19.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 249/10

(1)

V členu 26 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) je notranji trg opredeljen kot območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) morajo države članice sprejeti vse ustrezne ukrepe, ki so potrebni, da v celoti izpolnijo svoje obveznosti v skladu z zakonodajo Unije.

(2)

Notranji trg ponuja veliko priložnosti posameznikom, ki si želijo živeti in delati v drugi državi članici, in podjetjem, ki želijo razširiti svoje trge. Čeprav notranji trg praviloma dobro deluje, včasih nastajajo težave, če javni organi ne spoštujejo zakonodaje Unije.

(3)

Na podlagi Priporočila Komisije 2001/893/ES z dne 7. decembra 2001 o načelih za uporabo mreže Solvit za reševanje problemov notranjega trga (1) je bila mreža Solvit vzpostavljena kot mreža centrov, ustanovljenih v državah članicah v okviru njihovih nacionalnih uprav, namenjena pa je bila hitremu in neformalnemu reševanju problemov, s katerimi se posamezniki in podjetja srečujejo pri uveljavljanju svojih pravic na notranjem trgu.

(4)

Čeprav je mreža Solvit neformalne in pragmatične narave, je oblikovana tako, da prispeva k zagotavljanju skladnosti rešitev z zakonodajo Unije. Mreža Solvit temelji na preglednem postopku reševanja težav, ki vključuje dve državi članici. Čeprav Komisija običajno ne sodeluje pri reševanju primerov, tesno sodeluje s centri Solvit, ponuja redno pravno usposabljanje in v nekaterih zahtevnih primerih zagotavlja tudi neformalno svetovanje. Prav tako spremlja reševanje primerov v okviru mreže Solvit ter končne rezultate prek spletne zbirke podatkov, pri čemer lahko kadar koli posreduje, če meni, da rešitve centrov Solvit niso skladne z zakonodajo Unije. Prej omenjena narava centrov ne prispeva le k zakonitosti rezultatov v posameznih primerih, ampak rezultati ocenjevanja kažejo, da je delo centra Solvit na splošno izboljšalo upoštevanje zakonodaje Unije s strani nacionalnih organov.

(5)

Mreža Solvit se je od začetka svojega delovanja občutno posodobila. Zdaj obravnava desetkrat več primerov kot pred desetimi leti. Prav tako obravnava veliko bolj raznolike primere, kot je bilo prvotno predvideno. Veliko večino primerov rešijo uspešno in povprečno v devetih tednih, zaradi česar so bili posamezniki in podjetja, ki so mrežo Solvit uporabljali, z njenim delovanjem zelo zadovoljni.

(6)

Čeprav je mreža Solvit uspešna, se zaradi povečanega obsega storitev sooča z večjimi izzivi. Podrobna ocena mreže iz leta 2010 kaže, da nimajo vsi centri Solvit na voljo enakih virov niti ne delujejo vsi enako uspešno. Centri se razlikujejo tudi po sprejemanju primerov in ravni storitev. Poleg tega premalo ljudi in podjetij pozna mrežo Solvit.

(7)

Na podlagi teh ugotovitev je treba sprejeti ukrepe za nadaljnjo okrepitev mreže Solvit in povečanje njene prepoznavnosti tako na spletu kot tudi drugje, kakor poudarjajo delovni dokument služb Komisije „Krepitev učinkovitega reševanja težav na enotnem trgu“, sporočilo Komisije o boljšem upravljanju enotnega trga (2) in poročilo o državljanstvu EU (3). V skladu s tem bi bilo treba Priporočilo 2001/893/ES nadomestiti z novim. Cilj tega novega priporočila je razjasniti naloge mreže Solvit na podlagi najboljše prakse. Določa cilje in standarde za države članice in Komisijo, da se podjetjem in državljanom zagotovi učinkovita pomoč v primerih, ko se zakonodaje Unije ne upošteva. Prav tako namerava zagotoviti, da centri Solvit uporabljajo enaka pravila in v vsej mreži dosledno izvajajo enake vrste storitev.

(8)

Da bi se čim bolj dosledno pojasnile naloge v vsej mreži, so v tem priporočilu opredeljene vrste primerov, ki bi jih bilo treba obravnavati v mreži Solvit. V Priporočilu 2001/893/ES je bilo navedeno, da se mreža Solvit ukvarja s primeri „napačne uporabe […] pravil enotnega trga“. Takšna opredelitev obsega je botrovala nedoslednostim. Prvič, navedeno je bilo, da izraz napačna uporaba pomeni, da se centri Solvit ne morejo ukvarjati s primeri, kadar so nacionalna pravila v nasprotju z zakonodajo Unije (t. i. „strukturni primeri“), in, drugič, da lahko mreža Solvit posreduje samo, če zadevna zakonodaja Unije temelji na notranjem trgu.

(9)

Primeri mreže Solvit naj bi zdaj zajemali vse čezmejne probleme, ki jih povzroča morebitna kršitev zakonodaje Unije, ki ureja notranji trg, s strani javnega organa, kadar takšni problemi niso predmet sodnih postopkov bodisi na nacionalni ravni bodisi na ravni EU.

(10)

Z izrazom „kršitev“ je določeno, da centri Solvit sprejmejo v obravnavo vse primere, v katerih javni organi ne spoštujejo zakonodaje Unije, ki ureja notranji trg, ne glede na temeljni vzrok problema. Velika večina zadev, ki jih obravnava mreža Solvit, odraža razmere, v katerih javni organ nepravilno uporabi zakonodajo Unije, ki ureja notranji trg. Vendar pa so centri Solvit pokazali tudi, da lahko ponudijo učinkovito pomoč, kadar pride do strukturnih težav. Čeprav strukturni primeri pomenijo le majhen del celotne delovne obremenitve mreže Solvit, je sprejemanje takih primerov pomembno, da se zagotovi, da se takšni problemi ne spregledajo. Ponuja najboljše zagotovilo, da se strukturni problemi uspešno rešujejo na ustrezni ravni.

(11)

To priporočilo potrjuje, da se mreža Solvit ukvarja s primeri, ki zadevajo čezmejni problem v zvezi z javnim organom. Čezmejno merilo zagotavlja, da se primer Solvit obravnava v centrih Solvit v dveh državah članicah, kar zagotavlja preglednost in kakovost rezultatov. Merilo v zvezi z javnim organom je povezano z dejstvom, da je mreža Solvit del nacionalne uprave in deluje samo na neformalni osnovi.

(12)

To priporočilo skuša tudi razjasniti, kakšno raven storitev lahko posamezniki in podjetja pričakujejo od mreže Solvit. Navaja, kako bi morali biti prijavitelji obveščeni in kakšno minimalno pomoč bi jim bilo treba zagotoviti. Pojasnjuje tudi različne postopkovne korake in roke, ki jih je treba spoštovati pri obravnavanju primera Solvit, poleg tega pa tudi nadaljnje ukrepanje v zvezi s primerom, kadar tega ni mogoče rešiti.

(13)

To priporočilo tudi določa minimalne standarde, ki bi jih morali izpolnjevati centri Solvit, kar zadeva organizacijo, pravno strokovno znanje in izkušnje ter odnose z drugimi mrežami. Pojasnjuje tudi vlogo Komisije v okviru mreže Solvit.

(14)

Komisija je pred kratkim prenovila spletno zbirko podatkov Solvit in jo vzpostavila kot samostojni modul v informacijskem sistemu za notranji trg. Kar zadeva to tehnično integracijo, pravila iz Uredbe (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba IMI) o obdelavi osebnih podatkov in zaupnosti informacij veljajo tudi za postopke mreže Solvit. To priporočilo podrobneje opredeljuje nekatere vidike obdelave osebnih podatkov v mreži Solvit v skladu z uredbo IMI.

(15)

Cilj tega priporočila ni določiti, kako naj Komisija obravnava pritožbe, ki jih prejme neposredno, in na noben način ne posega v vlogo Komisije kot varuhinje pogodb. Prav tako ne namerava natančno opredeliti vloge projekta „EU pilot“ in nacionalnih koordinatorjev tega projekta. Ti elementi se obravnavajo v posebnih smernicah, ki se redno posodabljajo –

1.

Centri Solvit bi morali biti dostopni prek telefona ali elektronske pošte in poskrbeti za hiter odgovor na sporočila, ki so nanje naslovljena.

2.

Prijavitelji bi morali v roku enega tedna prejeti prvi odziv na problem, vključno z navedbo, ali mreža Solvit lahko sprejme njihov primer ali ne, če je to mogoče na podlagi predloženih informacij. Po potrebi bi jih morala mreža Solvit hkrati pozvati, naj predložijo dokumentacijo, potrebno za obdelavo njihovega spisa. Če je njihova dokumentacija popolna, bi morali prijavitelji v enem mesecu po tej prvi oceni prejeti potrditev, ali bo odgovorni center njihov primer sprejel in ga s tem odprl kot primer Solvit.

3.

Če problema ni mogoče sprejeti, bi bilo treba to prijaviteljem utemeljiti in jim svetovati glede drugih možnih poti, ki bi jim lahko pomagale pri rešitvi problema, vključno z nadaljnjimi napotki ali posredovanjem problema, če je to mogoče, drugi relevantni informacijski mreži ali mreži za reševanje problemov ali zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu.

4.

V desetih tednih od datuma odprtja primera bi moral prijavitelj prejeti rešitev svojega problema, ki lahko vključuje pojasnitev veljavne zakonodaje Unije. V izjemnih okoliščinah in predvsem ko je primer že skoraj rešen ali če gre za strukturni problem, je lahko primer odprt še po zadevnem roku, pod pogojem, da se prijavitelja o tem obvesti, in sicer za največ deset tednov.

5.

Prijavitelji bi morali biti obveščeni o neformalni naravi mreže Solvit ter o postopkih in rokih, ki se uporabljajo. Te informacije bi morale vključevati informacije o drugih možnih pravnih sredstvih, opozorilo, da obravnavanje primera v mreži Solvit ne zadrži nacionalnih rokov za vložitev pritožbe ter da so rešitve, ki jih ponuja mreža Solvit, neformalne in se nanje ni mogoče pritožiti. Prijavitelji bi morali biti obveščeni tudi o tem, da je sistem Solvit brezplačen. Prijavitelje bi bilo treba redno obveščati o stanju primera.

6.

Ker so postopki mreže Solvit neformalne narave, prijavitelju ne preprečujejo, da začne formalni postopek na nacionalni ravni, kar bo povzročilo zaprtje primera Solvit.

7.

Kadar mreža Solvit uspešno reši primer, mora prijavitelju svetovati glede ukrepov, ki jih mora sprejeti, da bi predlagano rešitev uresničil.

8.

Takoj, ko postane očitno, da zadeve ne bo mogoče rešiti v okviru mreže Solvit, bi bilo treba primer zapreti in nemudoma obvestiti prijavitelja. Tudi v takem primeru bi morala mreža Solvit prijavitelja obvestiti o drugih možnih pravnih sredstvih na nacionalni ravni ali na ravni Unije. Če centri Solvit pritožnikom svetujejo, da vložijo pritožbo pri Komisiji, bi jih morali spodbujati, da pregledajo prejšnje postopke v mreži Solvit (navesti bi morali referenčno številko in te postopke na kratko povzeti). O nerešenih primerih bi bilo treba sistematično poročati Komisiji prek zbirke podatkov.

9.

Po zaključku primera bi morali biti prijavitelji pozvani, da dajo povratne informacije o tem, kako je mreža Solvit ta primer obravnavala.

1.

Vsaka država članica bi morala imeti svoj center Solvit.

2.

Da bi države članice poskrbele, da lahko centri Solvit izpolnjujejo naloge iz tega priporočila, bi morale zagotoviti, da:

1.

Vse primere Solvit bi morala obravnavati dva centra Solvit, in sicer domači in odgovorni center.

2.

Domači in odgovorni centri bi morali sodelovati na odprt in pregleden način, da bi se primeri prijaviteljev hitro in učinkovito rešili.

3.

Domači in odgovorni centri bi se morali dogovoriti, kateri jezik uporabljati za medsebojno sporazumevanje, pri čemer bi morali upoštevati cilj, da se problemi rešijo prek neuradnih stikov čim hitreje in učinkoviteje ter da se zagotovi preglednost in izpolni zahteva po poročanju.

4.

Vsi prejeti problemi, ocene, ki so jih opravili zadevni centri Solvit, izvedeni ukrepi in predlagane rešitve bi morali biti vpisani v zbirko podatkov Solvit na jasen in razumljiv način. Kadar gre za strukturne probleme, bi bilo to treba označiti v zbirki podatkov, da bi lahko Komisija takšne primere sistematično spremljala.

5.

Vse predlagane rešitve morajo biti vedno v celoti skladne z zakonodajo Unije.

6.

Centri Solvit bi morali upoštevati podrobna pravila za obravnavo primera iz priročnika mreže Solvit za obravnavanje primerov, ki ga bo Komisija redno pregledovala v sodelovanju s centri Solvit.

1.

Domači center bi moral evidentirati vse prejete pravne probleme, ne glede na to, ali se lahko obravnavajo kot primeri Solvit ali ne.

2.

Ko domači center sprejme pritožbo kot primer Solvit, bi moral sestaviti popoln spis in opraviti celovito pravno analizo problema ter ga nato predložiti odgovornemu centru.

3.

Ko prejme predlog rešitve od odgovornega centra, vključno s pojasnitvijo veljavne zakonodaje Unije, mora preveriti, da je rešitev v skladu z zakonodajo Unije.

4.

Domači center bi moral prijavitelju zagotoviti pravočasne in ustrezne informacije v ustreznih fazah postopka.

1.

Odgovorni center bi moral potrditi sprejem primera v enem tednu po predložitvi s strani domačega centra.

2.

Odgovorni center bi si moral prizadevati za iskanje rešitev za prijavitelje, vključno z razjasnitvijo veljavne zakonodaje Unije, in redno obveščati domači center, kako napreduje.

3.

Kadar prijavitelj predloži strukturni problem, odgovorni center čim prej oceni, če je problem mogoče rešiti s postopkom Solvit. Če meni, da to ni mogoče, bi moral primer zaključiti kot nerešenega in o tem obvestiti zadevne nacionalne organe, pristojne za pravilno izvajanje zakonodaje Unije v zadevni državi članici, da se zagotovi, da se kršitev prava Unije učinkovito odpravi. Poleg tega bi bilo treba obvestiti Komisijo prek zbirke podatkov.

1.

Komisija pomaga sistemu Solvit in podpira njegovo delovanje z:

2.

Kadar je to primerno, lahko Komisija pritožbe, ki jih je prejela, posreduje mreži Solvit, da bi se primer hitro in na neformalen način rešil, če se pritožnik s tem strinja.

1.

Centri Solvit bi morali redno nadzorovati kakovost primerov, ki jih obravnavajo v funkciji domačega in odgovornega centra, kot je podrobno opisano v priročniku za obravnavanje primerov.

2.

Službe Komisije bodo redno nadzorovale kakovost vseh primerov na splošno in o morebitnih težavah obveščale zadevne centre Solvit, ki bi morali sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

3.

Komisija bo redno poročala o kakovosti in uspešnosti mreže Solvit. Poleg tega bo poročala o vrsti problemov, ki jih je mreža Solvit prejela, in o obravnavanih primerih v mreži Solvit, da bi se opredelili trendi ter preostali problemi na notranjem trgu. V tem okviru poročanja bo Komisija ločeno poročala o strukturnih primerih.

1.

Komisija bo spodbujala znanje o sistemu Solvit in njegovo uporabo v evropskih organizacijah zainteresiranih strani in institucijah Unije ter bo izboljšala dostopnost in prisotnost mreže Solvit prek spleta.

2.

Države članice bi morale zagotoviti, da so na voljo uporabnikom prijazne informacije in je mogoče do storitev mreže Solvit enostavno dostopati, zlasti na vseh relevantnih spletnih straneh javne uprave.

3.

Države članice bi morale izvajati tudi dejavnosti za povečanje ozaveščenosti glede mreže Solvit med zainteresiranimi stranmi. Komisija bo zagotovila pomoč za takšne dejavnosti.

1.

Da bi se prijaviteljem zagotovila učinkovita pomoč, bi morali centri Solvit sodelovati z drugimi evropskimi in nacionalnimi mrežami za zagotavljanje informacij in pomoči, kot so Tvoja Evropa, Europe Direct, Tvoja Evropa – nasveti, Evropska podjetniška mreža, evropski centri za varstvo potrošnikov, EURES, mreža FIN-NET ter evropske mreže varuhov človekovih pravic. Centri Solvit bi morali vzpostaviti tudi dobre delovne odnose z ustreznimi nacionalnimi člani Upravne komisije za usklajevanje socialne varnosti, da se omogoči učinkovito obravnavanje primerov s področja socialne varnosti.

2.

Centri Solvit bi morali biti v rednih stikih in tesno sodelovati s svojimi nacionalnimi kontaktnimi točkami EU Pilot, da se zagotovi ustrezna izmenjava informacij o primerih in pritožbah, ki jih prejmejo.

3.

Komisija bo olajšala to sodelovanje s takšnimi mrežami ter kontaktnimi točkami, kot je navedeno v točki 1 (7), med drugim z organizacijo skupnih dogodkov povezovanja mrež in z zagotavljanjem tehničnih zmožnosti za povezavo med njimi.

1.

Prijaviteljem bi moralo biti omogočeno, da svoje pritožbe mreži Solvit predložijo prek javnega vmesnika, povezanega z informacijskim sistemom za notranji trg, ki ga da na voljo Komisija. Prijavitelji nimajo dostopa do zbirke podatkov Solvit.

2.

Domači in odgovorni centri bi morali imeti dostop do zbirke podatkov Solvit in biti zmožni obravnavati primer, v katerega so vključeni prek te zbirke podatkov. To vključuje dostop do osebnih podatkov prijavitelja.

3.

Drugi centri Solvit, ki ne sodelujejo pri obravnavi posameznega primera, in Komisija bi morali imeti dostop do anonimnih podatkov o primeru, ki je omejen samo na vpogled informacij.

4.

Domači center bi moral običajno razkriti identiteto prijavitelja odgovornemu centru za lažje reševanje težav. Prijavitelj bi moral biti o tem obveščen na začetku postopka in bi mu bilo treba ponuditi možnost, da ugovarja, pri čemer se v slednjem primeru identiteta prijavitelja ne bi smela razkriti.

5.

Informacije, ki jih je predložil prijavitelj, bi morali uporabljati odgovorni center in javni organi, ki jih pritožba zadeva, zgolj za namen reševanja primera. Uradniki, ki se ukvarjajo s to zadevo, obdelajo osebne podatke samo za namene, za katere so bili posredovani. Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za zaščito poslovno občutljivih informacij, ki ne vključujejo osebnih podatkov.

6.

Zadeva se lahko prenese v drugo mrežo ali organizacijo za reševanje problemov samo s soglasjem prijavitelja.

7.

Osebje Komisije bi moralo imeti dostop do osebnih podatkov prijaviteljev, samo kadar je to potrebno, da:

8.

Osebni podatki, povezani s primeri Solvit, bi morali biti v informacijskem sistemu za notranji trg blokirani 18 mesecev po zaključku primera Solvit. Anonimizirani opisi zadev Solvit bi morali ostati v podatkovni zbirki Solvit in se lahko uporabijo za statistične namene ter namene poročanja in razvoja politike.