28.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 257/186

(1)

Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevali razvoj trga in dosedanje izkušnje udeležencev na trgu in nadzornikov, zlasti za obravnavanje razlik med nacionalnimi določbami glede dolžnosti in odgovornosti depozitarjev, plačne politike in sankcij.

(2)

Da bi odpravili potencialno škodljiv učinek slabo oblikovanih plačnih struktur na preudarno obvladovanje tveganja in na nadzor tveganega ravnanja posameznikov, bi za družbe za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) morala veljati izrecna obveznost, da za tiste kategorije uslužbencev, katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profile tveganja KNPVP, ki jih upravljajo, uvedejo in ohranjajo plačne politike in prakse, ki bodo skladne s preudarnim in učinkovitim obvladovanjem tveganja. Te kategorije uslužbencev bi morale vključevati vse zaposlene in druge uslužbence na ravni sklada ali podsklada, ki so nosilci odločanja, upravitelje skladov in osebe, ki sprejemajo dejanske odločitve o naložbah, osebe, ki so pooblaščene, da vplivajo na te zaposlene ali uslužbence, vključno z naložbenimi svetovalci in analitiki, višje vodstvo in vse zaposlene, ki jih celotno prejeto plačilo uvršča v isto plačno skupino kot višje vodstvo in nosilce odločanja. Ta pravila bi se morala uporabljati tudi za investicijske družbe, ki niso imenovale družbe za upravljanje, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES. Te plačilne politike in prakse bi bilo treba sorazmerno uporabljati za vse tretje osebe, ki sprejemajo tiste odločitve o naložbah, ki vplivajo na profil tveganja KNPVP zaradi funkcij, ki so bile prenesene v skladu s členom 13 Direktive 2009/65/ES.

(3)

Pod pogojem, da družbe za upravljanje KNPVP in investicijske družbe uporabljajo vsa načela, ki urejajo plačne politike, bi morale biti sposobne uporabljati navedene politike na različne načine glede na svojo velikost, velikost KNPVP, ki jih upravljajo, svojo notranjo organizacijo ter naravo, področje in zapletenost svojih dejavnosti.

(4)

Čeprav mora nekatere ukrepe sprejeti upravni organ, bi bilo treba, kadar ima družba za upravljanje ali investicijska družba skladno z nacionalnim pravom vzpostavljene različne organe, ki so jim bile dodeljene specifične funkcije, zagotoviti, da zahteve, usmerjene v upravni organ ali upravni organ v svoji nadzorni funkciji, poleg tega ali namesto tega veljajo za te organe, kot je skupščina.

(5)

Države članice bi morale pri uporabi načel o preudarnih plačnih politikah in praks iz te direktive upoštevati načela iz Priporočila Komisije 2009/384/ES (4) ter delo Odbora za finančno stabilnost in zaveze skupine G-20 za ublažitev tveganja v sektorju finančnih storitev.

(6)

Zajamčeno variabilno plačilo bi moralo biti izjema, saj ni skladno s preudarnim obvladovanjem tveganja ali načelom plačila na podlagi uspešnosti, in bi moralo biti omejeno na prvo leto zaposlitve.

(7)

Načela o preudarnih plačnih politikah bi se morala uporabljati tudi za plačila KNPVP družbam za upravljanje ali investicijskim družbam.

(8)

Komisija naj preuči, kateri so skupni stroški in odhodki naložbenih produktov za male vlagatelje v državah članicah ter ali je te stroške in odhodke treba dodatno harmonizirati, in naj svoje ugotovitve predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

(9)

Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi moral za spodbujanje nadzorne konvergence pri ocenjevanju plačnih politik in praks zagotavljati, da so na voljo smernice za preudarne plačne politike in prakse v sektorju upravljanja premoženja. Pri oblikovanju takšnih smernic bi mu moral pomagati Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Da bi preprečili izogibanje določbam o plačilih, bi morale navedene smernice zajemati tudi dodatne smernice glede oseb, za katere se plačne politike in prakse uporabljajo, ter glede prilagoditve načel plačil velikosti družbe za upravljanje ali investicijske družbe, KNPVP, ki jih te upravljajo, njihovi notranji organizaciji ter naravi, področju in zapletenosti njihovih dejavnosti. Smernice ESMA o plačnih politikah in praksah bi morale biti, kolikor je mogoče, po potrebi usklajene s smernicami za sklade, ki jih ureja Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(10)

Določbe o plačilih ne bi smele posegati v celovito izvajanje temeljnih pravic, zagotovljenih s Pogodbo o Evropski uniji (PEU), Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listino Evropske unije o človekovih pravicah (Listina), v splošna načela nacionalnega pogodbenega in delovnega prava, veljavno zakonodajo o pravicah in udeležbi delničarjev ter splošno odgovornost upravnih in nadzornih organov zadevnih družb, pa tudi ne, kadar je to primerno, v pravico socialnih partnerjev, da sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

(11)

Da se zagotovi potrebna raven harmonizacije zadevnih regulativnih zahtev v različnih državah članicah, bi bilo treba sprejeti dodatna pravila, s katerimi se določijo naloge in dolžnosti depozitarjev, določijo pravne osebe, ki bi lahko bile imenovane za depozitarje, in pojasni odgovornost depozitarjev, če bi se sredstva KNPVP v skrbništvu izgubila ali bi depozitarji neustrezno opravljali nadzorne dolžnosti. Takšno neustrezno izvajanje lahko povzroči izgubo sredstev, pa tudi izgubo vrednosti sredstev, če na primer depozitar ne ukrepa glede naložb, ki niso v skladu s pravili upravljanja sklada.

(12)

Pojasniti je treba, da bi moral KNPVP imenovati enotnega depozitarja. ki bi izvajal splošen nadzor nad sredstvi KNPVP. Z zahtevo po enotnem depozitarju naj bi zagotovili, da bo imel depozitar pregled nad vsemi sredstvi KNPVP ter da bodo upravitelji sklada in vlagatelji vanje imeli enotno referenčno točko, na katero se je mogoče obrniti v primeru težav v zvezi s hrambo sredstev ali izvajanjem nadzornih funkcij. Hramba sredstev vključuje skrbništvo nad sredstvi ali, če skrbništvo ni mogoče, preverjanje lastništva teh sredstev in vodenje evidenc o njih.

(13)

Depozitar bi moral pri izvajanju svojih nalog ravnati pošteno, pravično, strokovno in neodvisno ter v interesu KNPVP in vlagateljev v KNPVP.

(14)

Da bi v vseh državah članicah ne glede na pravno obliko KNPVP zagotovili harmoniziran pristop v zvezi z opravljanjem dolžnosti depozitarjev, je treba uvesti enoten seznam nadzornih dolžnosti za depozitarje v zvezi z KNPVP, ki ima obliko podjetja (investicijska družba), in KNPVP, ki je ustanovljen s pogodbo.

(15)

Depozitar bi moral biti odgovoren za ustrezno spremljanje denarnih tokov KNPVP, zlasti pa za zagotovitev, da sta denar in gotovina vlagatelja, ki pripadata KNPVP, ustrezno knjižena na računih, ki se pri enem od subjektov iz točke (a), (b) ali (c) člena 18(1) Direktive Komisije 2006/73/ES (8) odprejo na ime KNPVP, na ime družbe za upravljanje, ki nastopa v imenu KNPVP, ali na ime depozitarja, ki nastopa v imenu KNPVP. Zato bi bilo treba sprejeti natančne določbe o spremljanju denarnih tokov, da bi zagotovili učinkovito in dosledno zaščito vlagateljev. Depozitar bi moral pri zagotavljanju, da so denarna sredstva vlagatelja knjižena na gotovinskem računu, upoštevati načela iz člena 16 navedene direktive.

(16)

Da se preprečijo goljufije v zvezi z gotovinskimi transferji, se brez vednosti depozitarja ne bi smel odpreti noben gotovinski račun, povezan s transakcijami KNPVP.

(17)

Vsako sredstvo, ki je v skrbništvu za KNPVP, bi bilo treba razlikovati od lastnih sredstev depozitarja in bi se moralo vedno obravnavati kot lastnina tega KNPVP. S takšno zahtevo naj bi vlagateljem zagotovili dodatno zaščito, če depozitar ne izpolni obveznosti.

(18)

Poleg že veljavne dolžnosti hrambe sredstev, ki pripadajo KNPVP, bi bilo treba sredstva, ki so lahko v skrbništvu, ločevati od tistih, ki ne morejo biti v skrbništvu, za katere pa velja obveznost voditi evidenco in preverjati njihovo lastništvo. Skupino sredstev, ki je lahko v skrbništvu, bi bilo treba jasno opredeliti, saj bi morala dolžnost vrnitve izgubljenih sredstev veljati le za to specifično kategorijo sredstev.

(19)

Depozitar ali tretja oseba, na katero je bila prenesena funkcija skrbništva, sredstev v skrbništvu ne bi smela ponovno uporabiti za lasten račun. Za ponovno uporabo sredstev za račun KNPVP bi morali veljati določeni pogoji.

(20)

Treba je določiti pogoje, pod katerimi se dolžnosti hrambe, ki jih ima depozitar, prenesejo na tretjo osebo. Prenos in nadaljnji prenos bi morala biti objektivno utemeljena, zanju pa bi morale veljati stroge zahteve glede ustreznosti tretje osebe, na katero bi se funkcija prenesla, ter glede potrebne spretnosti, skrbnosti in vestnosti, s katerimi bi moral depozitar to tretjo osebo izbrati, imenovati in oceniti. Za namen doseganja enotnih tržnih pogojev in enako visoke ravni zaščite vlagateljev bi morali biti takšni pogoji usklajeni s tistimi, ki se uporabljajo na podlagi Direktive 2011/61/EU. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da imajo tretje osebe, na katere so bile prenesene funkcije hrambe, sredstva, potrebna za izvajanje svojih dolžnosti, in da izločajo sredstva KNPVP.

(21)

Kadar centralna depotna družba (CDD), kot je opredeljena v točki 1 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali CDD tretje države opravlja storitve vodenja sistema poravnave vrednostnih papirjev, kot tudi vsaj začetnega vpisa vrednostnih papirjev v sistem v nematerializirani obliki prek začetnega knjiženja v dobro ali zagotavljanja in vodenja računov vrednostnih papirjev na najvišji stopnji, kot je navedeno v oddelku A Priloge k navedeni uredbi, opravljanje teh storitev s strani te CDD, kar zadeva vrednostne papirje KNPVP, ki jih ta CDD začetno vpiše v sistem v nematerializirani obliki prek začetnega knjiženja v dobro, ne bi smelo šteti kot prenos funkcij skrbništva. Bi pa moralo to, da se skrbništvo nad vrednostnimi papirji KNPVP zaupa kateri koli CDD ali kateri koli CDD tretje države, šteti kot prenos funkcij skrbništva.

(22)

Tretji osebi, na katero je prenesena hramba sredstev, bi moralo biti omogočeno, da ohrani zbirni račun kot skupni ločeni račun za več KNPVP.

(23)

Kadar je skrbništvo preneseno na tretjo osebo, je treba zagotoviti tudi, da ta tretja oseba izpolnjuje specifične zahteve v zvezi z učinkovito ureditvijo ter nadzorom varnega in skrbnega poslovanja. Za zagotovitev, da so finančni instrumenti v posesti tretje osebe, na katero je bila preneseno skrbništvo, bi bilo treba izvajati tudi redne zunanje revizije.

(24)

Za zagotavljanje dosledno visokih ravni zaščite vlagateljev bi bilo treba sprejeti določbe o ravnanju in obvladovanju navzkrižij interesov, ki bi se morale uporabljati v vseh primerih, tudi pri prenosu dolžnosti hrambe. S temi pravili bi bilo treba zlasti zagotoviti jasno delitev nalog in funkcij med depozitarjem, KNPVP in družbo za upravljanje ali investicijsko družbo.

(25)

Da se zagotovita visoka raven zaščite vlagateljev ter ustrezna raven ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter stalnega nadzora, je treba oblikovati izčrpen seznam subjektov, ki lahko delujejo kot depozitarji. Te subjekte bi bilo treba omejiti na nacionalne centralne banke, kreditne institucije in druge pravne osebe, ki jim je v skladu s pravom držav članic dovoljeno izvajati dejavnosti depozitarja po tej direktivi, so predmet nadzora varnega in skrbnega poslovanja, zanje veljajo zahteve o kapitalski ustreznosti, ki so vsaj enake zahtevam, določenim glede na izbrani pristop v skladu s členom 315 ali 317 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10), imajo kapital, ki ni nižji od zneska ustanovnega kapitala iz člena 28(2) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11), ter imajo registrirani sedež ali podružnico v matični državi članici KNPVP.

(26)

Specificirati in pojasniti je treba odgovornost depozitarja KNPVP v primeru izgube finančnega instrumenta v skrbništvu. Depozitar bi moral biti v primeru izgube finančnega instrumenta v skrbništvu odgovoren za to, da KNPVP povrne finančni instrument enake vrste ali ustrezen znesek. V primeru izgube sredstev ne bi smeli predvideti nobene oprostitve odgovornosti, razen če bi depozitar lahko dokazal, da je izguba rezultat zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne. V zvezi s tem depozitarju ne bi smeli omogočiti, da bi se, zato da bi bil oproščen odgovornosti, skliceval na notranje okoliščine, denimo na goljufivo ravnanje zaposlenega.

(27)

Kadar depozitar prenese naloge skrbništva in se finančni instrumenti v skrbništvu tretje osebe izgubijo, bi moral odgovarjati depozitar. V primeru izgube instrumenta v skrbništvu bi moral depozitar vrniti finančni instrument enake vrste ali ustrezen znesek, tudi če je do izgube prišlo pri tretji osebi, na katero je bilo skrbništvo preneseno. Depozitar bi moral biti takšne odgovornosti oproščen le, kadar lahko dokaže, da je izguba posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne. V zvezi s tem depozitarju ne bi smeli omogočiti, da bi se, zato da bi bil oproščen odgovornosti, skliceval na notranje okoliščine, denimo na goljufivo ravnanje zaposlenega. Oprostitev regulativne ali pogodbene odgovornosti ne bi smela biti mogoča, če bi sredstva izgubil depozitar ali tretja oseba, na katero je bilo preneseno skrbništvo.

(28)

Vsak vlagatelj v KNPVP bi moral imeti možnost uveljavljanja zahtevkov v zvezi z odgovornostjo depozitarja, neposredno ali posredno, prek družbe za upravljanje ali investicijske družbe. Pravna sredstva zoper depozitarja ne bi smela biti odvisna od pravne oblike KNPVP (podjetniška ali pogodbena) ali pravne narave odnosa med depozitarjem, družbo za upravljanje in imetniki enot premoženja. Pravica imetnikov enot premoženja, da se sklicujejo na odgovornost depozitarja, ne bi smela voditi v podvajanje pravnih sredstev ali neenako obravnavanje zadevnih imetnikov.

(29)

Brez poseganja v to direktivo se depozitarju ne bi smela onemogočiti ureditev vsega potrebnega za kritje škode in izgub KNPVP ali imetnikov enot premoženja KNPVP. Take ureditve zlasti ne bi smele vključevati oprostitve odgovornosti depozitarja, povzročiti prenosa ali morebitne spremembe odgovornosti depozitarja niti vplivati na pravice vlagateljev, tudi ne na pravice do pravnih sredstev.

(30)

Komisija je 12. julija 2010 predlagala spremembo Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), da bi se zagotovila visoka raven zaščite vlagateljev KNPVP, kadar depozitar ne more izpolniti svojih obveznosti. Ta predlog je dopolnjen s pojasnitvijo obveznosti in obsega odgovornosti depozitarja in tretje osebe, na katero so bile prenesene funkcije hrambe v tej direktivi.

(31)

Komisija naj preuči, v katerih primerih bi lahko neizpolnitev obveznosti depozitarja KNPVP ali tretje osebe, na katero so bile prenesene funkcije hrambe, povzročila izgube imetnikom enot premoženja KNPVP, ki jih ni mogoči pokriti na podlagi te direktive, in dodatno preuči, kakšne vrste ukrepi bi lahko bili zadostni za zagotovitev visoke ravni zaščite vlagateljev, ne glede na verigo posredovanja med vlagatelji in prenosljivimi vrednostnimi papirji, na katere se neizpolnitev obveznosti nanaša, in naj svoje ugotovitve predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

(32)

Zagotoviti je treba, da za depozitarje veljajo enake zahteve ne glede na pravno obliko KNPVP. Z usklajenostjo zahtev naj bi povečali pravno varnost, okrepili zaščito vlagateljev in prispevali k ustvarjanju enotnih tržnih pogojev. Komisija ni prejela nobenega obvestila o tem, da bi kakšna investicijska družba uporabila odstopanje od splošne obveznosti zaupanja sredstev depozitarju. Zato bi morale zahteve iz Direktive 2009/65/ES glede depozitarja investicijske družbe šteti kot odvečne.

(33)

V tej direktivi je določen minimalen sklop pooblastil, ki bi jih morali imeti pristojni organi, pri čemer se morajo ta pooblastila izvajati v okviru celotnega sistema nacionalnega prava, ki zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti. Države članice bi morale v zvezi z izvajanjem teh pooblastil, ki lahko privedejo do resnega poseganja v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, domačega okolja in komunikacij, vzpostaviti ustrezne in učinkovite zaščite pred vsakršno zlorabo, po potrebi vključno z zahtevo po predhodnem dovoljenju pravosodnih organov zadevne države članice. Države članice bi morale pristojnim organom omogočiti izvajanje takšnih pooblastil, ki pomenijo grob poseg v zasebnost, kolikor je to potrebno za ustrezno preiskavo resnih primerov, za katere ni enakovrednih načinov za učinkovito dosego enakih rezultatov.

(34)

Obstoječi posnetki telefonskih pogovorov in evidence o podatkovnem prometu KNPVP, družb za upravljanje, investicijskih družb, depozitarjev ali vseh drugih subjektov, ki jih ureja ta direktiva, ter obstoječe evidence o telefonskem in podatkovnem prometu telekomunikacijskih operaterjev so ključni in včasih edini dokaz za odkrivanje in dokazovanje obstoja kršitev nacionalnega prava za prenos te direktive, ter za preverjanje skladnosti KNPVP, družbe za upravljanje, investicijske družbe, depozitarjev ali vseh drugih subjektov, ki jih ureja ta direktiva, z zahtevami o zaščiti vlagateljev in drugimi zahtevami iz te direktive in izvedbenimi ukrepi, sprejetimi na njeni podlagi.

Zato bi morali pristojni organi imeti možnost zahtevati obstoječe posnetke telefonskih pogovorov in elektronskih komunikacij ter evidence o podatkovnem prometu, ki jih imajo KNPVP, družbe za upravljanje, investicijske družbe, depozitarji ali vsi drugi subjekti, ki jih ureja ta direktiva. Dostop do telefonskih evidenc in podatkov je potreben za odkrivanje in nalaganje sankcij za kršitve zahtev iz te direktive ali njenih izvedbenih ukrepov. Za uvedbo enakih konkurenčnih pogojev v Uniji v zvezi z dostopom do telefonskih evidenc in obstoječih evidenc o podatkovnem prometu, ki jih ima telekomunikacijski operater, ali obstoječih posnetkov telefonskih pogovorov in podatkovnega prometa, ki jih imajo KNPVP, družbe za upravljanje, investicijske družbe, depozitarji ali vsi drugi subjekti, ki jih ureja ta direktiva, bi morali imeti pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom možnost zahtevati obstoječe evidence o telefonskem in podatkovnem prometu, ki jih ima telekomunikacijski operater, kolikor je to dovoljeno v okviru nacionalnega prava, obstoječe posnetke telefonskih pogovorov in podatkovnega prometa, ki jih imajo KNPVP, družbe za upravljanje, investicijske družbe, depozitarji ali drugi subjekti, ki jih ureja ta direktiva, pa v primerih, kadar obstaja utemeljen sum, da so lahko takšne evidence, ki so povezane s predmetom inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembne pri dokazovanju kršitev zahtev iz te direktiv ali njenih izvedbenih ukrepov. Dostop do telefonskih evidenc in evidenc o podatkovnem prometu, ki jih ima telekomunikacijski operater, ne bi smel vključevati vsebine govorne komunikacije prek telefona.

(35)

Preudaren bonitetni okvir in okvir za vodenje poslov v finančnem sektorju bi moral temeljiti na trdnih sistemih nadzora, preiskovanja in sankcij. Pristojni organi bi v ta namen morali imeti zadostna pooblastila za ukrepanje in možnost, da se oprejo na enakovredne, stroge in odvračilne sisteme kazni za kršitve te direktive. Komisija je v okviru sporočila z dne 8. decembra 2010 o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev pregledala obstoječa pooblastila za nalaganje sankcij in njihovo izvajanje v praksi, pri čemer je bil cilj spodbuditi zbližanje sankcij za celoten sklop nadzornih dejavnosti. Pristojni organi bi morali biti pooblaščeni, da naložijo denarne kazni, ki so dovolj visoke, da so učinkovite, odvračilne in sorazmerne, da izravnajo pričakovane koristi vedenja, s katerim se kršijo zahteve iz te direktive.

(36)

Čeprav državam članicam nič ne preprečuje, da ne bi za enake kršitve določile pravil o upravnih in kazenskih sankcijah, od njih ne bi smeli zahtevati, da pravila o upravnih sankcijah določijo tudi za tiste kršitve te direktive, kadar zanje velja nacionalno kazensko pravo. V skladu z nacionalnim pravom države članice ne bi smele biti obvezane za enako kaznivo dejanje naložiti tako upravne kot kazenske sankcije, lahko pa bi to storile, če to dopušča nacionalno pravo. Vendar dejstvo, da se v zvezi s kršitvami te direktive namesto upravnih ohranijo kazenske sankcije, ne bi smelo zmanjšati ali drugače vplivati na možnost pristojnih organov, da za namene te direktive sodelujejo s pristojnimi organi v drugih državah članicah, imajo dostop do njihovih informacij ali z njimi informacije pravočasno izmenjujejo, tudi po predložitvi zadevnih kršitev pristojnim pravosodnim organom za kazenski pregon. Države članice bi morale imeti možnost skleniti, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah za kršitve, za katere se uporablja nacionalno kazensko pravo. Možnost držav članic, da namesto ali poleg upravnih sankcij naložijo kazenske sankcije, se ne bi smela uporabiti zaradi izognitve sistemu sankcij iz te direktive.

(37)

Za zagotovitev skladne uporabe po državah članicah bi morale države članice pri določanju vrste upravnih kazni ali ukrepov in višine upravnih denarnih kazni zagotoviti, da njihovi pristojni organi upoštevajo vse zadevne okoliščine.

(38)

Razen v nekaterih točno določenih okoliščinah bi morale biti sankcije objavljene, da bi bil njihov odvračilni učinek na splošno javnost večji in da bi z njimi to javnost obveščali o kršitvah, ki bi lahko škodovale zaščiti vlagateljev. Da bi zagotovili skladnost z načelom sorazmernosti, bi morale biti, kadar bi objava lahko povzročila nesorazmerno škodo vpletenim, sankcije objavljene anonimno.

(39)

Da bi lahko ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 dodatno okrepila usklajenost rezultatov nadzora, bi bilo treba vse javno razkrite sankcije hkrati sporočiti tudi ESMA, ki bi o vseh naloženih sankcijah tudi morala objaviti letno poročilo.

(40)

Pristojni organi bi morali imeti potrebna preiskovalna pooblastila in vzpostaviti učinkovite mehanizme za spodbujanje sporočanja morebitnih ali dejanskih kršitev. Informacije o morebitnih in dejanskih kršitvah bi morale prispevati tudi k učinkovitemu izpolnjevanju nalog ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010. Tudi ESMA bi moral vzpostaviti komunikacijske kanale za sporočanje navedenih morebitnih in dejanskih kršitev. Informacije o morebitnih in dejanskih kršitvah, ki so sporočene ESMA, bi se morale uporabljati zgolj za učinkovito izpolnjevanje nalog ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

(41)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino in zajeta v PDEU.

(42)

Da bi se zagotovilo doseganje ciljev iz te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme akte v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za določitev podrobnosti, ki bi jih bilo treba vključiti v standardni sporazum med depozitarjem in družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, pogojev za izvrševanje funkcij depozitarja, vključno z vrstami finančnih instrumentov, ki bi morale biti zajete v dolžnosti skrbništva depozitarja, pogojev, pod katerimi lahko depozitar izvršuje svoje dolžnosti skrbništva nad finančnimi instrumenti, ki so registrirani pri centralnem depozitarju, in pogojev, pod katerimi bi depozitar moral hraniti nominalne finančne instrumente, ki so registrirani pri izdajatelju ali registratorju, dolžnosti primerne skrbnosti depozitarjev, obveznosti ločevanja, pogojev in okoliščin, v katerih bi morali finančni instrumenti v skrbništvu šteti za izgubljene, ter tega, kaj dejansko pomenijo zunanji dogodki, ki jih razumno ni mogoče nadzorovati, njihove posledice pa bi bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne. S temi delegiranimi akti bi morali zagotoviti vsaj takšno raven zaščite vlagateljev, kot je določena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi Direktive 2011/61/EU. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(43)

Komisija bo v sklopu celovitega pregleda delovanja Direktive 2009/65/ES ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13) pregledala omejitve izpostavljenosti nasprotne stranke, ki se uporabljajo za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer upošteva potrebo po določitvi ustreznih kategorizacij takšnih omejitev, tako da bi se izvedeni finančni instrumenti s podobnimi značilnostmi tveganja obravnavali enako.

(44)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (14) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(45)

Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšanja zaupanja vlagateljev v KNPVP z okrepitvijo zahtev v zvezi z dolžnostmi in odgovornostjo depozitarjev ter plačnimi politikami družb za upravljanje in investicijskih družb ter z uvedbo skupnih standardov za sankcioniranje glavnih kršitev te direktive, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(46)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (15), ki je mnenje podal 23. novembra 2012 (16).

(47)

Direktivo 2009/65/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 2(1) se dodata naslednji točki:

(17)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).“;"

2.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 14a

1.   Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo in uporabljajo takšne plačne politike in prakse, ki so skladne s preudarnim in učinkovitim obvladovanjem tveganja ter ga spodbujajo, ki ne spodbujajo tveganja, ki ni skladno s profili tveganja, pravili ali ustanovnimi listinami KNPVP, ki jih upravljajo, ter ki ne ovirajo dolžnosti družbe za upravljanje, da ravna v najboljšem interesu KNPVP.

2.   Plačne politike in prakse vključujejo fiksne in variabilne sestavine plač in diskrecijske pokojninske prejemke.

3.   Plačne politike in prakse se uporabljajo za tiste kategorije uslužbencev – vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja, tistimi, ki opravljajo nadzorne funkcije, in vsemi zaposlenimi, ki jih vsota plačil uvršča v isto plačno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganja –, katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profile tveganja družb za upravljanje ali KNPVP, ki jih upravljajo.

4.   ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda smernice, naslovljene na pristojne organe ali na udeležence na finančnem trgu, v zvezi z osebami iz odstavka 3 tega člena in uporabo načel iz člena 14b. V navedenih smernicah se upoštevajo načela o preudarnih plačnih politikah iz Priporočila Komisije 2009/384/ES (18), velikost družb za upravljanje in velikost KNPVP, ki jih te upravljajo, njihova notranja organizacija ter narava, področje in zapletenost njihovih dejavnosti. ESMA v postopku razvijanja smernic tesno sodeluje z Evropskim nadzornim organom (Evropskim bančnim organom) (EBA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (19), da se zagotovi skladnost z zahtevami, pripravljenimi za druge sektorje finančnih storitev, zlasti kreditne institucije in investicijska podjetja.

Člen 14b

1.   Družbe za upravljanje pri pripravi in uporabi plačnih politik iz člena 14a izpolnjujejo naslednja načela na način in v obsegu, ki sta primerna glede na njihovo velikost, notranjo organizacijo ter naravo, področje in zapletenost njihovih dejavnosti:

2.   ESMA lahko v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 od pristojnih organov zahteva informacije o plačnih politikah in praksah iz člena 14a te direktive.

ESMA v tesnem sodelovanju z EBA v svoje smernice o plačnih politikah vključi določbe o tem, kako naj se uporabljajo različna sektorska plačna načela, kot so tista iz Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (20) in Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21), kadar zaposleni ali druge kategorije uslužbencev opravljajo storitve, za katere veljajo različna sektorska plačna načela.

3.   Načela iz odstavka 1 se uporabljajo za vse vrste prejemkov, ki jih izplača družba za upravljanje, za vsak znesek, ki ga neposredno izplača sam KNPVP, vključno s provizijami za uspešnost, in za vse prenose enot ali deležev KNPVP, namenjene tistim kategorijam uslužbencev – vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja, tistimi, ki opravljajo nadzorne funkcije, in vsemi zaposlenimi, ki jih vsota prejetih plačil uvršča v isto plačno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganja –, katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na njihov profil tveganja ali profil tveganja KNPVP, ki ga upravljajo.

4.   Družbe za upravljanje, ki so pomembne zaradi svoje velikosti ali velikosti KNPVP, ki jih upravljajo, svoje notranje organizacije ter narave, področja in zapletenosti njihovih dejavnosti, ustanovijo odbor za plačila. Odbor za plačila je urejen tako, da lahko strokovno in neodvisno presoja plačne politike in prakse ter spodbude za obvladovanje tveganja.

Odbor za plačila, ki je, kadar je to ustrezno, ustanovljen v skladu s smernicami ESMA iz člena 14a(4), je odgovoren za pripravo odločitev v zvezi s plačili, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganja zadevne družbe za upravljanje ali KNPVP in ki jih mora sprejeti upravni organ v svoji nadzorni funkciji. Odboru za plačila predseduje član upravnega organa, ki v zadevni družbi za upravljanje ne opravlja nobene izvršilne funkcije. Člani odbora za plačila so člani upravnega organa, ki v zadevni družbi za upravljanje ne opravljajo nobene izvršilne funkcije.

Če nacionalno pravo določa zastopanost zaposlenih v upravnem organu, je v odbor za plačila vključen najmanj en predstavnik zaposlenih. Odbor za plačila pri pripravi odločitev upošteva dolgoročne interese vlagateljev in drugih deležnikov ter javni interes.

(18)  Priporočilo Komisije 2009/384/ES z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (UL L 120, 15.5.2009, str. 22)."

(19)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12)."

(20)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1)."

(21)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).“;"

3.

v členu 20(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

4.

člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

1.   Investicijska družba in družba za upravljanje – slednja za vsak skupni sklad, ki ga upravlja – zagotovita, da se enotni depozitar imenuje v skladu s tem poglavjem.

2.   Depozitar je izkazan s pisno pogodbo.

S to pogodbo se med drugim uredi pretok informacij, ki štejejo za potrebne, da lahko depozitar opravlja funkcije za KNPVP, za katerega je bil imenovan kot depozitar, kot je določeno v tej direktivi ter drugih zadevnih zakonih in predpisih.

3.   Depozitar:

4.   Depozitar zagotovi, da se denarni tokovi KNPVP ustrezno spremljajo, zlasti pa, da so vsa plačila s strani vlagateljev ali v njihovem imenu ob vpisu enot KNPVP prejeta ter da je ves denar KNPVP knjižen na gotovinskih računih, ki so:

Kadar so gotovinski računi odprti na ime depozitarja, ki deluje v imenu KNPVP, se denar subjekta iz točke (b) prvega pododstavka ter denar depozitarja ne knjižita na te račune.

5.   Sredstva KNPVP se dajo v hrambo depozitarju, kot sledi:

6.   Depozitar družbi za upravljanje ali investicijski družbi redno zagotavlja izčrpen popis vseh sredstev KNPVP.

7.   Depozitar ali katera koli tretja oseba, na katero je bila prenesena funkcija skrbništva, sredstev, ki jih ima v skrbništvu depozitar, ne sme ponovno uporabiti za lasten račun. Ponovna uporaba zajema vse transakcije s sredstvi v skrbništvu, tudi in ne samo prenos, zastavitev, prodajo in posojanje.

Sredstva, ki jih ima v skrbništvu depozitar, se lahko ponovno uporabijo le, kadar:

Tržna vrednost zavarovanja je nenehno najmanj tolikšna, kot je tržna vrednost ponovno uporabljenih sredstev plus premija.

8.   Države članice zagotovijo, da v primeru plačilne nesposobnosti depozitarja in/ali katere koli tretje osebe, ki se nahaja v Uniji, na katero je bilo preneseno skrbništvo nad sredstvi KNPVP, sredstva KNPVP v skrbništvu niso na voljo za distribucijo med upnike takšnega depozitarja in/ali takšne tretje osebe niti za prodajo v njihovo korist.

(22)  Direktiva Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (UL L 241, 2.9.2006, str. 26).“;"

5.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 22a

1.   Depozitar funkcij iz člena 22(3) in (4) ne prenese na tretje osebe.

2.   Depozitar lahko na tretje osebe prenese funkcije iz člena 22(5) le kadar:

3.   Depozitar lahko prenese funkcije iz člena 22(5) na tretjo osebo le, kadar ta tretja oseba ves čas med izvajanjem nalog, ki so bile prenesene nanjo:

Ne glede na točko (b)(i) prvega pododstavka lahko depozitar – kadar pravo tretje države zahteva, da imajo nekatere finančne instrumente v skrbništvu lokalni subjekti, pa noben lokalni subjekt ne izpolnjuje zahtev za prenos iz navedene točke – svoje funkcije na tak lokalni subjekt prenese le v obsegu, ki ga zahteva pravo te tretje države le tako dolgo, dokler ni lokalnih subjektov, ki bi izpolnjevali zahteve za prenos, in le, kadar:

Tretja oseba lahko nadalje prenese te funkcije, če so izpolnjene enake zahteve. V takem primeru se za zadevne osebe smiselno uporablja člen 24(2).

4.   Za namene tega člena opravljanje storitev, kot je določeno v Direktivi 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23), s sistemi poravnave vrednostnih papirjev, kakor so določeni za namene navedene direktive, ali opravljanje podobnih storitev s sistemi poravnave vrednostnih papirjev tretjih držav ne šteje za prenos funkcij skrbništva.

(23)  Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).“;"

6.

člen 23 se spremeni:

7.

člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

1.   Države članice zagotovijo, da je depozitar KNPVP in imetnikom enot premoženja KNPVP odgovoren za izgubo, ki jo je povzročil sam ali tretja oseba, na katero je bilo preneseno skrbništvo nad finančnimi instrumenti, ki so bili v skrbništvu v skladu s točko (a) člena 22(5).

V primeru takšne izgube finančnega instrumenta v skrbništvu države članice zagotovijo, da depozitar KNPVP ali družbi za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, nemudoma vrne finančni instrument iste vrste ali ustrezen znesek. Depozitar ni odgovoren, če lahko dokaže, da je izguba nastala kot posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati in katerega posledice so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne.

Države članice zagotovijo, da je depozitar KNPVP in vlagateljem v KNPVP odgovoren tudi za vsako izgubo, ki jo ti utrpijo zaradi njegove malomarnosti ali namernega neizpolnjevanja obveznosti v skladu s to direktivo.

2.   Noben prenos funkcij iz člena 22a ne vpliva na odgovornost depozitarja iz odstavka 1.

3.   Odgovornost depozitarja iz odstavka 1 ni izključena ali omejena s sporazumom.

4.   Vsak sporazum, ki je v nasprotju z odstavkom 3, je neveljaven.

5.   Imetniki enot premoženja v KNPVP se lahko sklicujejo na odgovornost depozitarja neposredno ali posredno prek družbe za upravljanje ali investicijske družbe, če to ne vodi v podvajanje pravnih sredstev ali neenako obravnavanje zadevnih imetnikov.“;

8.

člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

1.   Nobena posamezna družba ne more delovati kot družba za upravljanje in hkrati kot depozitar. Nobena družba ne more delovati kot investicijska družba in kot depozitar hkrati.

2.   Družba za upravljanje in depozitar pri izvajanju svojih zadevnih funkcij delujeta pošteno, pravično, strokovno, neodvisno in zgolj v interesu KNPVP ali vlagateljev v KNPVP. Investicijska družba in depozitar pri izvajanju svojih funkcij delujeta pošteno, pravično, strokovno, neodvisno in zgolj v interesu vlagateljev v KNPVP.

Depozitar ne izvaja dejavnosti v zvezi s KNPVP ali družbo za upravljanje v imenu KNPVP, ki bi lahko povzročile navzkrižje interesov med KNPVP, vlagatelji v KNPVP, družbo za upravljanje in njim samim, razen če je funkcionalno in hierarhično ločil izvajanje svojih nalog depozitarja od drugih s temi nalogami potencialno nezdružljivih nalog ter če se morebitna navzkrižja interesov ustrezno identificirajo, upravljajo, spremljajo in razkrijejo vlagateljem v KNPVP.“;

9.

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

1.   Pogoji za zamenjavo družbe za upravljanje in depozitarja ter pravila za zagotovitev zaščite imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave se določijo z zakonom ali pravili skupnega sklada.

2.   Pogoji za zamenjavo družbe za upravljanje in depozitarja ter pravila za zagotovitev zaščite imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave se določijo z zakonom ali ustanovnimi listinami investicijske družbe.“;

10.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 26a

Depozitar da pristojnim organom na zahtevo na voljo vse informacije, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih dolžnosti in bi jih ti organi, pristojni organi KNPVP ali družbe za upravljanje lahko potrebovali.

Če so za KNPVP ali družbo za upravljanje pristojni drugi organi kot za depozitarja, organi, ki so pristojni za slednjega, prejete informacije nemudoma posredujejo pristojnim organom KNPVP in družbe za upravljanje.

Člen 26b

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 112a, da določi:

11.

v členu 30 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Členi 13 do 14b se smiselno uporabljajo za investicijske družbe, ki niso imenovale nobene družbe za upravljanje, ki ima dovoljenje v skladu s to direktivo.“;

12.

oddelek 3 poglavja V se črta;

13.

člen 69 se spremeni:

14.

člen 78 se spremeni:

15.

v členu 98(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

16.

člen 99 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 99

1.   Brez poseganja v nadzorna pooblastila nadzornih organov iz člena 98 in v pravico držav članic, da predpišejo in naložijo kazenske sankcije, države članice določijo pravila o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, ki se naložijo družbam in osebam zaradi kršitev nacionalnih določb za prenos te direktive, ter storijo vse potrebno, da zagotovijo, da se te upravne sankcije in ukrepi tudi izvajajo.

Kadar države članice sklenejo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah za kršitve, za katere se uporablja nacionalno kazensko pravo, Komisiji sporočijo zadevne določbe kazenskega prava.

Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Države članice do 18. marca 2016 Komisijo in ESMA uradno obvestijo o zakonih in drugih predpisih za prenos tega člena, tudi o morebitnih zadevnih kazenskopravnih predpisih. Države članice Komisijo in ESMA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh zakonov in predpisov.

2.   Kadar države članice v skladu z odstavkom 1 izberejo, da bodo za kršitve določb iz navedenega odstavka določile kazenske sankcije, zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi v njihovi jurisdikciji, zato da prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki, ki se začnejo ob morebitnih kršitvah te direktive, ter te informacije zagotovijo drugim pristojnim organom in ESMA, da za namene te direktive izpolnijo svojo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z ESMA.

Pristojni organi lahko za lažjo izterjavo denarnih kazni sodelujejo tudi s pristojnimi organi drugih držav članic.

3.   Komisija v sklopu celovitega pregleda delovanja te direktive najpozneje 18. septembra 2017 pregleda uporabo upravnih in kazenskih sankcij, zlasti pa potrebo po dodatni harmonizaciji upravnih sankcij, določenih za kršenje zahtev iz te direktive.

4.   Pristojni organ se lahko na zahtevo za informacije ali zahtevo za sodelovanje pri preiskavi ne odzove le v naslednjih izjemnih okoliščinah, in sicer kadar:

5.   Kadar obveznosti veljajo za KNPVP, družbe za upravljanje, investicijske družbe ali depozitarje, države članice zagotovijo, da se v primeru kršitve nacionalnih določb za prenos te direktive, upravne kazni ali drugi upravni ukrepi v skladu z nacionalnim pravom lahko uporabijo za člane upravnega organa in druge fizične osebe, ki so po nacionalnem pravu odgovorni za kršitev.

6.   Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da v vseh primerih iz odstavka 1 upravne kazni in drugi upravni ukrepi, ki utegnejo biti uporabljeni, vključujejo vsaj naslednje:

7.   Države članice lahko po nacionalnem pravu pristojne organe pooblastijo, da naložijo vrste kazni poleg tistih iz odstavka 6 ali da naložijo denarne kazni, ki presegajo zneske iz točk (e), (f) in (g) odstavka 6.

(25)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).“;"

17.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 99a

Države članice zagotovijo, da so v njihovih zakonih in drugih predpisih za prenos te direktive določene kazni, zlasti kadar:

Člen 99b

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu objavijo vse odločitve, zoper katere pritožba ni mogoča in ki nalagajo upravno sankcijo ali ukrep zaradi kršitev nacionalnih določb za prenos te direktive, in sicer brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je bila oseba, ki ji je bila sankcija ali ukrep naložena, obveščena o tej odločitvi. Objava vključuje vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb. Ta obveznost se ne nanaša na odločitve o naložitvi ukrepov preiskovalne narave.

Če je objava identitete pravnih oseb ali osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa na podlagi ocene o sorazmernosti objave takšnih podatkov za vsak posamezen primer nesorazmerna ali če ogroža stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, države članice zagotovijo, da pristojni organi:

V primeru odločitve, da se sankcija ali ukrep objavi anonimno, se objava zadevnih podatkov lahko odloži za razumno obdobje, če se predvideva, da bodo v tem obdobju prenehali obstajati razlogi za anonimno objavo.

2.   Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh upravnih sankcijah, ki so bile naložene, vendar v skladu s točko (c) drugega pododstavka odstavka 1 niso bile objavljene, vključno z morebitno pritožbo v zvezi z njimi in izidom take pritožbe. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in pravnomočno sodbo v zvezi z vsemi naloženimi kazenskimi sankcijami ter jih predložijo ESMA. ESMA vzdržuje centralno bazo podatkov o sankcijah, o katerih je bil obveščen, izključno za namen izmenjave informacij med pristojnimi organi. Do te baze podatkov imajo dostop le pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih ti zagotavljajo.

3.   Kadar je odločitev o naložitvi sankcije ali ukrepa predmet pritožbe pred zadevnimi sodnimi ali drugimi organi, pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu brez nepotrebnega odlašanja objavijo tudi tako informacijo in vse naknadne informacije o izidu take pritožbe. Objavi se tudi vsaka odločitev, s katero se razveljavi predhodna odločitev o naložitvi sankcije ali ukrepa.

4.   Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava v skladu s tem členom ostane na njihovem uradnem spletnem mestu še najmanj pet let po objavi. Osebni podatki iz objave se na uradnem spletnem mestu pristojnega organa hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

Člen 99c

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih kazni ali ukrepov in višine upravnih denarnih kazni jamčijo, da so te učinkovite, sorazmerne in odvračilne, ter upoštevajo vse ustrezne okoliščine, po potrebi tudi:

2.   Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za nalaganje kazni na podlagi člena 99 tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da se z nadzornimi in preiskovalnimi pooblastili ter upravnimi kaznimi dosežejo želeni rezultati te direktive. Obenem usklajujejo ukrepe, da bi se izognili morebitnemu podvajanju in prekrivanju pri uporabi nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter upravnih kazni in ukrepov v čezmejnih primerih v skladu s členom 101.

Člen 99d

1.   Države članice vzpostavijo učinkovite in zanesljive mehanizme za spodbuditev poročanja pristojnim organom o morebitnih ali dejanskih kršitvah nacionalnih določb za prenos te direktive, vključno z varnimi komunikacijskimi kanali za poročanje o takšnih kršitvah.

2.   Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

3.   ESMA zagotovi enega ali več varnih komunikacijskih kanalov za poročanje o kršitvah nacionalnih določb za prenos te direktive. Zagotovi tudi, da se v zvezi s komunikacijskimi kanali upoštevajo točke (a) do (d) odstavka 2.

4.   Države članice zagotovijo, da poročanje s strani zaposlenih v investicijskih družbah, družbah za upravljanje in pri depozitarjih iz odstavkov 1 in 3 ne šteje za kršitev omejitve glede razkrivanja informacij, naložene s pogodbo ali pa z zakonom ali drugimi predpisi, in da oseba, ki poroča, ne nosi nikakršne odgovornosti v zvezi s takim poročanjem.

5.   Države članice od družb za upravljanje, investicijskih družb in depozitarjev zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, ki njihovim zaposlenim omogočajo, da prek specifičnega, neodvisnega in avtonomnega kanala interno poročajo o kršitvah.

Člen 99e

1.   Pristojni organi enkrat na leto ESMA zagotovijo zbirne informacije o vseh kaznih in ukrepih, naloženih v skladu s členom 99. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu.

2.   Kadar pristojni organ upravne kazni ali ukrepe razkrije javnosti, o njih hkrati poroča ESMA. Kadar se objavljena kazen ali ukrep nanaša na družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, ESMA na seznam družb za upravljanje, objavljen na podlagi člena 6(1), doda napotilo na objavljeno kazen ali ukrep.

3.   ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo postopki in obrazci za predložitev informacij, kot je navedeno v tem členu.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. septembra 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(26)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).“;"

18.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 104a

1.   Države članice za obdelavo osebnih podatkov v državah članicah na podlagi te direktive uporabljajo Direktivo 95/46/ES.

2.   Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo na podlagi te direktive izvaja ESMA, se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (27).

(27)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).“;"

19.

v členu 12(3), členu 14(2), členu 43(5), členu 51(4), členu 60(6), členu 61(3), členu 62(4), členu 64(4), členu 75(4), členu 78(7), členu 81(2), členu 95(1) in členu 111 se besede „v skladu s členom 112(2), (3) in (4) in pod pogoji iz členov 112a in 112b“ nadomestijo z besedami „v skladu s členom 112a“;

20.

v členu 50a se besede „v skladu s členom 112a ter pod pogoji iz členov 112b in 112c“ nadomestijo z besedami „v skladu s členom 112a“;

21.

v tretjem pododstavku člena 52(4) se sklicevanje na „člen 112(1)“ nadomesti s sklicevanjem na „člen 112“;

22.

člen 112 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 112

Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES (28).

(28)  Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o vzpostavitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45)“;"

23.

člen 112a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 112a

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12, 14, 43, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 95 in 111 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 4. januarja 2011.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 26b se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 17. septembra 2014.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 50a se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 21. julija 2011.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 51 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 20. junija 2013.

Komisija pripravi poročilo o prenesenih pooblastilih najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnih obdobij. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz členov 12, 14, 26b, 43, 50a, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 95 in 111 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 12, 14, 26b, 43, 50a, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 95 in 111, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

24.

člen 112b se črta;

25.

v seznamu A Priloge I se točka 2 nadomesti z naslednjim: