5.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 65/41

1.

Mandat člana ali nadomestnega člana se začne z dnem veljavnosti sklepa Sveta o njegovem imenovanju.

2.

Mandat člana ali nadomestnega člana preneha z odstopom, koncem volilnega mandata, na podlagi katerega je bil imenovan, ali s smrtjo.

3.

Član ali nadomestni član v odstopu mora predsedniku Odbora poslati pisno obvestilo o svoji nameri, v katerem mora navesti datum začetka veljavnosti odstopa. Predsednik o tem obvesti Svet, ki potrdi sprostitev sedeža in sproži postopek zamenjave.

4.

Član ali nadomestni član, katerega mandat preneha zaradi konca mandata, na podlagi katerega je bil imenovan, o tem takoj pisno obvesti predsednika Odbora.

5.

V primerih iz drugega odstavka tega člena Svet imenuje naslednika za preostanek mandata.

1.

Člana, ki se ne more udeležiti plenarnega zasedanja, lahko zastopa nadomestni član iz njegove nacionalne delegacije, tudi za obdobje, ki je omejeno na določene dneve plenarnega zasedanja. Vsi člani ali pravilno pooblaščeni nadomestni člani se morajo vpisati na seznam prisotnih.

2.

Člana, ki se ne more udeležiti seje komisije ali drugih sej, ki jih je odobrilo predsedstvo, lahko zastopa drug član ali nadomestni član iz njegove nacionalne delegacije, politične skupine ali medregionalne skupine. Vsi člani ali pravilno pooblaščeni nadomestni člani se morajo vpisati na seznam prisotnih.

3.

Član ali nadomestni član, uvrščen na seznam namestnikov članov delovne skupine, ustanovljene na podlagi členov 37 ali 62, lahko nadomešča katerega koli člana svoje politične skupine.

4.

Nadomestni član ali član, ki nadomešča drugega člana, lahko sprejme pooblastilo le od enega člana. Na seji ima enake pravice in pristojnosti kot član. O prenosu glasovalne pravice je treba obvestiti generalni sekretariat najpozneje dan pred začetkom seje, pri čemer je treba upoštevati predpisane načine pošiljanja obvestil.

5.

Za vsako plenarno zasedanje se stroški povrnejo le enkrat, članu ali nadomestnemu članu. Predsedstvo to določbo podrobneje opredeli v navodilih o potnih stroških in sejninah.

6.

Nadomestni član, ki je imenovan za poročevalca, lahko sodeluje na plenarnem zasedanju pri tisti točki dnevnega reda, ki obravnava osnutek mnenja, za katerega je odgovoren, in ga tudi predstavi, tudi če je član, katerega nadomestni član je, prav tako prisoten na zasedanju. Član lahko prenese glasovalno pravico na nadomestnega člana med razpravo o tem osnutku mnenja. O prenosu glasovalne pravice je treba generalnega sekretarja pisno obvestiti pred začetkom seje.

7.

Brez vpliva na člen 23(1) vsako pooblastilo preneha veljati v trenutku, ko članu, ki se seje ne more udeležiti, preneha članstvo v Odboru.

1.

Člani in nadomestni člani iz posamezne države članice sestavljajo nacionalno delegacijo. Vsaka nacionalna delegacija sama določi svojo notranjo organizacijo in izvoli predsednika, katerega ime uradno sporoči predsedniku Odbora.

2.

Generalni sekretar opredeli obliko pomoči, ki jo uprava Odbora nudi nacionalnim delegacijam in ki omogoča tudi to, da vsak posamezni član prejema informacije in pomoč v svojem uradnem jeziku. Pomoč nudi posebna služba, ki jo sestavljajo uradniki ali drugi uslužbenci Odbora regij, in ki zagotavlja, da lahko nacionalne delegacije ustrezno uporabljajo prostore in opremo Odbora. Generalni sekretar nacionalnim delegacijam predvsem zagotavlja ustrezna sredstva za izvedbo sej tik pred začetkom plenarnega zasedanja ali med njim.

3.

Nacionalnim delegacijam pomagajo tudi nacionalni koordinatorji, ki niso del osebja generalnega sekretariata. Članom Odbora pomagajo pri opravljanju njihovih nalog.

4.

Nacionalnim koordinatorjem generalni sekretar zagotavlja ustrezno podporo, zlasti možnost ustrezne uporabe prostorov in opreme Odbora.

1.

Člani in nadomestni člani lahko oblikujejo skupine, ki odražajo njihovo politično pripadnost. Merila za članstvo določa poslovnik vsake politične skupine.

2.

Za oblikovanje politične skupine je potrebnih najmanj osemnajst članov ali nadomestnih članov, od katerih mora biti vsaj polovica članov, ki zastopajo vsaj petino držav članic. Član ali nadomestni član lahko pripada le eni politični skupini. Politična skupina se razpusti, kadar je število njenih članov manjše od predpisanega za njeno ustanovitev.

3.

Predsednika Odbora se o oblikovanju, razpustitvi ali drugi spremembi politične skupine obvesti z izjavo. V izjavi o oblikovanju politične skupine so navedeni ime, člani in predsedstvo politične skupine.

4.

Vsaka politična skupina ima tajništvo, katerega uslužbenci so del osebja generalnega sekretariata. Politične skupine lahko organu za imenovanja predložijo predloge za izbor, zaposlitev in napredovanje uslužbencev v teh tajništvih ali za podaljšanje njihovih pogodb. Organ za imenovanja sprejme odločitev po posvetovanju s predsednikom ustrezne politične skupine.

5.

Generalni sekretar političnim skupinam in njihovim organom zagotovi ustrezna sredstva za seje, dejavnosti in publikacije ter za delo njihovih tajništev. V proračunu so opredeljena sredstva, s katerimi razpolaga vsaka politična skupina. Politične skupine in njihova tajništva lahko ustrezno uporabljajo prostore in opremo Odbora.

6.

Politične skupine in njihova predsedstva se lahko sestanejo neposredno pred plenarnim zasedanjem ali med njim. Politične skupine imajo lahko dvakrat letno izredno sejo. Nadomestni član, ki se udeleži teh sej, ima pravico do povračila potnih stroškov in sejnin le, če zastopa člana svoje politične skupine.

7.

Neodvisni člani so upravičeni do strokovno-tehnične pomoči. Oblike te pomoči določi predsedstvo na predlog generalnega sekretarja.

1.

Na prvi seji začasni predsednik Odbor seznani s sporočilom Sveta o imenovanju članov in poroča o izvajanju naloge zastopanja ter opravljanja tekočega dela. Na zahtevo lahko začasni predsednik preveri imenovanje in veljavnost mandata članov, nato pa razglasi, da je Odbor konstituiran za novo mandatno obdobje.

2.

Začasno predsedstvo opravlja svojo funkcijo do razglasitve izida volitev članov predsedstva.

(a)

sprejemanje mnenj, poročil in resolucij;

(b)

sprejetje osnutka načrta prihodkov in odhodkov Odbora;

(c)

sprejetje političnega programa Odbora na začetku vsakega mandata;

(d)

izvolitev predsednika, prvega podpredsednika in ostalih članov predsedstva;

(e)

ustanavljanje komisij;

(f)

sprejetje in revizija poslovnika Odbora;

(g)

sprejetje sklepa o vložitvi tožbe ali predloga za intervencijo na Sodišču Evropske unije. Sklep se po ugotovitvi sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 21(1) sprejme z večino oddanih glasov na predlog predsednika Odbora ali pristojne komisije, ki ravna v skladu s členoma 58 in 59. Če se takšen sklep sprejme, predsednik vloži tožbo v imenu Odbora.

1.

Predsednik Odbora skliče plenarno skupščino najmanj enkrat vsake tri mesece. Predsedstvo določi časovni razpored plenarnih zasedanj v tretjem četrtletju predhodnega leta. Plenarno zasedanje lahko poteka en dan ali več.

2.

Na pisno zahtevo vsaj četrtine članov predsednik skliče izredno plenarno zasedanje najmanj en teden in največ en mesec po datumu zahteve. V pisni zahtevi mora biti navedena vsebina, ki bo obravnavana na izrednem plenarnem zasedanju. Na dnevni red takega zasedanja ne more biti uvrščena nobena druga tema.

1.

Predsedstvo pripravi predhodni predlog dnevnega reda, ki vsebuje začasni seznam osnutkov mnenj, poročil ali resolucij za obravnavo na drugem naslednjem plenarnem zasedanju in druge dokumente, o katerih naj bi se odločalo (dokumenti za odločanje).

2.

Najmanj enaindvajset delovnih dni pred začetkom plenarnega zasedanja se članom in nadomestnim članom da v elektronski obliki in v vseh uradnih jezikih na voljo predlog dnevnega reda z vsemi v njem navedenimi dokumenti za odločanje.

3.

Praviloma so osnutki mnenj, poročil in resolucij uvrščeni na dnevni red po vrstnem redu, kot so bili sprejeti v komisijah ali predloženi v skladu s poslovnikom. Ob tem je treba upoštevati tudi vsebinsko povezanost točk dnevnega reda.

4.

V izjemnih in pravilno utemeljenih primerih, kadar roka iz točke 2 ni mogoče upoštevati, lahko predsednik uvrsti dokument za odločanje v predlog dnevnega reda, pod pogojem, da so člani in nadomestni člani ta dokument prejeli v svojih uradnih jezikih najmanj en teden pred začetkom plenarnega zasedanja. Na naslovni strani dokumenta za odločanje mora navesti razlog uporabe tega postopka.

5.

Pisne spremembe predloga dnevnega reda je treba generalnemu sekretarju predložiti najpozneje tri delovne dni pred začetkom plenarnega zasedanja.

6.

Predsedstvo na seji, ki jo ima neposredno pred začetkom plenarnega zasedanja, sprejme dokončni predlog dnevnega reda. Na tej seji lahko z dvotretjinsko večino oddanih glasov na dnevni red uvrsti nujna ali aktualna vprašanja, katerih obravnave ni mogoče preložiti na naslednje plenarno zasedanje.

7.

Predsedstvo ali plenarna skupščina lahko pred glasovanjem o amandmajih na predlog predsednika, politične skupine ali 32 članov sklene:

Ta določba se ne uporablja, če zaradi roka, ki ga je določil Svet, Komisija ali Evropski parlament, odločanja o dokumentu ni mogoče prestaviti.

Če je obravnava dokumenta za odločanje prestavljena na prihodnje plenarno zasedanje, se mu dodajo vsi pravilno vloženi amandmaji, ki se nanašajo nanj. Brez vpliva na člen 24(2)(a) prestavitev glasovanja ne pomeni novega roka za vložitev amandmajev.

Če se dokument vrne pristojni komisiji, amandmaji, ki se nanašajo nanj, postanejo brezpredmetni; poročevalec presodi, v kolikšni meri njihova vsebina:

Dokument se uvrsti na dnevni red komisije za odločanje.

1.

Zasedanja plenarne skupščine so odprta za javnost, razen če za celotno zasedanje ali za posamezno točko dnevnega reda plenarna skupščina ne določi drugače.

2.

Predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije se lahko udeležujejo plenarnih zasedanj. Lahko so povabljeni k besedi.

3.

Predsednik lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsedstva povabi tudi druge pomembne zunanje osebnosti, da govorijo pred plenarno skupščino. Njihovim nastopom lahko sledi splošna razprava, pri kateri se uporabljajo splošne določbe glede časa govora.

4.

V skladu s členom 15(1) in (6) lahko predsedstvo plenarni skupščini predlaga splošno razpravo o aktualnih političnih vprašanjih, povezanih z regionalnimi in lokalnimi skupnostmi („čas za aktualna vprašanja“). Pri razpravi se uporabljajo splošne določbe glede časa govora.

1.

Ravnanje članov – ne da bi bila pri tem omejena njihova svoboda izražanja – izhaja iz medsebojnega spoštovanja, temelji na vrednotah in načelih, določenih v temeljnih besedilih Evropske unije, ohranja dostojanstvo Odbora in ne sme ogroziti poteka dela organov Odbora, kakor tudi ne miru v vseh prostorih Odbora.

2.

Plenarna skupščina na začetku plenarnega zasedanja na predlog predsedstva določi čas govora za vsako točko dnevnega reda. Med plenarnim zasedanjem lahko predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo člana sprejme odločitev o omejitvi časa govora.

3.

Predsednik lahko na predlog predsedstva plenarni skupščini predlaga, da se v razpravah o splošnih vprašanjih ali posebnih temah predvideni čas govora razporedi med politične skupine in nacionalne delegacije.

4.

Praviloma se čas govora v razpravah o zapisniku, vprašanjih o pravilnosti postopka in spremembah končnega predloga dnevnega reda ali dnevnega reda omeji na eno minuto.

5.

Če razpravljavec prekorači čas govora, mu lahko predsednik, po opozorilu, vzame besedo.

6.

Član lahko zahteva, da se razprava zaključi, kar dà predsednik na glasovanje.

1.

Člani, ki zaprosijo za besedo, se vpišejo na seznam razpravljavcev po vrstnem redu prejema njihovih prošenj. Predsednik jim daje besedo na podlagi tega seznama. V mejah možnosti poskrbi, da izmenoma dobijo besedo razpravljavci različnih političnih prepričanj in iz različnih nacionalnih delegacij.

2.

Prednost imajo lahko poročevalec pristojne komisije, predstavniki političnih skupin in nacionalnih delegacij, ki želijo govoriti v imenu svoje skupine ali delegacije.

3.

Nihče ne more dvakrat govoriti o isti temi brez dovoljenja predsednika. Predsedniki in poročevalci zainteresiranih komisij lahko dobijo besedo, če zanjo zaprosijo, vendar jim predsednik omeji čas govora.

1.

Član dobi besedo, če želi sprožiti vprašanje o pravilnosti postopka ali predsednika opozoriti na nespoštovanje poslovnika. Vprašanje se mora nanašati na temo razprave ali na dnevni red.

2.

Prošnje za besedo zaradi vprašanja o pravilnosti postopka imajo prednost pred vsemi ostalimi.

3.

O vprašanju o pravilnosti postopka predsednik odloča takoj v skladu z določbami poslovnika in svojo odločitev razglasi takoj po sprožitvi vprašanja o pravilnosti postopka. O predsednikovi odločitvi se ne glasuje.

1.

Plenarna skupščina je sklepčna, če je navzoča večina članov. Sklepčnost se ugotavlja na zahtevo člana in pod pogojem, da najmanj petnajst članov glasuje za zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti. Če se ugotavljanje sklepčnosti ne zahteva, so veljavni vsi glasovi, ne glede na število navzočih. Predsednik se pred ugotavljanjem sklepčnosti lahko odloči za prekinitev zasedanja za največ deset minut. Člani, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, štejejo kot navzoči, tudi če jih ni več v dvorani. Če je navzočih manj kakor petnajst članov, lahko predsednik odloči, da je skupščina nesklepčna.

2.

V primeru nesklepčnosti se vse točke dnevnega reda, o katerih je treba glasovati, prenesejo na naslednji dan zasedanja, ko plenarna skupščina lahko o teh točkah veljavno glasuje ne glede na število navzočih članov. Vse, kar se je na seji sklenilo, ali o čemer se je glasovalo pred preverjanjem sklepčnosti, ostane veljavno.

1.

Plenarna skupščina odloča z večino oddanih glasov, razen če poslovnik ne določa drugače.

2.

Veljavne oblike glasovanja so „za“, „proti“ ali „vzdržan“. Pri ugotavljanju večine se upoštevajo le glasovi „za“ in „proti“. V primeru enakega števila glasov se besedilo ali predlog, o katerem se je glasovalo, zavrne.

3.

Pravica do glasovanja je osebna pravica. Člani glasujejo zgolj posamično in osebno.

4.

Če je rezultat štetja glasov vprašljiv, lahko predsednik ali član, čigar zahtevo za ponovno glasovanje podpre najmanj petnajst članov, zahteva ponovno glasovanje.

5.

Plenarna skupščina se lahko na predlog predsednika, politične skupine ali 32 članov, ki je bil predložen pred potrditvijo končnega dnevnega reda, odloči za poimensko glasovanje o eni ali več točkah dnevnega reda, ki se zabeleži v zapisnik plenarnega zasedanja. Poimensko glasovanje se ne uporablja pri glasovanju o amandmajih, razen če plenarna skupščina ne odloči drugače.

6.

O odločitvah, ki se nanašajo na osebe, se lahko na predlog predsednika, politične skupine ali 32 članov glasuje tajno.

7.

Predsednik lahko kadar koli odloči, da se glasuje elektronsko.

Posnetek številčnega rezultata elektronskega glasovanja je po plenarnem zasedanju dostopen javnosti.

1.

Samo člani in pravilno pooblaščeni nadomestni člani lahko vlagajo amandmaje k dokumentom, o katerih se odloča, ob upoštevanju pravil o vlaganju amandmajev, izključno k svojemu mnenju pa jih lahko vlaga tudi vsak nepooblaščeni nadomestni član, ki je bil imenovan za poročevalca.

Pravico do vlaganja amandmajev za plenarno zasedanje ima član ali njegov pravilno pooblaščeni nadomestni član. Amandmaji, ki so bili pravilno vloženi pred prenehanjem članstva ali namestništva v Odboru ali pred dodelitvijo ali odvzemom pooblastila, štejejo kot pravilno vloženi.

2.

Brez vpliva na določbe člena 27(1) mora amandmaje k dokumentom, o katerih se odloča, vložiti bodisi politična skupina bodisi najmanj šest poimensko navedenih članov ali pravilno pooblaščenih nadomestnih članov. Nacionalne delegacije z manj kot šestimi člani lahko amandmaje vložijo, če jih vloži toliko poimensko navedenih članov ali pravilno pooblaščenih nadomestnih članov, kot jih šteje delegacija.

3.

Amandmaje je treba vložiti do 15.00 enajstega delovnega dne pred dnevom začetka plenarnega zasedanja. V elektronski obliki morajo biti na voljo takoj, ko so prevedeni, vendar vsaj štiri delovne dni pred začetkom plenarnega zasedanja.

Amandmaji se prednostno prevedejo in pošljejo poročevalcu, ki mora amandmaje poročevalca poslati v generalni sekretariat najmanj tri delovne dni pred začetkom plenarnega zasedanja. Amandmaji poročevalca se morajo izrecno nanašati na enega ali več amandmajev iz odstavka 1, ki jih mora poročevalec navesti, in so na voljo dan pred dnevom začetka plenarnega zasedanja.

Predsednik lahko v primerih uporabe člena 15(4) skrajša rok za vlaganje amandmajev na najmanj tri delovne dni pred začetkom plenarnega zasedanja. Rok se prav tako ne uporablja za amandmaje, ki se nanašajo na nujne zadeve v smislu člena 15(6).

4.

Vsi amandmaji se članom razdelijo pred začetkom plenarnega zasedanja.

1.

Uporablja se naslednji postopek glasovanja:

2.

Načela, ki veljajo pri glasovanju:

3.

Glasovanje o amandmajih:

O amandmajih se glasuje tako, da se sledi vrstnemu redu točk besedila ter naslednjemu prednostnemu vrstnemu redu:

Če so amandmaji poročevalca in kompromisni amandmaji sprejeti, nadomestijo amandmaje, na katerih temeljijo.

Če različni avtorji vložijo dva ali več enakih amandmajev, se o njih glasuje kot o enem.

4.

Če se na isti del besedila nanašata dva medsebojno izključujoča se amandmaja ali več takih amandmajev, ima prednost tisti, ki se najbolj razlikuje od izvirnika, in se najprej glasuje o njem.

5.

Predsednik pred glasovanjem napove, ali bo zaradi sprejetja nekega amandmaja eden ali več drugih amandmajev postalo brezpredmetnih, bodisi ker se amandmaji nanašajo na isto besedilo in se izključujejo bodisi ker ustvarjajo protislovje. Amandma je brezpredmeten, če je v protislovju s prejšnjim glasovanjem o istem mnenju. Če avtorji amandmaja ugovarjajo predsednikovi odločitvi glede tega, potem plenarna skupščina odloči, ali se bo o spornem amandmaju glasovalo ali ne.

6.

Če celotno besedilo ne dobi večine oddanih glasov pri končnem glasovanju, plenarna skupščina odloči, ali se osnutek mnenja vrne pristojni komisiji ali se priprava mnenja opusti. Mnenje postane brezpredmetno, če medinstitucionalni koledar ne omogoča nadaljnje razprave. Predsednik Odbora o tem obvesti institucijo, ki je za mnenje zaprosila.

Če se osnutek mnenja pošlje nazaj pristojni komisiji, mora ta odločiti ali:

1.

Osnutki mnenj ali poročil, ki jih je soglasno sprejela pristojna komisija, se brez sprememb predložijo v sprejetje plenarni skupščini, razen če najmanj 32 članov ali pravilno pooblaščenih nadomestnih članov ali politična skupina ne vloži amandmaja v skladu z določbami prvega stavka člena 23(3). V tem primeru plenarna skupščina amandma preuči. Poročevalec na plenarnem zasedanju predstavi osnutek mnenja ali poročila in o njem se lahko razpravlja. Članom se ga posreduje skupaj s predlogom dnevnega reda.

2.

Če pristojna komisija meni, da Odbor nima razloga za pripombe ali predloge sprememb k dokumentu, za katerega je bila zadolžena, lahko predlaga, da se dokumentu ne nasprotuje. Predlog se predloži plenarni skupščini v sprejetje brez razprave.

1.

Odbor priznava in sprejema za svoje naslednje simbole Evropske unije:

2.

Odbor praznuje dan Evrope 9. maja.

3.

Zastava je razobešena v vseh stavbah Odbora in ob uradnih dogodkih.

4.

Himna se predvaja ob začetku vsake konstitutivne seje na začetku mandata in ob drugih slovesnih sejah, zlasti v dobrodošlico voditeljem držav in vlad ali v pozdrav novim članom po širitvi.

(a)

predsednik;

(b)

prvi podpredsednik;

(c)

en podpredsednik iz vsake države članice;

(d)

osemindvajset drugih članov;

(e)

predsedniki političnih skupin.

—

tri sedeže imajo Nemčija, Španija, Francija, Italija, Poljska, Združeno kraljestvo,

—

dva sedeža imajo Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Grčija, Hrvaška, Irska, Litva, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovaška, Finska, Švedska,

—

en sedež imajo Estonija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Malta, Slovenija.

1.

Vsaka nacionalna delegacija za svoje člane predsedstva, razen predsednika in prvega podpredsednika, imenuje po enega člana ali enega nadomestnega člana kot zastopnika ad personam.

2.

Vsaka politična skupina za svojega predsednika izmed svojih članov imenuje enega člana ali nadomestnega člana za zastopnika ad personam.

3.

Zastopnik ad personam ima pravico do udeležbe na sejah, pravico do besede in glasovalno pravico samo, kadar zastopa člana predsedstva. O prenosu glasovalne pravice je treba generalnega sekretarja obvestiti pred sejo, ob upoštevanju predpisanega postopka obveščanja.

1.

Plenarna skupščina izvoli predsedstvo za dve leti in pol.

2.

Volitve potekajo pod vodstvom začasnega predsednika v skladu s členoma 11 in 12. Pisne kandidature je treba generalnemu sekretarju predložiti najpozneje uro pred začetkom plenarnega zasedanja. Pred izvedbo volitev je treba najprej ugotoviti sklepčnost v skladu s prvim stavkom člena 21(1).

1.

Pred volitvami predsednika in prvega podpredsednika lahko kandidati podajo kratko izjavo pred plenarno skupščino. Čas govora je enak za vse kandidate in ga določi začasni predsednik.

2.

Volitve predsednika in prvega podpredsednika potekajo ločeno. Izvoljena sta na tajnih volitvah z večino oddanih glasov.

3.

Veljavni obliki glasovanja sta „za“ in „vzdržan“. Pri ugotavljanju večine se upoštevajo le glasovi „za“.

4.

Če v prvem krogu volitev nihče od kandidatov ne dobi večine, se opravi drugi krog, pri katerem za izvoljenega šteje kandidat, ki je dobil največje število oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov odloči žreb.

1.

Za kandidate nacionalnih delegacij, ki za vsak dodeljeni sedež v predsedstvu prijavijo samo po enega kandidata, se lahko oblikuje skupni seznam kandidatov. Ta seznam se lahko sprejme z enim samim glasovanjem, če dobi večino oddanih glasov.

Če skupni seznam ni sprejet ali če število predlaganih kandidatov za sedeže nacionalne delegacije v predsedstvu presega število dodeljenih sedežev, se glasuje za vsak sedež posebej, pri čemer se uporabljajo pravila za volitve predsednika in prvega podpredsednika iz členov 32 in 33(2) do (4).

2.

Predsedniki političnih skupin, ki jih izvolijo posamezne skupine, so člani predsedstva.

(a)

pripravi in plenarni skupščini na začetku mandata predstavi politični program ter nadzira njegovo izvajanje. Ob koncu mandata plenarni skupščini predloži poročilo o izvajanju svojega političnega programa;

(b)

organizira in usklajuje delo plenarne skupščine in komisij;

(c)

na predlog komisij sprejema njihove letne delovne načrte;

(d)

je splošno pristojno za finančne, organizacijske in upravne zadeve, ki se nanašajo na člane in nadomestne člane, za notranjo organiziranost Odbora in njegovega generalnega sekretariata, kar vključuje tudi kadrovski načrt in organe Odbora;

(e)

predsedstvo lahko:

(f)

zaposluje generalnega sekretarja ter uradnike in druge uslužbence iz člena 73;

(g)

plenarni skupščini v skladu s členom 75 predloži osnutek načrta prihodkov in odhodkov Odbora;

(h)

odobri seje zunaj običajnega kraja dela;

(i)

sprejema določbe o sestavi in oblikah delovanja delovnih skupin, skupnih odborov, oblikovanih z državami kandidatkami za pristop, ali drugih političnih teles, v katerih sodelujejo člani Odbora.

Skupni posvetovalni odbori se ustanovijo skupaj s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti držav kandidatk na podlagi določb stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

Člane posvetovalnih odborov iz držav kandidatk uradno imenuje njihova vlada, da bi zastopali lokalne in regionalne oblasti njihove države. V skupnih posvetovalnih odborih sklepe skupaj sprejemajo predstavniki partnerjev, ki jim sopredsedujeta predstavnik Odbora regij in predstavnik države kandidatke.

Skupni posvetovalni odbori sprejemajo poročila in priporočila, osredotočena na področja, ki so v procesu širitve pomembna za lokalne oblasti. Poročila se lahko pošljejo tudi pridružitvenemu svetu;

(j)

sprejme sklep o vložitvi tožbe ali predloga za intervencijo na Sodišču Evropske unije, kadar plenarna skupščina ne more sprejeti takega sklepa v roku, po ugotavljanju sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 38(2) in z večino glasov na predlog predsednika Odbora ali pristojne komisije, ki deluje v skladu s členoma 58 in 59. Če se takšen sklep sprejme, predsednik vloži tožbo v imenu Odbora in na prvem naslednjem zasedanju plenarni skupščini predloži v odločitev sklep o nadaljevanju tožbe. Če plenarna skupščina po ugotavljanju sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 21(1) z večino, ki jo določa člen 13(g), sprejme odločitev proti tožbi, jo predsednik umakne.

1.

Predsedstvo skliče predsednik, ki v dogovoru s prvim podpredsednikom določi datum in dnevni red seje. Predsedstvo se sestane vsaj enkrat na četrtletje ali v štirinajstih dneh po prejemu pisne zahteve najmanj četrtine svojih članov.

2.

Predsedstvo je sklepčno, če je navzoča najmanj polovica članov. Sklepčnost se ugotavlja na zahtevo člana in pod pogojem, da vsaj šest članov glasuje za takšno zahtevo. Če se ugotavljanje sklepčnosti ne zahteva, je veljavno vsako glasovanje, ne glede na število navzočih. Če se ugotovi nesklepčnost, lahko predsedstvo nadaljuje razpravo, glasovanje pa se prenese na naslednjo sejo.

3.

Predsedstvo odloča z večino oddanih glasov, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Uporabljajo se določbe iz člena 22(2) in (6).

4.

Za pripravo sklepov predsedstva lahko predsednik – brez vpliva na člen 40(4)(b) – zadolži generalnega sekretarja, da pripravi gradivo za razpravo in priporočila za sklepe o posameznih obravnavanih točkah; to gradivo in priporočila se priložijo predlogu dnevnega reda.

5.

Člani morajo imeti dokumente na voljo v elektronski obliki najmanj deset dni pred začetkom seje. Amandmaje k dokumentom predsedstva mora generalni sekretar prejeti vsaj dva delovna dneva pred začetkom seje predsedstva, ob upoštevanju pravil o vlaganju, in morajo biti na voljo v elektronski obliki, takoj ko so prevedeni.

6.

V izjemnih primerih lahko predsednik za sprejetje sklepa, ki se ne nanaša na posameznike, uporabi pisni postopek. Predsednik pošlje članom predlog sklepa in jih pozove, da mu v roku petih delovnih dni pisno sporočijo morebitne zadržke. Če mu zadržkov ne sporoči vsaj šest članov, se šteje, da je sklep sprejet.

1.

Predsednik vodi delo Odbora.

2.

Predsednik zastopa Odbor. To pooblastilo lahko prenese na druge.

3.

Če je predsednik odsoten ali se seje ne more udeležiti, ga zastopa prvi podpredsednik; če je tudi ta odsoten ali se seje ne more udeležiti, pa predsednika zastopa eden od ostalih podpredsednikov.

1.

Predsedstvo na podlagi člena 37 ustanovi svetovalno komisijo za finančne in upravne zadeve, ki ji predseduje eden od članov predsedstva.

2.

Datume in dnevne rede sej komisije določa predsednik komisije v dogovoru s prvim podpredsednikom.

3.

Komisija za finančne in upravne zadeve lahko izmed svojih članov imenuje predstavnika, ki bo predsedniku pomagal poročati predsedstvu o opravljanju nalog, ki so mu bile zaupane.

4.

Komisija za finančne in upravne zadeve ima naslednje naloge:

5.

Predsednik komisije za finančne in upravne zadeve zastopa Odbor pri proračunskih organih Unije.

(a)

na podlagi zaprosila Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije v primerih, predvidenih s Pogodbama, in v vseh drugih primerih, za katere ena od teh institucij meni, da je to primerno, zlasti tistih, ki vključujejo čezmejno sodelovanje;

(b)

na lastno pobudo, kadar meni, da je to primerno, bodisi

(c)

v primeru posvetovanja z Ekonomsko-socialnim odborom na podlagi člena 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kadar Odbor oceni, da gre za specifične regionalne interese.

1.

Ko predsednik od Sveta, Komisije ali Evropskega parlamenta prejme dokumente, določi, katera komisija bo zanje pristojna; predsedstvo se s tem seznani na naslednji seji.

2.

Če predmet mnenja sodi v področje pristojnosti več kot ene komisije, predsednik določi, katera komisija bo zanj pristojna, in predsedstvu po potrebi predlaga ustanovitev delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki zainteresiranih komisij.

3.

Komisija, ki se ne strinja z odločitvijo predsednika, sprejeto na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, lahko prek svojega predsednika zahteva, da o zadevi odloča predsedstvo.

1.

Če pristojna komisija ne more pripraviti osnutka mnenja v zahtevanem roku, lahko predsedstvo plenarni skupščini predlaga imenovanje glavnega poročevalca, ki osnutek mnenja predloži neposredno plenarni skupščini.

2.

Kadar zahtevani rok plenarni skupščini Odbora ne dopušča dovolj časa za imenovanje glavnega poročevalca, ga lahko imenuje predsednik; plenarna skupščina se s tem seznani na naslednjem zasedanju.

3.

Glavni poročevalec mora biti član pristojne komisije.

4.

V obeh primerih se pristojna komisija po možnosti sestane in opravi splošno razpravo o obravnavani temi.

1.

Predloge za pripravo mnenj na lastno pobudo v skladu s členom 41(b)(ii) lahko predsedstvu predložijo trije člani predsedstva, predsednik komisije v njenem imenu ali 32 članov Odbora. Predloge, skupaj z obrazložitvami, mora predsedstvo prejeti hkrati z vsem drugim gradivom za razpravo v skladu s členom 38(4), po možnosti pred sprejetjem letnega delovnega programa.

2.

Predsedstvo o predlogih za pripravo mnenj na lastno pobudo v skladu s členom 41(b)(ii) odloča z večino treh četrtin oddanih glasov. Mnenja so dodeljena pristojni komisiji v skladu s členom 42. Predsednik obvesti plenarno skupščino o vseh odločitvah predsedstva glede odobritve in dodelitve teh mnenj na lastno pobudo.

1.

Resolucija je uvrščena na dnevni red le, če je njena tema povezana s področjem delovanja Evropske unije, če obravnava pomembna vprašanja za regionalne in lokalne skupnosti in če je njena vsebina aktualna.

2.

Predloge resolucij ali zahtevke za pripravo resolucije lahko Odboru predloži najmanj 32 članov ali politična skupina. Predloge ali zahtevke mora predsedstvo prejeti v pisni obliki, z navedbo imen članov ali političnih skupin, ki jih podpirajo. Generalni sekretar jih mora prejeti najpozneje pet delovnih dni pred začetkom seje predsedstva.

3.

Če predsedstvo sklene, da mora Odbor pripraviti osnutek resolucije ali obravnavati zahtevek za pripravo resolucije, lahko:

4.

Osnutki resolucij, ki se nanašajo na nepričakovan dogodek, ki se je zgodil po izteku roka, določenega v drugem odstavku tega člena (nujne resolucije), in so v skladu z določbami prvega odstavka tega člena, se lahko predložijo na začetku seje predsedstva. Če predsedstvo ugotovi, da se predlog nanaša na temeljne naloge Odbora, ga obravnava v skladu z odstavkom 3(b) tega člena. Na plenarni skupščini lahko vsak član vloži amandmaje k osnutku nujne resolucije.

1.

Plenarna skupščina na začetku vsakega petletnega mandata ustanovi komisije, zadolžene za pripravo njenega dela. Na predlog predsedstva plenarna skupščina sprejme sklep o njihovi sestavi in pristojnostih.

2.

Sestava komisij odraža zastopanost držav članic v Odboru.

3.

Člani Odbora morajo pripadati vsaj eni komisiji in največ dvema komisijama. Predsedstvo lahko predvidi izjeme za člane nacionalnih delegacij, ki imajo manj članov, kot je komisij.

1.

Vsaka komisija izmed svojih članov izvoli predsednika, prvega podpredsednika in največ dva druga podpredsednika. Izvolijo se za obdobje dveh let in pol.

2.

Kadar je število kandidatov enako številu razpoložljivih mest, se kandidata ali kandidate lahko izvoli s ploskanjem. V nasprotnem primeru ali na zahtevo šestine članov komisije se za volitve uporabljajo določbe člena 33(2) do (4), ki določa način volitev predsednika in prvega podpredsednika Odbora.

3.

Kadar predsednik ali podpredsednik komisije preneha z delom v Odboru ali odstopi s položaja predsednika ali podpredsednika komisije, se prosto mesto zapolni po postopku iz tega člena.

1.

V skladu s pristojnostmi, ki jim jih plenarna skupščina podeljuje na podlagi člena 49, komisije razpravljajo o politikah Evropske unije. Njihova glavna naloga je priprava osnutkov mnenj, poročil in resolucij, ki se nato predložijo v sprejetje plenarni skupščini.

2.

Komisije se odločijo za pripravo mnenj v skladu s:

3.

Komisije izdelajo svoj letni delovni načrt v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Odbora in ga predložijo v sprejetje predsedstvu.

1.

Datum in dnevni red seje komisije določi predsednik komisije v dogovoru s prvim podpredsednikom.

2.

Komisijo skliče njen predsednik. Člani morajo vabilo na redno sejo skupaj z dnevnim redom prejeti najpozneje štiri tedne pred sejo.

3.

Na pisno zahtevo najmanj četrtine njenih članov predsednik skliče izredno sejo komisije, ki mora potekati najpozneje štiri tedne po vložitvi zahteve. Dnevni red izredne seje določijo člani, ki so vložili zahtevo zanjo. Članom se dnevni red pošlje skupaj z vabilom.

4.

Vse osnutke mnenj in drugo gradivo za razpravo, ki zahteva prevod, mora tajništvo komisije prejeti najpozneje pet tednov pred sejo. Članom morajo biti na voljo v elektronski obliki najmanj dvanajst delovnih dni pred sejo. V izjemnih primerih lahko predsednik spremeni zgoraj navedene roke.

5.

Dokumenti se pošljejo tajništvu po elektronski pošti v skladu s standardnim formatom, ki ga je sprejelo predsedstvo. Politična priporočila v dokumentu ne smejo presegati skupno 10 strani (15 000 znakov), pri čemer je dovoljeno največ 10-odstotno odstopanje iz jezikovnih razlogov. V izjemnih primerih, v katerih obravnavana tema upravičuje poglobljeno obravnavo, lahko predsednik komisije odobri odstopanje.

1.

Vsi člani in nadomestni člani, ki se udeležijo seje, se vsak dan seje podpišejo na seznam prisotnih.

2.

Seje komisij so javne, razen če komisija za posamezno sejo ali za obravnavo posamezne točke dnevnega reda ne odloči drugače.

3.

Predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, kakor tudi druge osebnosti, so lahko vabljeni, da se udeležijo sej komisij in odgovarjajo na vprašanja članov.

1.

Komisije pripravijo osnutke mnenj v rokih, ki so predvideni v medinstitucionalnem časovnem razporedu. Za razpravo o osnutku mnenja sta predvideni največ dve seji, v kar ni všteta prva seja, ki je namenjena organizaciji dela.

2.

Predsedstvo lahko izjemoma odobri dodatne seje za obravnavo osnutka mnenja ali podaljša rok za njegovo predstavitev.

1.

Mnenje Odbora predstavlja stališča in priporočila Odbora v zvezi z obravnavano temo, po potrebi pa tudi konkretne predloge za spremembe obravnavanega dokumenta.

2.

Kadar se mnenja Odbora nanašajo na predloge zakonodajnih aktov s področij, za katere Unija nima izključne pristojnosti, Odbor v njih ugotavlja, ali so predlogi v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

V drugih mnenjih se lahko Odbor po potrebi sklicuje na uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti, kadar je to primerno.

3.

Mnenja tudi vedno, kadar je mogoče, navajajo pričakovane posledice za upravljanje ter finance lokalnih in regionalnih skupnosti.

4.

Mnenja Odbora regij o zakonodajnih aktih morajo vključevati predloge sprememb besedila Evropske komisije.

5.

Če je potrebna obrazložitev, je zanjo odgovoren poročevalec. O obrazložitvi se ne glasuje. Vsekakor pa se mora obrazložitev ujemati z besedilom mnenja, o katerem se glasuje.

6.

Osnutek mnenja, v katerem se predlaga nova dejavnost OR, ki ima finančne posledice, mora spremljati priloga z oceno stroškov te dejavnosti. Predsedstvo sprejme določbe za izvajanje tega člena.

1.

Če komisija meni, da je to potrebno, lahko predsedstvo prosi za odobritev priprave osnutka revidiranega mnenja o isti temi, ki ga po možnosti pripravi isti poročevalec, da bi upoštevali in se odzvali na medinstitucionalni potek ustreznega zakonodajnega postopka. Če napredovanje postopka ne dopušča dovolj časa, da bi predsedstvo o tem odločalo, lahko pripravo revidiranega mnenja odobri predsednik in o tem obvesti predsedstvo na njegovi naslednji seji.

2.

Komisija se po možnosti sestane, da obravnava in sprejme osnutek revidiranega mnenja, ki se ga predloži na naslednjemu plenarnemu zasedanju.

3.

Če postopek, v okviru katerega je bil Odbor zaprošen za mnenje, časovno ne dopušča sprejetja osnutka revidiranega mnenja na seji komisije, predsednik komisije o tem takoj obvesti predsednika Odbora, da ta lahko odobri uporabo postopka imenovanja glavnega poročevalca iz člena 43.

1.

Predsednik Odbora ali komisija, zadolžena za pripravo osnutka mnenja, lahko predlaga vložitev tožbe ali predloga za intervencijo na Sodišču Evropske unije zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom, ki naj bi bil sprejet in za katerega Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Odborom.

2.

Komisija odloči z večino oddanih glasov po predhodnem ugotavljanju sklepčnosti v skladu s členom 64(1). Predlog komisije se pošlje v odločanje plenarni skupščini v skladu s členom 13(g) ali predsedstvu v primerih iz člena 37(j). Komisija svoj predlog utemelji v podrobnem poročilu, po potrebi tudi glede nujnosti sprejetja sklepa v skladu s členom 37(j).

1.

Če v primerih, ki jih določa Pogodba o delovanju Evropske unije, posvetovanje z Odborom ni bilo opravljeno, lahko predsednik Odbora ali katera koli komisija predlaga plenarni skupščini (v skladu s členom 13(g)) ali predsedstvu (v skladu s členom 37(j)), da vloži tožbo ali predlog za intervencijo na Sodišču Evropske unije.

2.

Komisija odloči z večino oddanih glasov po predhodnem ugotavljanju sklepčnosti v skladu s členom 64(1). Komisija svoj predlog utemelji v podrobnem poročilu, po potrebi tudi glede nujnosti sprejetja sklepa v skladu s členom 37(j).

1.

Za pripravo osnutka mnenja komisija na predlog predsednika imenuje enega ali, v posebej utemeljenih primerih, dva poročevalca izmed svojih članov ali pravilno pooblaščenih namestnikov.

2.

Pri imenovanju poročevalcev vsaka komisija skrbi za uravnoteženo porazdelitev mnenj.

3.

V nujnih primerih lahko predsednik komisije za imenovanje poročevalca uporabi pisni postopek. Predsednik člane komisije povabi, naj mu v roku treh delovnih dni pisno sporočijo morebitne zadržke glede imenovanja predlaganega poročevalca. V primeru zadržkov predsednik in prvi podpredsednik odločata s skupnim dogovorom.

4.

Kadar je za poročevalca imenovan predsednik ali eden od podpredsednikov, ta med obravnavo njegovega osnutka mnenja prepusti vodenje seje drugemu podpredsedniku ali, če tega ni, najstarejšemu navzočemu članu.

5.

Če poročevalec ni več član ali nadomestni član Odbora, komisija imenuje novega poročevalca iz iste politične skupine, pri čemer po potrebi uporabi postopek iz odstavka 3.

1.

Po potrebi lahko komisije, s soglasjem predsedstva, ustanovijo delovne skupine. Člani delovnih skupin so lahko tudi člani druge komisije.

2.

Člana delovne skupine, ki se seje ne more udeležiti, lahko nadomešča član ali nadomestni član iz iste politične skupine, uvrščen na seznam namestnikov članov te delovne skupine. Kadar ni možno dobiti namestnika s tega seznama, lahko člana nadomešča kateri koli član ali nadomestni član iz njegove politične skupine.

3.

Vsaka delovna skupina lahko izmed svojih članov imenuje predsednika in podpredsednika.

4.

Delovne skupine lahko sprejmejo sklepe, o katerih nato poročajo svojim komisijam.

1.

Vsakemu poročevalcu lahko pomaga strokovnjak.

2.

Povračilo potnih stroškov in dnevnic lahko zahtevajo strokovnjaki poročevalcev in strokovnjaki, ki jih povabi komisija.

3.

Strokovnjaki ne zastopajo Odbora in ne govorijo v njegovem imenu.

1.

Komisija je sklepčna, če je navzoča več kakor polovica njenih članov.

2.

Sklepčnost seje se ugotavlja na zahtevo člana in pod pogojem, da najmanj deset članov glasuje za tako zahtevo. Če se ugotavljanje sklepčnosti ne zahteva, je veljavno vsako glasovanje, ne glede na število navzočih. Predsednik lahko prekine sejo komisije za največ 10 minut, preden nadaljuje z ugotavljanjem sklepčnosti. Člani, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, pa jih ni več v dvorani, v kateri zaseda komisija, se pri preštevanju štejejo kot prisotni. Če je prisotnih manj kot deset članov, lahko predsednik ugotovi nesklepčnost.

3.

V primeru nesklepčnosti lahko komisija obravnava preostale točke dnevnega reda, pri katerih glasovanje ni potrebno, razpravo in glasovanje o točkah dnevnega reda, o katerih bi morali glasovati, pa prestavi na naslednjo sejo. Vse, kar se je na seji sklenilo ali o čemer se je glasovalo pred preverjanjem sklepčnosti, ostane veljavno.

1.

Amandmaji morajo biti vloženi do 15.00 devetega delovnega dne pred začetkom seje. Predsednik lahko ta rok v izjemnih primerih spremeni.

Samo člani komisije in v skladu z določbami iz člena 5(2) pravilno pooblaščeni člani ali nadomestni člani lahko vlagajo amandmaje na sejah komisije, izključno k svojemu mnenju pa jih lahko vlaga tudi vsak nepooblaščeni nadomestni član, ki je bil imenovan za poročevalca.

Pravico do vlaganja amandmajev za sejo komisije ima izključno član komisije ali drug pravilno pooblaščeni član ali nadomestni član. Amandmaji, ki so bili pravilno vloženi pred prenehanjem članstva ali namestništva v Odboru ali pred dodelitvijo ali odvzemom pooblastila, štejejo kot pravilno vloženi.

Amandmaji se prednostno prevedejo in pošljejo poročevalcu, ki mora amandmaje poročevalca poslati v generalni sekretariat najmanj tri delovne dni pred začetkom seje. Ti amandmaji poročevalca se morajo izrecno nanašati na enega ali več amandmajev iz prvega odstavka in morajo biti na voljo v elektronski obliki, takoj ko so prevedeni, najpozneje na začetku seje pa morajo biti razdeljeni v pisni obliki.

Smiselno se uporabljajo določbe člena 24(1) do (6).

2.

O amandmajih se glasuje po vrstnem redu točk obravnavanega osnutka mnenja.

3.

Na koncu se glasuje o celotnem besedilu, kakor je bilo morebiti spremenjeno. Če mnenje ne prejme večine glasov, se komisija odloči, ali:

4.

Ko komisija mnenje sprejme, ga njen predsednik posreduje predsedniku Odbora.

1.

Če pristojna komisija oceni, da zaprosilo za mnenje v skladu s členom 41(a) ni v lokalnem ali regionalnem interesu ali ni politično pomembno, lahko sklene, da o zadevi ne bo pripravila mnenja. Generalni sekretar obvesti ustrezno institucijo EU o takšnem sklepu.

2.

Kadar pristojna komisija ugotovi, da je zaprosilo za mnenje v skladu s členom 41(a) pomembno, vendar se zaradi prednostne obravnave in/ali zato, ker so bila pred kratkim že sprejeta ustrezna mnenja, priprava novega mnenja ne šteje za potrebno, lahko pristojna komisija sklene, da mnenja ne pripravi. V tem primeru lahko Odbor institucijam Evropske unije pošlje pismo z utemeljitvijo razlogov za opustitev, ki ga podpiše predsednik Odbora. Pismo pripravi predsednik pristojne komisije po posvetovanju s poročevalci prejšnjih mnenj na isto temo.

1.

V izjemnih primerih lahko predsednik komisije uporabi pisni postopek za sprejetje sklepa o delovanju komisije.

2.

Predsednik članom pošlje predlog sklepa in jih povabi, da naj mu v roku treh delovnih dni pisno sporočijo morebitne zadržke.

3.

Če mu zadržkov ne sporoči vsaj šest članov, se šteje, da je sklep sprejet.

1.

Odboru pomaga generalni sekretariat.

2.

Generalni sekretariat vodi generalni sekretar.

3.

Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja določi tako organizacijo generalnega sekretariata, da ta lahko zagotavlja delovanje Odbora in njegovih organov in je v podporo članom Odbora pri izvajanju njihovega mandata. Pri tem opredeli storitve, ki jih mora uprava nuditi članom, nacionalnim delegacijam, političnim skupinam in neodvisnim članom.

4.

Generalni sekretariat pripravlja zapisnike sej organov Odbora.

1.

Naloga generalnega sekretarja je zagotoviti izvajanje sklepov, ki jih je sprejelo predsedstvo ali predsednik v skladu s tem poslovnikom in veljavnimi predpisi. Na sejah predsedstva sodeluje v svetovalni vlogi in sestavlja zapisnik.

2.

Generalni sekretar opravlja svoje naloge pod vodstvom predsednika, ki zastopa predsedstvo. Generalni sekretar predsedstvu vsako leto predloži letno poročilo o delu, v katerem poroča o izvajanju svojih nalog pooblaščenega odredbodajalca ter predstavi povzetek tega poročila, da bi o njem po potrebi lahko razpravljali.

1.

Predsedstvo zaposli generalnega sekretarja na podlagi sklepa, sprejetega z dvotretjinsko večino oddanih glasov in po ugotavljanju sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 38(2).

2.

Generalni sekretar se zaposli za pet let. Natančne pogoje njegove pogodbe o zaposlitvi določi predsedstvo na podlagi določb člena 2 in povezanih določb pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

Mandat generalnega sekretarja se lahko podaljša le enkrat za največ pet let.

V primeru odsotnosti ali zadržanosti generalnega sekretarja njegove naloge opravlja direktor, ki ga imenuje predsedstvo.

3.

V skladu z določbami pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije je organ, pooblaščen za sklepanje pogodbe o zaposlitvi generalnega sekretarja, predsedstvo.

1.

V skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije je organ za imenovanja:

2.

V skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije je organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi:

Začasni uslužbenci, zaposleni v kabinetu predsednika ali prvega podpredsednika, se zaposlijo za obdobje do izteka njunega mandata;

3.

Predsedstvo in generalni sekretar lahko preneseta pooblastila, ki jih imata v skladu s tem členom.

V aktih o prenosu se določita obseg prenesenih pooblastil, torej njihova vsebinska in časovna omejitev, ter možnost, ali lahko prejemniki prenesenega pooblastila to prenesejo naprej.

1.

Komisija za finančne in upravne zadeve predloži predsedstvu predhodni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Odbora za naslednje proračunsko leto. Predsedstvo predloži osnutek načrta prihodkov in odhodkov v sprejetje plenarni skupščini.

Po posvetovanju s konferenco predsednikov predsednik predsedstvu predloži splošne strateške smernice, ki se nato predstavijo komisiji za finančne in upravne zadeve za pripravo proračuna za leto n+2.

2.

Plenarna skupščina sprejme osnutek načrta prihodkov in odhodkov Odbora in ga pravočasno posreduje Komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu, da zagotovi spoštovanje rokov, določenih s proračunskimi predpisi.

3.

Predsednik Odbora, po posvetovanju s komisijo za finančne in upravne zadeve, izvršuje načrt prihodkov in odhodkov ali zagotovi njegovo izvrševanje v skladu z notranjimi finančnimi pravili, ki jih sprejme predsedstvo. Predsednik te naloge opravlja v skladu z določbami finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije.

1.

Mnenja Odbora ter sporočila o uporabi poenostavljenega postopka iz člena 27 ali o sklepu, da se mnenje ne pripravi, v skladu s členom 67 se pošljejo Svetu, Komisiji in Evropskemu parlamentu. Tako kot resolucije jih pošlje predsednik.

2.

Mnenja in resolucije se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

1.

Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s stalnim prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije pravico do dostopa do dokumentov Odbora regij, ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, ter na način, ki ga določi predsedstvo Odbora. V mejah možnosti se enak dostop do dokumentov Odbora zagotovi tudi drugim fizičnim in pravnim osebam.

2.

Odbor vodi register svojih dokumentov. Predsedstvo zato sprejme notranja pravila o načinu dostopa in določi seznam dokumentov, ki so dostopni neposredno.

(a)

razprave Odbora lahko potekajo v vseh uradnih jezikih, razen če predsedstvo ne odloči drugače;

(b)

vsi člani imajo pravico, da na plenarnem zasedanju govorijo v uradnem jeziku, ki so si ga izbrali. Govor v enem od uradnih jezikov se simultano tolmači v druge uradne jezike in v vsak jezik, za katerega predsedstvo oceni, da je to nujno. To velja tudi za jezike, za katere obstaja ta možnost na podlagi upravnih sporazumov Odbora s posameznimi državami članicami;

(c)

na sejah predsedstva, komisij in delovnih skupin je na voljo tolmačenje iz jezikov in v jezike, ki jih govorijo člani, ki so potrdili udeležbo na seji.

1.

Ob podpisu pogodbe o pristopu države k Evropski uniji lahko predsednik, po prejetju soglasja predsedstva, vlado države pristopnice povabi, naj imenuje toliko opazovalcev, kolikor naj bi ta država v prihodnje imela sedežev v Odboru.

2.

Ti opazovalci se že pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe v celoti ali delno udeležujejo postopkov v Odboru in imajo pravico do besede v njegovih organih.

Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za položaje v Odboru. Njihovo delovanje nima pravnega učinka na postopke Odbora.

3.

Obravnavani so na enak način kot drugi člani, kar zadeva uporabo zmogljivosti Odbora in povračilo stroškov, nastalih pri njihovem delu kot opazovalci, v mejah finančnih sredstev, ki so v ta namen dodeljena ustrezni proračunski postavki.

1.

Plenarna skupščina z večino svojih članov odloči, ali je potrebna celotna ali delna revizija poslovnika.

2.

Ad hoc komisijo zadolži za pripravo poročila in osnutka besedila, na podlagi katerega z večino svojih članov sprejme nove določbe. Nove določbe začnejo veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.