28.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/32

(1)

Člen 136(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa možnost, da se za tiste države članice, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepi za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel sklep v skladu s členom 126(6) PDEU, v katerem je navedeno, da na Cipru obstaja čezmerni primanjkljaj, (1) in v skladu s členom 126(7) PDEU izdal priporočilo Cipru za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja, v katerem je navedeno, da „bi morali ciprski organi čim hitreje in najpozneje do leta 2012 odpraviti sedanji čezmerni primanjkljaj“.

(3)

V Priporočilu Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Cipra za leto 2012 in mnenju Sveta o programu Cipra za stabilnosti za obdobje 2012–2015 (2) je Svet med drugim priporočil, naj Ciper sprejme ukrepe, da bi v letu 2012 dosegel trajno zmanjšanje svojega čezmernega primanjkljaja, zagotovi zadosten napredek, kar zadeva referenčno vrednost zmanjševanja svojega dolga, okrepi regulativne določbe za učinkovito dokapitalizacijo finančnih institucij in izboljša konkurenčnost.

(4)

Zaradi vse večje zaskrbljenosti glede vzdržnosti ciprskih javnih financ, vključno s potrebnimi bistvenimi ukrepi javne podpore oslabljenemu finančnemu sektorju, so se pritiski na Ciper na finančnih trgih povečali. Nekatera neravnovesja so nastala zaradi negativnih učinkov prelivanja krize iz euroobmočja, vključno z dogajanji v Grčiji. Druga neravnovesja, kot so bila navedena v poglobljenem pregledu Komisije za Ciper za leto 2012 in Priporočilu Sveta z dne 10. julija 2012, so domačega izvora in trajajo daljše obdobje. Potem ko so bonitetne agencije večkrat zapored znižale boniteto za ciprske državne obveznice, se država ni mogla več sama refinancirati po stopnjah, ki so skladne z dolgoročno fiskalno vzdržnostjo. Hkrati je postajal bančni sektor čedalje bolj odrezan od mednarodnega tržnega financiranja, velike institucije pa so zabeležile znaten kapitalski primanjkljaj.

(5)

Zaradi teh hudih gospodarskih in finančnih razmer so ciprski organi 25. junija 2012 uradno zaprosili za finančno pomoč v obliki posojila Evropskega instrumenta za finančno stabilnost/Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in Mednarodnega denarnega sklada (MDS), s katerim bi podprli ponovno vzpostavitev trajnostne gospodarske rasti Cipra, zagotovili pravilno delujoč bančni sistem ter finančno stabilnost v Uniji in euroobmočju. Euroskupina je 27. junija 2012 pozvala Komisijo v povezavi z Evropsko centralno banko (ECB), ciprske organe in MDS, da se dogovorijo o programu makroekonomskega prilagajanja za Ciper, vključno z njegovimi finančnimi potrebami, in da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev finančne stabilnosti v trenutno zelo zahtevnih razmerah, kjer obstaja tveganje negativnih prelivanj zaradi pretresov na trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev. Euroskupina je 25. marca 2013 s ciprskimi organi dosegla politični dogovor o temeljih programa makroekonomskega prilagajanja. Bančni sektor je treba prestrukturirati in zmanjšati ter okrepiti prizadevanje za fiskalno konsolidacijo, strukturne reforme in privatizacijo. Poleg tega bo dokapitalizacija dveh največjih bank izključno potekala znotraj teh bank (tj. s strani delničarjev, imetnikov obveznic ter varčevalcev).

(6)

V trenutnih razmerah bi moral Ciper sprejeti celovit sveženj politike, ki bo izveden v okviru 3-letnega programa makroekonomskega prilagajanja v obdobju od 2. četrtletja leta 2013 do 1. četrtletja leta 2016.

(7)

Cilji celovitega svežnja politike bi morali biti povrnitev zaupanja finančnih trgov, ponovna vzpostavitev ustreznega makroekonomskega ravnovesja in omogočanje ponovne vzpostavitve trajnostne gospodarske rasti. Sveženj politike bi moral temeljiti na treh stebrih. Prvi steber bi morala biti strategija finančnega sektorja, ki temelji na prestrukturiranju in zmanjšanju finančnih institucij ter okrepitvi nadzora nad sektorjem, pri čemer si je treba prizadevati za reševanje kapitalskega in likvidnostnega primanjkljaja. Drugi steber bi morala biti ambiciozna, v začetni fazi okrepljena strategija za fiskalno konsolidacijo, ki se izvaja z ukrepi za zmanjšanje primarnih tekočih izdatkov, okrepitev javnofinančnih prihodkov, izboljšanje delovanja javnega sektorja in ohranjanje fiskalne konsolidacije v srednjeročnem obdobju, hkrati pa čim bolj zmanjšuje učinek na prikrajšane ljudi ter zagotavlja dobro izvajanje strukturnih in drugih skladov Unije. Tretji steber bi moral vključevati ambiciozen program strukturnih reform, ki podpira konkurenčnost ter trajnostno in uravnoteženo rast in omogoča odpravo makroekonomskih neravnovesij, zlasti s preoblikovanjem sistema indeksacije plač po posvetovanju s socialnimi partnerji in odpravljanjem ovir za nemoteno delovanje trgov. Ob upoštevanju političnega dogovora z dne 28. februarja 2013 o priporočilu Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade bi bilo treba ohraniti možnosti za mlade in njihovo zaposljivost.

(8)

Po posodobljenih napovedih služb Komisije iz zime 2012 glede nominalne rasti BDP (– 0,5 % v letu 2012, – 8,2 % v letu 2013, – 2,9 % v letu 2014, 2,6 % v letu 2015 in 3,7 % v letu 2016) bo delež javnega dolga v BDP znašal 87 % v letu 2012, 109 % v letu 2013, 123 % v letu 2014, 126 % v letu 2015 in 122 % v letu 2016. Delež javnega dolga v BDP se bo torej do leta 2015 hitro povečeval, se nato zmanjševal in leta 2020 dosegel predvideno stopnjo 105 %. Na dinamiko dolgov vpliva več izrednih operacij. Po posodobljenih napovedih služb Komisije iz zime 2013 glede nominalne rasti BDP bo primarni javnofinančni primanjkljaj predvidoma dosegel 395 milijonov EUR (2,4 % BDP) v letu 2013, 678 milijonov EUR (4,3 % BDP) v letu 2014 in 344 milijonov EUR (2,1 % BDP) v letu 2015, leta 2016 pa naj bi bil dosežen javnofinančni presežek v višini 204 milijonov EUR (1,2 % BDP).

(9)

Povečanje dolgoročne odpornosti ciprskega bančnega sektorja je ključno za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti Cipra in zaradi tesnih povezav tudi za ohranitev finančne stabilnosti celotnega euroobmočja. Znatno zmanjšanje in prestrukturiranje ciprskega bančnega sistema že poteka. Ciprski predstavniški dom je sprejel zakonodajo o vzpostavitvi celovitega okvira za sanacijo in reševanje kreditnih institucij. Na podlagi tega novega okvira se je ciprski bančni sektor takoj znatno zmanjšal. Da se ohrani likvidnost ciprskega bančnega sektorja, so bili uvedeni začasni upravni ukrepi, vključno z nadzorom kapitala.

(10)

Izvajanje celovitih in ambicioznih reform na finančnem, fiskalnem in strukturnem področju bi moralo zagotoviti srednjeročno vzdržnost ciprskega javnega dolga.

(11)

Evropska komisija bi morala v povezavi z ECB in, kadar je primerno, z MDS redno preverjati strogo izvajanje ciprskega programa makroekonomskega prilagajanja, kar vključuje misije in redno četrtletno poročanje s strani ciprskih organov.

(12)

Med celotnim izvajanjem ciprskega celovitega svežnja politike bi morala Komisija zagotavljati dodatne nasvete glede politik ter tehnično podporo na posebnih področjih.

(13)

Ciprski organi bi morali v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami v pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje programa makroekonomskega prilagajanja vključiti socialne partnerje in organizacije civilne družbe.

(14)

Vsakršna oblika finančne pomoči, ki jo Ciper prejme kot pomoč za izvajanje politik v okviru programa makroekonomskega prilagajanja, mora biti v skladu s pravnimi zahtevami in politikami Unije, zlasti z okvirom gospodarskega upravljanja Unije. Kakršno koli intervencijo za podporo finančnim institucijam bi bilo treba izvesti v skladu s pravili Unije o konkurenci. Komisija bi morala zagotoviti, da so vsi ukrepi iz memoranduma o soglasju glede prošnje za finančno pomoč v okviru Evropskega mehanizma za stabilnost popolnoma skladni s tem sklepom –

(a)

zagotavljanje natančnega spremljanja likvidnosti bančnega sektorja. Nedavno sprejete začasne omejitve prostega pretoka kapitala (med drugim omejitve dvigov gotovine, elektronskega plačevanja in prenosa sredstev v tujino) se natančno spremljajo. Cilj je doseči, da se nadzor izvaja le tako dolgo, kot je to nujno za preprečitev resnih in neposrednih tveganj za finančno stabilnost. V srednjeročnih načrtih glede financiranja in kapitala domačih bank, ki so odvisne od financiranja centralne banke ali prejemanja državne pomoči, je treba stvarno upoštevati pričakovano zmanjšanje finančnega vzvoda v bančnem sektorju, njihov cilj pa mora biti zmanjšati odvisnost od najemanja posojil pri centralnih bankah ter hkrati preprečiti hitro prodajo premoženja in kreditni krč. Predpisi o zahtevah za minimalno likvidnost so posodobljeni tako, da bo v prihodnosti preprečena prevelika koncentracija izdajateljev;

(b)

vzpostavitev neodvisnega vrednotenja sredstev pri Bank of Cyprus in Cyprus Popular Bank ter hitra vključitev dejavnosti Cyprus Popular Bank v Bank of Cyprus. Vrednotenje se hitro konča, da bodo zaključene kapitalske zamenjave vlog pri Bank of Cyprus;

(c)

sprejetje potrebnih predpisanih zahtev v zvezi s povečanjem količnika minimalne kapitalske ustreznosti navadnega lastniškega temeljnega kapitala na 9 % do konca leta 2013;

(d)

sprejetje ukrepov, da se čim bolj zmanjšajo stroški davkoplačevalcev za prestrukturiranje bank. Pred odobritvijo ukrepov državne pomoči poslovne in zadružne kreditne institucije, ki jim primanjkuje kapitala, tega zberejo v čim večji meri iz zasebnih virov. Vsi načrti prestrukturiranja so pred zagotovitvijo takšne državne pomoči uradno odobreni v skladu s pravili o državni pomoči. Kadar drugi ukrepi ne zadoščajo, lahko poslovne in zadružne kreditne institucije, ki jim primanjkuje kapitala, v skladu s pravili o državni pomoči prosijo za pomoč države za dokapitalizacijo;

(e)

zagotovitev vzpostavitve evidence posojil, pregleda in spremembe sedanjega regulativnega okvira o izvoru in upravljanju kreditov, če je to potrebno, in sprejetja zakonodaje o krepitvi upravljanja poslovnih bank;

(f)

krepitev upravljanja bank, vključno s prepovedjo dajanja posojil neodvisnim članom odbora ali z njimi povezanim osebam;

(g)

zagotovitev vračila slabih posojil v čim večjem obsegu ob zmanjševanju števila pobud posojilojemalcev za preračunljiv odstop od posojila (angl. strategic default). To vključuje omilitev omejitev glede zasega premoženja, uporabljenega za zavarovanje, ter ustrezno spremljanje in upravljanje slabih posojil. Central Bank of Cyprus izda navodilo, da je treba vsa posojila, ki so zapadla več kot 90 dni, opredeliti kot slaba posojila;

(h)

uskladitev urejanja in nadziranja zadružnih kreditnih institucij z urejanjem in nadziranjem poslovnih bank;

(i)

potrditev sposobnosti preživetja zadružnih kreditnih institucij ter razvoj strategije za prihodnjo strukturo, delovanje in sposobnost preživetja sektorja zadružnih kreditnih institucij po posvetovanju s Komisijo ter po seznanitvi ECB in MDS. Strategijo bi bilo treba izvesti do sredine leta 2015;

(j)

okrepitev spremljanja zadolženosti podjetij in gospodinjstev ter vzpostavitev okvira za ciljno usmerjeno prestrukturiranje dolga zasebnega sektorja, da se olajša nova posojila ter zmanjša kreditne omejitve;

(k)

nadaljnja krepitev okvira za boj proti pranju denarja in zagotavljanje popolne preglednosti subjektov (pravnih oseb ter drugih pravnih ureditev, kot so skladi) v skladu z najboljšo prakso;

(l)

vzpostavitev obveznega nadzora, ki temelji na stopnjah kapitalizacije;

(m)

vključitev obremenitvenega testiranja v reden nadzor nad bankami zunaj njihove lokacije in

(n)

izvajanje enotnega sistema poročanja za banke in kreditne institucije.

(a)

kar zadeva odhodke, njegov proračun vključuje zmanjšanje odhodkov za stanovanjske sheme za vsaj 36 milijonov EUR, dodatno postopno znižanje stroškov za plače v javnem sektorju ter racionalizacijo nekaterih socialnih dajatev;

(b)

kar zadeva prihodke, dodatni ukrepi vključujejo zvišanje davka na nepremičnine, davka od dohodkov pravnih oseb, stopnje davka na prihodek od obresti, dajatve za banke in stroškov javnih storitev;

(c)

reformo svojega davčnega sistema za motorna vozila na podlagi okolju prijaznih načel, da bi zbral dodatne prihodke;

(d)

ukrepe za nadzor odhodkov za zdravstveno varstvo in izboljšanje stroškovne učinkovitosti v zdravstvenem sektorju s povečanjem uspešnosti, konkurenčnosti in stroškovne učinkovitosti javnih bolnišnic. Poleg tega Ciper uvede sistem doplačevanja za nekatere zdravstvene storitve in zdravila ter

(e)

zagotovi popolno izvajanje konsolidacijskih ukrepov, sprejetih od decembra 2012.

(a)

kar zadeva odhodke, proračun vključuje: zmanjšanje skupnih stroškov socialnih transferjev z njihovo boljšo ciljno usmerjenostjo, da bi prihranili vsaj 28,5 milijona EUR, dodatno znižanje plač v javnem in širšem javnem sektorju, uvedbo plačila za uporabo javnega prevoza za študente in upokojence ter ukrepe strukturnih reform v izobraževalnem sektorju za zmanjšanje odhodkov za plače, in

(b)

kar zadeva prihodke, proračun za leto 2014 vključuje: podaljšanje plačevanja začasnega prispevka za bruto dohodek zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju do 31. decembra 2016, zvišanje DDV, zvišanje trošarin in zvišanje prispevkov za splošni sistem socialnega zavarovanja.

(a)

reforme splošnega in javnega pokojninskega sistema, da bi se zagotovila vzdržnost pokojninskega sistema, hkrati pa bi se upoštevala primerna raven pokojnin. Reforme bodo po potrebi dodatno okrepljene;

(b)

nadzor rasti odhodkov za zdravstvo, da bi se okrepili vzdržnost strukture financiranja in učinkovitost zagotavljanja javnega zdravstvenega varstva;

(c)

izboljšanje učinkovitosti javne porabe in proračunskega postopka na podlagi učinkovitega srednjeročnega proračunskega okvira kot dela boljšega upravljanja javnih financ, ki je v celoti skladno z Direktivo Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (3) in Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, podpisano v Bruslju 2. marca 2012;

(d)

sprejetje ustreznega pravnega in institucionalnega okvira za javno-zasebna partnerstva, oblikovana v skladu z najboljšo prakso;

(e)

priprava programa za vzpostavitev trdnega sistema korporativnega upravljanja za podjetja v državni lasti in v delni državni rasti ter začetek priprave načrta privatizacije, da bi se prispevalo k izboljšanju gospodarske učinkovitosti in ponovni vzpostavitvi vzdržnosti zadolževanja;

(f)

priprava in izvajanje celovitega načrta reform za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti pobiranja davkov in upravljanja, vključno z ukrepi za zagotovitev popolne in pravočasne uporabe zakonov in standardov, ki urejajo mednarodno davčno sodelovanje in izmenjavo davčnih podatkov;

(g)

reforma režima davka na nepremičnine;

(h)

reforma javne uprave, da bi se izboljšala njeno delovanje in stroškovna učinkovitost, zlasti s pregledom velikosti, pogojev zaposlovanja in funkcionalne organizacije javnih storitev, da se zagotovita učinkovita poraba javnofinančnih virov in izvajanje kakovostnih storitev za državljane, ter

(i)

reforme splošne strukture in ravni socialnih ugodnosti, da bi zagotovili učinkovito porabo virov ter ustrezno ravnovesje med socialno pomočjo in spodbudami za zaposlitev.

(a)

razvojni načrt za infrastrukturo, potrebno za izkoriščanje plina;

(b)

opis regulativnega sistema in organizacije trga za energetski sektor in izvoz plina ter

(c)

načrt za vzpostavitev institucionalnega okvira za upravljanje virov ogljikovodikov, vključno s skladom virov, ki bi moral prejemati in upravljati javne prihodke iz izkoriščanja plina na morju ter ki je ustanovljen na podlagi mednarodno priznanih najboljših praks.