19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/33

(1)

Komisija je 21. decembra 2011 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“ ali „LRK“) v Unijo.

(2)

Postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki jo je 7. novembra 2011 vložil Eurofer („pritožnik“), ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 70 % celotne proizvodnje nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK obvestila o začetku postopka. Komisija je obvestila tudi proizvajalce v Kanadi in Republiki Južni Afriki („Južna Afrika“), ki sta bili v obvestilu o začetku predvideni kot možni primerljivi državi. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov je bilo v obvestilu o začetku postopka predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorce, je pozvala vse znane proizvajalce izvoznike in nepovezane uvoznike, naj se ji javijo in ji za obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 v skladu z obvestilom o začetku postopka predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom.

(5)

Komisija je v zvezi s proizvajalci Unije v obvestilu o začetku sporočila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je sestavljalo šest proizvajalcev Unije, ki so bili Komisiji znani, da proizvajajo podobni izdelek, izbran na podlagi prodaje, obsega proizvodnje, velikosti in zemljepisne lege v Uniji. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 46 % proizvodnje Unije in 38 % prodaje Unije. Zainteresirane strani so bile v obvestilu o začetku tudi pozvane, da izrazijo svoja stališča o začasnem vzorcu. Eden od proizvajalcev Unije je izjavil, da ne želi biti vključen v vzorec, in ga je v vzorcu nadomestil naslednji največji proizvajalec.

(6)

26 proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, je Komisija najprej izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo. Vendar eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni predložil točnih podatkov o izvozu in je bil izključen iz vzorca. Druga dva proizvajalca izvoznika, ki sta bila nato vključena v vzorec, sta prekinila sodelovanje. Zato se je Komisija na koncu odločila za omejitev vzorca na dva proizvajalca izvoznika, ki sta bila prvotno izbrana v vzorec in katerih obseg izvoza v Unijo je bil največji. Njun obseg izvoza predstavlja več kot 30 % celotnega izvoza vseh sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(7)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, kitajskim organom in drugim kitajskih proizvajalcem izvoznikom, ki so se javili v roku iz obvestila o začetku, poslala obrazce zahtevka. Trije kitajski proizvajalci izvozniki, med katerimi je bil eden vključen v vzorec, so zahtevali TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Eden od teh proizvajalcev izvoznikov, ki ni bil vključen v vzorec, je nato umaknil svoj zahtevek. Drugi proizvajalec izvoznik v vzorcu je zahteval samo IO.

(8)

Pet nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Zaradi omejenega števila sodelujočih uvoznikov je bilo odločeno, da vzorčenje ni več potrebno.

(9)

Komisija je vprašalnike poslala dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma v LRK, 14 drugim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki so to zahtevali, štirim proizvajalcem v Kanadi, trem proizvajalcem v Južni Afriki, petim proizvajalcem v Republiki Koreji („Južna Koreja“), petim proizvajalcem v Federativni republiki Braziliji („Brazilija“) – državam kandidatkam za primerljivo državo, šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, petim sodelujočim uvoznikom v Uniji ter znanim uporabnikom.

(10)

Odgovore je poslalo devet proizvajalcev izvoznikov in povezanih družb v LRK, en proizvajalec v Kanadi in en proizvajalec v drugi morebitni primerljivi državi, tj. Južni Koreji. Poleg tega je na vprašalnik odgovorilo šest vzorčenih proizvajalcev Unije, dva nepovezana uvoznika in deset uporabnikov.

(11)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(12)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(13)

Zadevni izdelek zajema nekatere jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, tj. ploščato valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, in z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“).

(14)

Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, se uporabljajo predvsem v gradbeni industriji, tudi za nadaljnjo predelavo v različnih izdelkih, ki se uporabljajo v gradbeništvu (npr. sendvič ploščah, kritinah, oblogah itd.). Druge uporabe vključujejo proizvodnjo gospodinjskih aparatov (bela tehnika in zabavna elektronika) ali opremo za gradnjo (vrata, radiatorji, luči itd.).

(15)

Preiskava je pokazala, da imajo jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki jih industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki se proizvajajo in prodajajo na notranjem trgu v LRK, ter jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki se uvažajo v Unijo iz LRK, in jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki se proizvajajo in prodajajo v Kanadi, ki je uporabljena kot primerljiva država, iste osnovne fizikalne in kemijske značilnosti ter iste osnovne končne uporabe. Zato se začasno šteje, da so ti izdelki podoben izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(16)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da izdelki iz LRK niso primerljivi s tistimi, ki jih je prodajala industrija Unije, ker so se prvi prodajali v drugem tržnem in cenovnem segmentu ter za drugo končno uporabo, na primer gradnjo na prostem, medtem ko so znaten del izdelkov industrije Unije izdelki visoke kakovosti, ki se uporabljajo le v niši sektorja gospodinjskih aparatov.

(17)

Preiskava je pokazala, da so proizvajalci Unije res prodajali del svoje proizvodnje v takih tržnih segmentih, kot so gospodinjski aparati, vendar so se isti izdelki prodali tudi industriji gradbenega materiala, ki je domnevno glavni tržni segment kitajskega izvoza. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so cene v navedenih sektorjih v veliki meri primerljive za iste vrste izdelka, prodane različnim uporabnikom.

(18)

Glede na to da je zadevni izdelek večinoma standardiziran, je treba opozoriti, da ima podobne osnovne fizikalne in kemične lastnosti kot podobni izdelek, ne glede na končno uporabo. Trditev se zato začasno zavrne.

(19)

Uporabniki, kitajski izvozniki in proizvajalci Unije so predložili več zahtevkov za izključitev nekaterih vrst izdelkov. Vrste izdelkov, za katere se zahteva izključitev, zajemajo na primer jeklo, prevlečeno s kromom ali kositrom, jeklene plošče, prebarvane s temeljnim premazom anorganskega cinkovega silikata ali z drugim materialom, ki ni organski.

(20)

Vendar doslej ni bila sprejeta nobena odločitev, saj nekateri od navedenih zahtevkov niso dovolj dokumentirani, da bi sprejeli premišljeno odločitev. Zato je bilo sklenjeno, da se ti zahtevki nadalje raziščejo.

(21)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so tu na kratko opisana zaradi boljše preglednosti:

(22)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (8), so trije proizvajalci izvozniki iz LRK zahtevali tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) in izpolnili obrazec za TGO v predpisanem roku, pri čemer je en proizvajalec izvoznik svoj zahtevek nato umaknil.

(23)

V zvezi s preostalima sodelujočima proizvajalcema izvoznikoma v LRK, ki sta zahtevala TGO, je bilo po sodbi Sodišča Evropske unije z dne 2. februarja 2012 (3) odločeno, da se preučita zahtevek proizvajalca izvoznika, ki je bil vključen v vzorec (Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co. Ltd in povezane družbe), ter zahtevek proizvajalca izvoznika, ki ni bil vključen v vzorec (Union Steel China in povezana družba). Komisija je poiskala vse potrebne informacije in preverila vse informacije iz zahtevka za TGO v prostorih zadevnih družb.

(24)

Ugotovljeno je bilo, da nobena od obeh sodelujočih skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK ne izpolnjuje meril za odobritev TGO, ker so stroški glavne surovine, tj. vroče valjanega jekla v kolobarjih, znatno izkrivljeni zaradi vmešavanja države v trg jekla v LRK in ne odražajo bistveno tržnih vrednosti, kot se zahteva v prvi alinei člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(25)

Vmešavanje kitajske države v jeklarski sektor dokazuje dejstvo, da je velika večina velikih kitajskih proizvajalcev jekla v državni lasti, ter da različni petletni industrijski načrti vplivajo na obstoječo zmogljivost in proizvodnjo jekla, zlasti trenutni dvanajsti petletni načrt (za obdobje 2011–2015) za železarski in jeklarski sektor.

(26)

Država ima tudi znaten nadzor nad trgom surovin. Za koks (skupaj z železovo rudo glavna surovina za proizvodnjo jekla) veljajo količinske omejitve pri izvozu in izvozna dajatev v višini 40 %. Zato je mogoče skleniti, da je kitajski trg jekla zaradi večjega vmešavanja države izkrivljen.

(27)

To izkrivljanje se kaže v ceni, ki jo preiskovane družbe plačajo za vroče valjano jeklo v kolobarjih v OP. Ugotovljeno je bilo, da je znatno nižja od mednarodnih cen. Zato je mogoče skleniti, da ima proizvodnja jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, koristi od neobičajnih cen vroče valjanega jekla v kolobarjih zaradi vmešavanja države, ki izkrivlja cene jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v LRK. To izkrivljanje pomeni pomembno stroškovno prednost za kitajske proizvajalce izvoznike, saj strošek glavne surovine, tj. vroče valjanega jekla v kolobarjih, predstavlja približno 80 % proizvodnih stroškov. Zato merila 1 ni mogoče šteti za izpolnjenega.

(28)

Poleg prej opisanih splošnih razmer en proizvajalec izvoznik prav tako ni izpolnil merila 2 zaradi znatnih okvar računovodskih sistemov treh povezanih družb v skupini.

(29)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO uradno razkrila zadevnim družbam iz LRK, organom LRK in pritožniku. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če so zanj obstajali posebni razlogi.

(30)

Pisna stališča so predložili pritožnik, en kitajski proizvajalec izvoznik in organi LRK. Pritožnik se je strinjal z rezultati ugotovitev o TGO. Kitajski proizvajalec izvoznik je imel predvsem pomisleke, da so cene, ki jih plačujejo preiskovane družbe za vroče valjano jeklo v kolobarjih, znatno nižje od mednarodnih cen, vendar ni predložil informacij v podporo svoji trditvi. Vendar podatki Eurostata, ki jih potrjujejo drugi razpoložljivi statistični podatki (4), jasno kažejo, da so bile te cene znatno nižje od mednarodnih cen v primerjavi z ustreznimi cenami v Evropi, Severni Ameriki, Južni Ameriki in na Japonskem. Ta trditev se zato zavrne.

(31)

Organi LRK so trdili, da obstoj morebitnega izkrivljanja cen surovine, tj. vroče valjanega jekla v kolobarjih, na ravni celotne industrije sam po sebi ne izključuje skladnosti z merilom 1, ki zahteva določitev na ravni družbe. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi (27), se izkrivljanje cene glavne surovine odraža v ceni, ki jo plačujejo vse preiskane družbe. Kot prvo, temu dejstvu ni oporekala nobena stranka, kot drugo pa je bila preiskava v zvezi s TGO opravljena na ravni družbe in ugotovitve niso vplivale na splošna horizontalna vprašanja. Ta trditev se zato zavrne.

(32)

Nadalje so organi LRK trdili, da so petletni načrti nezavezujoče smernice brez pravne veljave v LRK. Vendar pa, kot je navedeno v uvodni izjavi (25), je ne glede na natančen pravni status teh načrtov neizpodbitno, da posredovanje vlade LRK prek teh načrtov znatno vpliva na nameščeno zmogljivost in proizvodnjo jekla. Ta trditev se zato zavrne.

(33)

Trdilo se je tudi, da način obravnave zahtevkov za TGO Komisije ni združljiv s sodbama Sodišča Evropske unije z dne 2. februarja 2012 (5) („sodba Brosmann“) in 19. julija 2012 (6) („sodba Zhejiang Xinan Chemical“). V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da je bil postopek izveden v skladu s sodbo Brosmann, kot v svojem stališču priznavajo tudi organi LRK. Poleg tega je bilo vprašanje v sodbi Zhejiang vmešavanje države v odločitve družbe. Vendar je bil v tem postopku glavni razlog za zavrnitev TGO ta, da cena glavne surovine ni odražala tržne vrednosti. Ta trditev se zato začasno zavrne.

(34)

Trdilo se je tudi, da bi morala Komisija upoštevati tudi dokaze iz vzporednega protisubvencijskega postopka, v okviru katerega je bilo preučeno tudi vprašanje izkrivljanja stroškov proizvodnje. V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da se je v okviru sedanjega protidampinškega postopka med preiskavo v zvezi s TGO preučilo, ali stroški glavnih surovin odražajo tržne vrednosti. Sklepna ugotovitev, da ima proizvodnja jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v LRK koristi od neobičajno nizke cene vroče valjanega jekla v kolobarjih, kot je navedeno v uvodni izjavi (27), je v zvezi s tem torej popolnoma veljavna in na noben način ne vpliva na morebitne ugotovitve protisubvencijskega postopka ali obratno. Morebitne ugotovitve protisubvencijskih postopkov ne vplivajo na določitev TGO. Ta trditev se zato začasno zavrne.

(35)

Organi LRK so trdili tudi, da jim Komisija ni razkrila ugotovitev o TGO. Vendar pa to ne drži, saj so službe Komisije Kitajski misiji pri EU z verbalno noto z dne 12. julija 2012 posredovale dokument o razkritju o TGO.

(36)

Poleg tega se je trdilo, da Komisija za uvedbo začasnih dajatev uporablja nepreverjene podatke proizvajalca iz primerljive države. Vendar to ne drži, saj je Komisija uporabila podatke, ki jih je analizirala in spoznala za zanesljive, kakor je jasno navedeno v uvodni izjavi (48). Komisija je morala prositi za sodelovanje kanadskega primerljivega proizvajalca, saj je korejski primerljivi proizvajalec umaknil svoje sodelovanje tik pred načrtovanim in dogovorjenim preveritvenim obiskom, kot je razloženo v uvodni izjavi (45). Preiskava v prostorih proizvajalca bo zato opravljena po začasni fazi postopka. Trdilo se je tudi, da je korejska družba iz primerljive države umaknila sodelovanje zaradi odločitve o TGO. Vendar to ne drži, saj je do umika prišlo 3. julija, medtem ko so bile ugotovitve o TGO razkrite 12. julija 2012.

(37)

Nobeden od predloženih argumentov ni bil tak, da bi spremenil ugotovitve glede določitve TGO.

(38)

Glede na navedeno nobena od obeh skupin sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki sta zahtevali TGO, ni mogla dokazati, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(39)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, vzpostavi dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko družbe lahko dokažejo, da izpolnjujejo merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ta merila so tu na kratko določena zaradi boljše preglednosti:

(40)

Proizvajalec izvoznik, ki je bil vključen v vzorec in je zahteval TGO, je zahteval tudi IO, če mu TGO ne bi bila odobrena. Drugi proizvajalec izvoznik, ki je bil vključen v vzorec, je zahteval samo IO. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo začasno sklenjeno, da sta ta proizvajalca izvoznika v LRK izpolnila merila za odobritev IO.

(41)

Zahtevke za individualno preiskavo je predložilo šest sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe, med katerimi je samo eden zaprosil za TGO. Začasno je bilo odločeno, da se opravi individualna preiskava za proizvajalca izvoznika, ki je zahteval TGO, tj. družbo Union Steel China, saj to ni bilo preveč obremenjujoče, ker je bil ta proizvajalec izvoznik že pregledan v okviru preiskave njegovega zahtevka za TGO.

(42)

Ta proizvajalec izvoznik je zahteval TGO, vendar tudi IO, če mu TGO ne bi bila odobrena. Po preučitvi tega zahtevka je bilo začasno določeno, da se IO odobri družbi Union Steel China, saj je izpolnila merila za odobritev IO.

(43)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(44)

Komisija je v obvestilu o začetku izrazila svoj namen, da uporabi Kanado ali Južno Afriko kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in pozvala zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem.

(45)

Komisija je preučila, ali bi lahko bile druge države smiselna izbira za primerljivo državo, in vprašalniki so bili poslani proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Kanadi in Južni Afriki, vendar tudi proizvajalcem v Braziliji in Južni Koreji. Samo dva proizvajalca jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, eden v Kanadi in eden v Južni Koreji, sta odgovorila na vprašalnike. Pri obeh državah je bilo videti, da imata odprte trge brez uvoznih dajatev in z znatnim uvozom iz več tretjih držav. Poleg tega je imela Južna Koreja vsaj štiri druge domače proizvajalce zadevnega izdelka, kar omogoča visoko raven konkurence na domačem trgu. Vendar je 3. julija 2012, v zelo pozni fazi postopka in tik pred preveritvenim obiskom služb Komisije, južnokorejski proizvajalec iz nerazložljivih razlogov preklical sodelovanje.

(46)

Glede na navedeno je bila za primerljivo državo izbrana Kanada. Kanada ima vsaj štiri druge domače proizvajalce zadevnega izdelka, kar omogoča visoko raven konkurence na domačem trgu. Pri preiskavi ni bil ugotovljen noben razlog, da se Kanada ne bi štela za ustrezno za določitev normalne vrednosti.

(47)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da stroškovne strukture kanadskega proizvajalca ni mogoče primerjati s stroškovno strukturo kitajskega proizvajalca izvoznika. Vendar niso bile ugotovljene nobene večje razlike v stroškovni strukturi in zato je bil ta argument zavrnjen.

(48)

Podatki iz odgovora sodelujočega kanadskega proizvajalca so bili analizirani in ugotovljeni za zanesljive, tako da bi na njih lahko temeljila normalna vrednost.

(49)

Zato se začasno sklene, da je Kanada ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(50)

Ker ena družba, izbrana v vzorec, in družba, katere zahtevek za individualno preiskavo je bil odobren, nista mogli dokazati, da izpolnjujeta merila za TGO, ter ker druga družba, ki je bila izbrana za vzorec, ni zahtevala TGO, je bila normalna vrednost za vse kitajske proizvajalce izvoznike določena na podlagi informacij, prejetih od proizvajalca v primerljivi državi.

(51)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej preučila, ali je bila prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam v Kanadi reprezentativna. Ugotovljeno je bilo, da se je podobni izdelek kanadskega sodelujočega proizvajalca prodajal v reprezentativnih količinah na domačem trgu Kanade v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki so ga v Unijo izvažali proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec, in proizvajalec izvoznik, katerega zahtevek za individualno preiskavo je bil odobren.

(52)

Komisija je nato preučila, ali se lahko ta prodaja šteje za običajen potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je opravila tako, da je ugotovila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam. Prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, če je bila cena za enoto enaka ali višja od proizvodnih stroškov. Tako so se določili proizvodni stroški kanadskega proizvajalca v OP.

(53)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov na enoto, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj stroškom proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(54)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OP.

(55)

Za vrste izdelka, ki niso bile donosne, je bila normalna vrednost konstruirana z uporabo proizvodnih stroškov kanadskega proizvajalca ter PSA-stroškov in stopnje dobička za donosne vrste izdelka.

(56)

Ker vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki jim je bila IO odobrena in so zadevni izdelek izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam v Uniji, so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(57)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Pri stroških prevoza, zavarovanja, manipulativnih in drugih zadevnih stroških, stroških pakiranja, kredita in bančnih stroških so se po potrebi vnesle prilagoditve v vseh primerih, ko je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

(58)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO, določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za primerljivo državo, z vsako tehtano povprečno izvozno ceno družbe, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(59)

Tehtano povprečje stopenj dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je bilo izračunano za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili izbrani v vzorec. Na podlagi tega je začasna stopnja dampinga za nevzorčene proizvajalce izvoznike, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 61,1%.

(60)

Da bi se izračunala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporabi za nesodelujoče ali neznane proizvajalce izvoznike v LRK, je bila najprej ugotovljena raven sodelovanja s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so jo prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z enakovredno Eurostatovo statistiko.

(61)

Glede na približno 70-odstotno stopnjo sodelovanja LRK je bila stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike v LRK, določena na podlagi najvišje stopnje dampinga, določene za reprezentativne vrste izdelkov proizvajalcev izvoznikov. Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena na 77,9% cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(62)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(63)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem in preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(64)

V OP je jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, proizvajalo 22 proizvajalcev Unije. Na podlagi navedenega iz prejšnje uvodne izjave je celotna proizvodnja Unije v OP znašala približno 3 645 298 ton. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“.

(65)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bil precejšen del vzorčene proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen za lastno uporabo, tj. pogosto enostavno prenesene (brez računa) in/ali dostavljene po transfernih cenah znotraj istega podjetja ali skupine podjetij, in sicer za nadaljnjo predelavo.

(66)

Za ugotovitev, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter določitev potrošnje in različnih gospodarskih kazalnikov, povezanih s stanjem industrije Unije, je bilo preučeno, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo proizvodnje podobnega izdelka industrije Unije.

(67)

Da bi lahko čim bolj celovito prikazali razmere industrije Unije, so bili podatki pridobljeni in analizirani za celotno dejavnost jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, pozneje pa se je ugotavljalo, ali so izdelki namenjeni za lastno porabo ali za prosti trg.

(68)

V zvezi z gospodarskimi kazalci, povezanimi z industrijo Unije, je bilo ugotovljeno, da se je treba za smiselno analizo in oceno osredotočiti na položaj, ki prevladuje na prostem trgu: obseg in cene prodaje na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg ter cene izvoza; tako so bili kazalniki škode popravljeni zaradi upoštevanja znane lastne uporabe in prodaje v industriji Unije, poleg tega sta bili lastna poraba in prodaja analizirani ločeno.

(69)

Glede drugih gospodarskih kazalcev pa je bilo s preiskavo ugotovljeno, da jih je mogoče smiselno proučiti le glede na celotno dejavnost. Dejansko so proizvodnja (za omejeni in prosti trg), zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlitev, produktivnost, plače in sposobnost zbiranja kapitala odvisne od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali se izdelki prodajajo na omejenem ali prostem trgu.

(70)

Industrija Unije podobni izdelek prodaja nepovezanim strankam in povezanim družbam oziroma ga na slednje prenaša za nadaljnjo predelavo, npr. v storitvenih centrih za jeklo.

(71)

K izračunu očitne potrošnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji je Komisija dodala skupni obseg uvoza jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Unijo, kakor je o njem poročal Eurostat, in obseg prodaje in lastne uporabe podobnega izdelka v Uniji, ki ga proizvaja industrija Unije, kot je navedeno v pritožbi in kot je bilo preverjeno med preveritvenimi obiski za vzorčene proizvajalce Unije.

(72)

V zvezi s podatki Eurostata o uvozu je treba omeniti, da opis zadevnih oznak KN (glej uvodno izjavo (13)) ni omejen na opis izdelka v preiskavi in zato uvoz pod temi oznakami, o katerem poroča Eurostat, lahko vključuje druge izdelke. Vendar zaradi pomanjkanja informacij o morebitnih prizadetih količinah takega drugega uvoza ali dokazil, da bi take količine lahko bile pomembne, je bilo začasno sklenjeno, da se uporabijo vsi podatki Eurostata o uvozu pod zadevnimi oznakami KN.

(73)

Na tej podlagi se je celotna potrošnja Unije razvijala tako:

(74)

V obravnavanem obdobju se je skupna potrošnja na trgu EU zmanjšala za 9 %. Med letoma 2008 in 2009 se je zaradi svetovnih negativnih učinkov gospodarske krize zmanjšala za približno 24 %, zlasti v gradbeni industriji. Po tem je potrošnja začela ponovno rasti in se od leta 2009 do OP v celoti povečala za 20 %, vendar je bila še vedno pod začetno ravnjo iz leta 2008.

(75)

Uvoz iz LRK v Unijo se je v obravnavanem obdobju razvijal tako:

(76)

Ne glede na razvoj potrošnje se je obseg uvoza iz LRK znatno povečal, in sicer za 49 % v obravnavanem obdobju. Zaradi negativnih učinkov gospodarske krize se je tudi obseg uvoza iz LRK v letu 2009 močno zmanjšal. Vendar se je uvoz iz LRK zelo hitro popravil, tako da se je od leta 2009 do OP povečal za izjemnih 367 %.

(77)

Podobno se je tržni delež navedenega uvoza povečal za 63 % v obravnavanem obdobju. Čeprav se je od leta 2008 do leta 2009 zmanjšal za več kot polovico, je od leta 2009 do OP izjemno naraščal in se povečal za 290 %.

(78)

Povprečna uvozna cena iz LRK se je v obravnavanem obdobju znižala za 9 %. Med letoma 2008 in 2009 se je občutno znižala za 17 %, nato se je med letoma 2009 in 2010 povečala za pet odstotnih točk, v OP pa za nadaljnje 3 odstotne točke.

(79)

V celem obravnavanem obdobju so bile uvozne cene iz LRK vseskozi nižje od prodajnih cen industrije Unije. Zgornja razpredelnica prikazuje, da leta 2009 na višku gospodarske krize celo znižanje cen za 17 % ni moglo pomagati kitajskemu uvozu, da bi ohranil tržni delež v času nenadnega zmanjševanja potrošnje in znatnega upočasnjevanja gospodarstva, stalno nelojalno nižanje cen v naslednjih letih pa pojasnjuje stalno izrazito povečanje tržnega deleža uvoza iz LRK med letom 2009 in OP.

(80)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvožene vrste izdelka sodelujočih kitajskih proizvajalcev, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu.

(81)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal do 25,9-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(82)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(83)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (5), je bilo vzorčenje uporabljeno za pregled morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(84)

Predloženi in preverjeni podatki šestih vzorčenih proizvajalcev EU so bili uporabljeni z namenom, da se vzpostavijo mikroekonomski kazalniki, kot so cena na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in zaloge.

(85)

Podatki, ki jih je predložil pritožnik za vse proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji in ki so se navzkrižno preverjali z drugimi razpoložljivimi viri in preverjenimi podatki vzorčenih proizvajalcev Unije, so bili uporabljeni za določitev makroekonomskih kazalnikov, kot so proizvodnja industrije Unije, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost in produktivnost.

(86)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem in preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(87)

Zgornja razpredelnica prikazuje, da se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala, in sicer za 14 %. V skladu z zmanjšanjem povpraševanja se je proizvodnja leta 2009 močno zmanjšala, leta 2010 je delno okrevala, nato pa je v OP rahlo upadla kljub povečanju potrošnje.

(88)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 4 %. Izkoriščenost zmogljivosti je sledila gibanju proizvodnje in se je zmanjšala za 10 % v obravnavanem obdobju.

(89)

Leta 2009 se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam močno zmanjšal, in sicer za 19 %. Leta 2010 se je obseg prodaje povečal za 9 odstotnih točk, nato pa se je v OP zmanjšal za 3 odstotne točke.

(90)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4 %. Po začetnem povečanju tržnega deleža industrije Unije leta 2009 se je njen delež leta 2010 in v OP zmanjšal, zaradi česar je bil njen tržni delež v OP za 6 % nižji kot leta 2009; to se je zgodilo ob več kot 20-odstotnem povečanju potrošnje v istem obdobju. Industrija Unije tako ni uspela izkoristiti naraščajoče potrošnje in ponovno pridobiti obsega prodaje in nekaj izgubljenega tržnega deleža.

(91)

Medtem ko se je potrošnja Unije zmanjšala za 9 % v obravnavanem obdobju in se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam zmanjšal za 13 %, se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 2,3 odstotne točke, in sicer z 59 % leta 2008 na 56,7 % v OP.

(92)

Zaposlenost v industriji Unije se je postopoma zniževala. Skupno število zaposlenih v industriji, ki se meri v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE), se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 20 % in doseglo najnižjo raven v OP. Vendar se je produktivnost v obravnavanem obdobju povečala za 8 %, kar kaže, da si je tudi industrija prizadevala racionalizirati proizvodne stroške.

(93)

Povprečna prodajna cena vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v EU se je v obravnavanem obdobju znižala za 3 %. V obdobju od 2009 do OP so se cene ob naraščajoči potrošnji in obsegu prodaje zvišale za 23 %, vendar niso dosegle ravni iz leta 2008.

(94)

Hkrati so se v obravnavanem obdobju povprečni stroški za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka povečali za 6 % zaradi povečanja proizvodnih stroškov na enoto, pri čemer so se PSA-stroški na enoto zmanjšali za 34 %.

(95)

Po znižanju cene na enoto za 21% leta 2009 za nepovezane stranke in s tem povezanimi izgubami je cena na enoto začela ponovno rasti. Leta 2010 in v OP so se za industrijo Unije povečali stroški in da bi jih pokrila, je lahko le rahlo dvignila cene, in sicer za ravno toliko, da se je dobičkonosnost leta 2010 in v OP ohranila na isti ravni. Vendar je to povzročilo dodatno izgubo tržnega deleža, saj so bile cene kitajskega uvoza ves čas nižje od cen industrije Unije.

(96)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim potrošnikom izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. Leta 2009 v času gospodarske krize se je dobičkonosnost industrije Unije močno zmanjšala, kar je povzročilo 13,9-odstotno izgubo. Od leta 2010 se izboljšuje, vendar zaradi povečanja proizvodnih stroškov ni mogla doseči ravni, ki velja za zdravo in vzdržno za industrijo (6,7 % – glej uvodno izjavo (156)). V celotnem obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost zmanjšala za 61 %.

(97)

Denarni tok je v veliki meri sledil negativnemu gibanju dobičkonosnosti. Najnižjo raven je dosegel leta 2010. Podobno se je zmanjšala tudi donosnost naložb, in sicer za 56 % – od 13,8 % leta 2008 na 6 % v OP.

(98)

Razvoj dobičkonosnosti, denarnih tokov in donosnosti naložb v obravnavanem obdobju je zmanjšal zmožnost industrije Unije za naložbe v svoje dejavnosti in oslabil njen razvoj. Industriji Unije so v začetku obravnavanega obdobja uspele znatne naložbe, vendar so se nato leta 2009 naložbe močno zmanjšale in se v celotnem obravnavanem obdobju zmanjšale za 73 %.

(99)

Kot je bilo navedeno, se je finančna uspešnost industrije Unije zmanjšala, vendar ni bilo odkrito, da je bila njena zmožnost zbiranja kapitala resno ogrožena v obravnavanem obdobju.

(100)

Za šest vzorčenih proizvajalcev Unije so zaloge predstavljale približno 8 % obsega proizvodnje v OP. Raven končnih zalog se je v obravnavanem obdobju povečala za 12 %. Čeprav je treba opozoriti, da zaloge niso pomemben kazalnik za industrijo, saj proizvodnja v glavnem poteka po naročilu, so se zaloge najbolj povečale od leta 2009 do OP, kar je sovpadalo z nenadnim povečanjem dampinškega uvoza iz LRK.

(101)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečali za samo 2 %, kar je manj od stopnje inflacije. Preiskava je pokazala, da so vzorčeni proizvajalci močno zmanjšali stroške, zlasti splošne in administrativne, ter strogo nadzorovali učinkovitost.

(102)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (65), obstaja za jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, v EU pomemben trg, za katerega je značilna nadaljnja uporaba jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s strani industrije Unije. Pri analizi tega trga se je upošteval celoten obseg lastne uporabe in prodaje povezanim strankam (lastna prodaja) vzorčenih proizvajalcev Unije in drugih proizvajalcev Unije.

(103)

Ugotovljeno je bilo, da sta bili lastna uporaba in lastna prodaja namenjeni nadaljnjemu preoblikovanju družb samih ali njihovih povezanih družb znotraj skupin vzorčenih proizvajalcev Unije, ki se ukvarjajo predvsem s posli z gradbenim materialom, tj. da so končni uporabniki jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(104)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da sta lastna uporaba in lastna prodaja proizvajalcev Unije predstavljali 27 % celotnega obsega proizvodnje v OP. V obravnavanem obdobju sta se lastna uporaba in s tem povezani obseg prodaje zmanjšala za 19 %, tržni delež pa se je zmanjšal za 11 %.

(105)

Vrednost lastne uporabe in lastne prodaje je bila analizirana na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci in so bili preverjeni med preveritvenimi obiski pri njih. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da ni bistvene razlike med lastno uporabo in lastno prodajo v smislu končne uporabe izdelka. O lastni uporabi so poročale družbe, pri katerih je nadaljnji proizvodni proces potekal v okviru istega pravnega subjekta, lastna prodaja pa je prodaja drugim povezanim pravnim subjektom s predložitvijo računa. Poleg tega je bila metoda oblikovanja cen za lastno uporabo in za prodajo povezanim strankam podobna, tj. poštena vrednost (metoda „cost plus“) izdelka se je zaračunala povezanim družbam in tudi notranjim enotam vzorčenih družb za nadaljnji proizvodni proces.

(106)

Zato se je v obravnavanem obdobju povprečna vrednost na tono povečala za 1 % in bila tako v OP za 2 % nižja od prodajne cene za nepovezane stranke vzorčenih proizvajalcev Unije.

(107)

Ker je bila večina lastne prodaje in lastne uporabe namenjene nadaljnji proizvodnji v poslih z gradbenim materialom proizvajalcev Unije, sta bili navedena prodaja in lastna uporaba posredno izpostavljeni tudi konkurenci drugih akterjev na trgu, vključno z dampinškim uvozom iz LRK. Domače povpraševanje po nadaljnjem proizvodnem procesu bi bilo odvisno od možnosti za prodajo izdelkov na koncu proizvodne verige na prostem trgu, na katerega dampinški uvoz ne vpliva. Zato je mogoče zaključiti, da je zmanjšanje obsega in tržnega deleža v obravnavanem obdobju posledica konkurence dampinškega uvoza iz LRK.

(108)

Ker je to prvi protidampinški postopek v zvezi z zadevnim izdelkom, ni na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga ali subvencioniranja.

(109)

Vse stopnje, določene in opredeljene zgoraj v oddelku o dampingu, so znatno nad stopnjo de minimis. Poleg tega glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz LRK vpliv dejanske stopnje dampinga na trg EU ne more biti zanemarljiv.

(110)

Preiskava je pokazala, da so se vsi kazalniki škode, ki se nanašajo na gospodarski položaj industrije Unije, poslabšali ali se niso razvijali v skladu s potrošnjo v obravnavanem obdobju.

(111)

V obravnavanem obdobju se je ob zmanjšani potrošnji obseg uvoza iz LRK enakomerno in znatno povečeval. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije skupaj zmanjšal za 13 %, njen tržni delež pa je padel z 59 % leta 2008 na 56,7 % v OP. Čeprav se je potrošnja od leta 2009 do OP izboljšala za 20 %, se je po letu gospodarske krize, ki je vplivala na povpraševanje, tržni delež industrije Unije zmanjševal. Ob znatnem povečanju dampinškega uvoza iz LRK na trg EU industrija Unije ni mogla ponovno pridobiti izgubljenega tržnega deleža. Dampinški uvoz po nizkih cenah je v obravnavanem obdobju naraščal in nenehno nelojalno zniževal prodajne cene industrije Unije.

(112)

Poleg tega so bili resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot sta denarni tok in dobičkonosnost. To pomeni, da je bila oslabljena tudi zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala in naložbe.

(113)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(114)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je dampinški uvoz s poreklom iz LRK industriji Unije povzročil tolikšno škodo, da se ta lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije, zato da se morebitna škoda zaradi navedenih drugih dejavnikov ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(115)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %, obseg dampinškega uvoza iz LRK pa se je močno povečal (za približno 49 %), prav tako pa njegov tržni delež, in sicer za 63 % – z 8,3 % leta 2008 na 13,6 % v OP. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam zmanjšal za 13 %, tržni delež navedene prodaje pa se je zmanjšal za 4 %, in sicer z 59 % leta 2008 na 56,7 % v OP.

(116)

Medtem ko je uvoz iz LRK tudi prizadela gospodarska kriza in se je zmanjšal za 68 % od leta 2008 do leta 2009, se je od leta 2009 do OP zelo hitro okrepil in se na koncu OP povečal za 367 %, čeprav se je v tem obdobju potrošnja Unije povečala za samo 20 %. Z znižanjem cene na enoto za 9 % v primerjavi z letom 2008 in nelojalnim nižanjem cen industrije Unije za 25,9 % v OP se je tržni delež kitajskega uvoza od leta 2008 do OP povečal za 63 %, in sicer do 13,6 %.

(117)

Hkrati se je od leta 2008 do OP obseg prodaje proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na splošno zmanjšal za 13 %. V času okrevanja trga, od leta 2009 do OP, je lahko industrija Unije povečala svoj obseg prodaje nepovezanim strankam za samo 8 %, vendar je izgubila tržni delež za 9 %, zaradi česar je imela le v omejenem obsegu koristi od povečanja potrošnje. Od povečanja potrošnje je imel dejansko največ koristi kitajski uvoz, ki je druge akterje na trgu pustil daleč za sabo.

(118)

Povprečne cene uvoza iz LRK so v obravnavanem obdobju padle za 9 %. Čeprav se po ostrem padcu leta 2009 spet višajo, so od leta 2009 do OP ostale pod ravnmi, ki jih je zaračunavala industrija Unije. Cena na enoto za nepovezane stranke v EU se je zmanjšala za samo 3 %, kar kaže na določeno odpornost na cenovne pritiske, ki jih povzroča kitajski uvoz. Vendar pa so se te cene očitno vzdrževale na račun manjšega obsega prodaje in zmanjšane dobičkonosnosti te prodaje, ki se je zmanjšala za 61 %, in sicer s 6,7 % leta 2008 na 2,6 % v OP, pri čemer so proizvodni stroški naraščali.

(119)

Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da je imela nenadna rast dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki so stalno nelojalno nižale cene industrije Unije, odločilno vlogo pri znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, kar je industriji Unije preprečilo, da bi v celoti izkoristila povečanje potrošnje Unije.

(120)

Medtem ko je uvoz iz LRK v OP predstavljal 56 % vsega uvoza v EU, sta bila druga pomembna vira uvoza iz Republike Indije („Indija“) (11 %) in Južne Koreje (19 %). Za razliko od uvoza iz LRK se je uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju kljub močnemu znižanju povprečne cene za 12 % na splošno zmanjšal za 12 % in izgubil tržni delež za 3 %. Uvoz iz Južne Koreje se je povečal za samo 4 %, pri čemer je povprečna cena ostala na isti ravni kot leta 2008. Tržni delež uvoza iz Indije je v OP znašal 2,7 %, medtem ko je bil delež uvoza iz Južne Koreje 4,6 %.

(121)

Drug uvoz, ki znaša 14 % skupnega uvoza, se je zmanjšal za 33 %, njegova povprečna cena pa je ostala na isti ravni kot leta 2008.

(122)

Čeprav je bila povprečna cena celotnega drugega uvoza nižja od ravni cen industrije Unije, je bil učinek tega uvoza, če je obstajal, lahko samo neznaten. Prvič ni nobenega dokaza, da so bile pri uvozu iz drugih virov prisotne nepravične trgovinske prakse. Drugič, v nasprotju s kitajskim uvozom, je splošna raven cene od glavnih virov drugega uvoza ostala precej stabilna v celotnem obravnavanem obdobju, kar torej kaže, da industrija Unije lahko uspešno tekmuje na tržnih segmentih z navedenim uvozom. Tretjič, uvoz iz drugih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal in je še vedno na nizki ravni, in sicer na splošno in ločeno za glavne države izvoznice. Poleg tega zmanjšani tržni delež drugega uvoza potrjuje, da navedeni uvoz ni mogel povzročiti škode industriji Unije.

(123)

Po podatkih Eurostata se je v obravnavanem obdobju celotni izvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, industrije Unije v tretje države zmanjšal za 10 %. Vendar je bila povprečna cena razmeroma visoka in se je v obravnavanem obdobju povečala za 2 %. Izvoz je predstavljal 17 % celotne proizvodnje EU in je tako pomagal industriji Unije, da doseže ekonomijo obsega in zmanjša skupne stroške proizvodnje. Zato se lahko sklene, da izvozna dejavnost industrije Unije ni mogla biti morebitni vzrok za znatno škodo.

(124)

To splošno sliko kažejo razmere pri izvozu nepovezanim strankam v tretjih državah s strani vzorčenih proizvajalcev Unije. V obravnavanem obdobju se je izvoz zmanjšal za 14 %, vendar je bila tudi tu izvozna cena na enoto stalno višja od cene v EU (v povprečju za 2 % do 12%, odvisno od leta). Ker je obseg izvoza znašal le 3 % celotne proizvodnje, ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpel trg EU.

(125)

Med preiskavo se je trdilo, da so bili pritožniki (prek povezanih družb) sami vključeni v uvažanje zadevnega izdelka iz LRK in da je navedeni uvoz predstavljal 20 % do 40 % celotnega uvoza iz LRK. Vendar niso bili predloženi nobeni dokazi v podporo tej trditvi. Po preučitvi teh trditev je bilo ugotovljeno, da je bilo v OP uvoženih samo približno 10 000 ton s strani proizvajalcev Unije, kar je bilo večinoma v skladu s podatki, ki jih je na začetku predložil pritožnik. Ugotovljeno je bilo, da so približno podobno količino, ki ni bila razkrita v skladu s členom 19 osnovne uredbe, uvozile povezane družbe proizvajalcev Unije. Ta uvoz je skupaj predstavljal samo približno 2 % do 3 % skupnega uvoza iz LRK. Zato ni mogoče skleniti, da je industrija Unije uvažala iz LRK take količine in po takem vzorcu, (1) da bi ogrozila svoj status proizvajalca Unije v skladu s členom 4(1)(a) osnovne uredbe ali (2) da bi sama sebi povzročila škodo. Trditev se zato začasno zavrne.

(126)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je škoda industriji Unije nastala zaradi njenega sodelovanja v nadaljnji proizvodnji gradbenega materiala (npr. sendvič plošč, trapeznih pločevin itd.) bodisi neposredno bodisi prek povezanih družb v skupinah. Še posebej so trdile, da je dala industrija Unije jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, na voljo svoji lastni nadaljnji proizvodnji po nižjih cenah kot nepovezanim družbam, s čimer jih je „subvencionirala“ znotraj skupine in jim omogočila, da so nelojalno nižale cene svojih konkurentov v segmentu nadaljnje proizvodnje.

(127)

Kot je prikazano v uvodnih izjavah (102) do (107), je bila v OP povprečna vrednost lastne uporabe in lastne prodaje na tono za samo 2 % nižja od prodajne cene nepovezanim strankam. Poleg tega je preiskava pokazala, da sta bili lastna uporaba in lastna prodaja najverjetneje sami posredno prizadeti zaradi nelojalne konkurence dampinškega uvoza. Če bi imela nadaljnja proizvodnja proizvajalcev Unije res kakršne koli koristi, kakor se je trdilo, bi se to moralo pokazati v razvoju tega kazalnika škode. Ta trditev se zato začasno zavrne.

(128)

Gospodarska kriza in njen učinek na gradbeništvo vsaj delno pojasnita zmanjšanje povpraševanja in cenovne pritiske v obravnavanem obdobju. Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja leta 2009 zmanjšala za 24 %. Vendar je od leta 2010 trg začel okrevati in do konca OP se je potrošnja povečala za 20 %.

(129)

Vendar je bila v analizi škode in vzročnosti razčlenitev trga za leto 2009 ločena od naknadnega okrevanja od leta 2009 do OP. Iz analize škode in vzročnosti je jasno razvidno, da je uvoz iz LRK popolnoma izkoristil povečanje potrošnje in poleg tega stalno nelojalno nižal cene industrije Unije, zaradi česar je potencial enakih možnosti za vse akterje, da si opomorejo od upada, spremenil v nenehen boj za preživetje.

(130)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da vzrok za škodo, povzročeno industriji Unije, ki so večinoma vertikalno integrirani proizvajalci jekla, ni bil uvoz iz LRK, ampak da je to posledica strukturnih težav jeklarske industrije EU, na primer presežnih zmogljivosti. Trdile so tudi, da je konsolidacija jeklarske industrije, ki je potekala pred obravnavanim obdobjem, povzročila presežne zmogljivosti in da je vsa nastala škoda posledica preveč proizvodnih obratov.

(131)

Proizvodnja jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je dejansko kapitalsko intenzivna industrija z razmeroma visokimi fiksnimi stroški. Vendar ni mogoče sklepati, da je konsolidacija jeklarske industrije, ki je potekala pred obravnavanim obdobjem, povzročila presežno zmogljivost. Ugotovitve kažejo, da je industrija po manjšem povečanju obstoječe zmogljivosti leta 2009 svoje zmogljivosti leta 2010 in ponovno v OP zmanjšala. Raven zmogljivosti v OP je bila nižja od dejanske potrošnje leta 2008, tj. preden so se čutili vsi učinki gospodarske krize. Potrošnja v EU se še ni vrnila na raven iz leta 2008.

(132)

Poleg tega ugotovitve preiskave kažejo, da je negativni učinek presežne zmogljivosti mogoče samo v minimalnem obsegu pripisati proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v EU. Prvič, preiskava je pokazala, da je industrija Unije očitno sprejela ukrepe za ohranjanje učinkovitosti – PSA-stroški so se znatno zmanjšali, in sicer za 34 %, produktivnost pa je narasla za 8 % za celotno industrijo in za 6 % za vzorčene družbe. Drugič, nadaljnje naložbe v proizvodne linije in prožnost pri njihovi uporabi za proizvodnjo drugih izdelkov so pomagale doseči ekonomijo obsega in zmanjšati končne fiksne stroške. Tako so se z zmanjšanjem izkoriščenosti zmogljivosti vzorčenih družb za 18 % v zadevnem obdobju povprečni proizvodni stroški povečali za samo 9 %, vključno s stroški surovin. Zato ni mogoče sklepati, da bi presežna zmogljivost pretrgala vzročno zvezo. Ta argument je zato začasno zavrnjen.

(133)

Dokazano je bilo, da sta se obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju, zlasti od leta 2009 do OP, bistveno povečala. Ugotovljeno je bilo tudi, da je ta uvoz nenehno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije, zlasti pa v OP.

(134)

Povečanje obsega in tržnega deleža poceni dampinškega uvoza iz LRK je sovpadalo z negativnim razvojem gospodarskega položaja industrije Unije. Ta položaj se je poslabšal v OP, ko industrija Unije kljub povečanju potrošnje ni mogla pridobiti izgubljenega tržnega deleža in so dobičkonosnost in drugi finančni kazalci, kot sta denarni tok in donosnost naložb, obtičali na ravni iz leta 2010, zaposlenost pa je dosegla najnižjo stopnjo.

(135)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da ti dejavniki niso takšni, da bi prekinili vzročno zvezo, vzpostavljeno med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(136)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno opredelila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega izvoza, je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(137)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali tehtni razlogi, da sprejetje začasnih ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(138)

Industrijo Unije kot celoto sestavlja 22 znanih proizvajalcev, ki po navedbah zveze Eurofer predstavljajo vso proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji. Proizvajalci so v različnih državah članicah Unije in neposredno zaposlujejo več kot 5.400 ljudi v zvezi z zadevnim izdelkom.

(139)

Nobeden od proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je prikazano zgoraj z makroekonomskimi kazalniki, se je položaj celotne industrije EU poslabšal in je dampinški uvoz nanj vplival negativno.

(140)

Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Opozoriti je treba, da so v obravnavanem obdobju vsi kazalniki škode zabeležili negativno gibanje. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo sodelujočih proizvajalcev Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb. Brez ukrepov se zdi, da je nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije zelo verjetno.

(141)

Pričakovati je, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavile pravične razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, da bodo ustrezale stroškom različnih sestavnih delov in tržnim razmeram. Pričakuje se lahko tudi, da se bo z uvedbo začasnih ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi pozitivno vplivalo na dobičkonosnost in njen celoten finančni položaj.

(142)

Če se ukrepi ne uvedejo, je pričakovati nadaljnje izgube tržnega deleža, dobičkonosnost industrije Unije pa bi se poslabšala. To srednje- in dolgoročno ne bi bilo vzdržno. Prav tako je verjetno, da bodo nekateri posamezni proizvajalci morali zapreti svoje proizvodne obrate, saj so imeli v obravnavanem obdobju zelo velike izgube. Glede na nastale izgube in visoko stopnjo naložb v proizvodnjo na začetku obravnavanega obdobja je mogoče pričakovati, da večina proizvajalcev Unije brez uvedbe ukrepov ne bo mogla povrniti svojih naložb.

(143)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(144)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (10), se je javilo pet uvoznikov, vendar sta le dva izpolnila vprašalnik. Od približno 100 uporabnikov, navedenih v pritožbi, jih je svoje zanimanje za postopek izrazilo 19. Nato je deset družb predložilo izpolnjene vprašalnike.

(145)

Najbolj dejavni uporabniki in uvozniki so predložili skupna pisna stališča, med preiskavo pa je bilo organiziranih več zaslišanj. Njihovi glavni argumenti v zvezi z uvedbo ukrepov so analizirani v nadaljevanju.

(146)

Trdili so, da trg EU z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, ni dovolj konkurenčen in da je potreben uvoz iz LRK, da družbe, ki uvažajo in uporabljajo jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, dobijo več pogajalske moči. Poleg tega so trdili, da je bila industrija Unije vpletena v oligopolne ureditve za nadzor trga. Preiskava v začasni fazi teh trditev ni potrdila. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci Unije konkurirali na istih trgih in pogosto prodajali istim strankam ali medsebojnim gradbenim podjetjem. Glede na to, da niso bili predloženi nobeni dokazi razen nepreverjenih pritožb o težavah pri pogajanjih o ceni in da poleg petih skupin proizvajalcev Unije, ki so se pritožili, drugih 11 proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, posluje v EU, med katerimi so nekateri proizvajalci zelo veliki, ter glede na raznolikost drugih virov uvoza se ta trditev ne zdi utemeljena in se začasno zavrne.

(147)

Trdili so tudi, da bi uvedba ukrepov za kitajski uvoz ustvarila pomanjkanje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na trgu EU. Vendar glede na zgoraj opisano veliko raznolikost virov dobave in prosto proizvodno zmogljivost industrije Unije ni verjetno, da bi prišlo do takega pomanjkanja. Trditev se zato začasno zavrne.

(148)

Deset sodelujočih uporabnikov je predstavljalo 7 % skupnega uvoza iz Kitajske v OP. Preiskava je pokazala, da imajo vsi uporabniki različne vire dobave. V povprečju so nakupi od Kitajske predstavljali približno 15 % vseh nakupov jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi; poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bili vir največjega obsega proizvajalci EU (73 %), uvoz iz drugih tretjih držav pa je predstavljal 12 %. Ker je zadevni izdelek zelo standardiziran, je pomen zavezanosti strank precej relativen in tako uporabniki kot uvozniki lahko precej enostavno spremenijo vire dobave, kar zadeva kakovost izdelka.

(149)

Preiskava je pokazala, da so imeli vsi sodelujoči uporabniki, razen enega, dobiček v sektorju, ki uporablja zadevni izdelek, in njihova dobičkonosnost v OP se je gibala od 1 % do 13 %, odvisno od družbe. Poleg tega dobičkonosnost navedenih družb ni bila bistveno odvisna od uvoza zadevnega izdelka iz LRK.

(150)

Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov uporabnikov je bil ocenjen verjetni učinek predlaganih ukrepov. Zato tudi če predpostavimo, da v malo verjetnem najslabšem primeru sodelujoči uporabniki ne bi mogli prenesti povišanja cen in bi bili zavezani, da prejšnje količine uvažajo iz Kitajske, bi bil učinek dajatve povečanje njihovih proizvodnih stroškov od 1 % do 5 %, dobičkonosnost pa bi se lahko zmanjšala od 1 do 2,8 odstotne točke za večino uvoza in za približno 4 odstotne točke za uvoz po preostali dajatvi. Vendar je bolj verjeten scenarij znatno manjši učinek, saj uvoz iz Kitajske predstavlja razmeroma majhen del poslovanja uporabnikov, zato se lahko pričakuje, da se bo povečanje stroškov zaradi protidampinških ukrepov razmeroma zlahka preneslo naprej. Poleg tega se glede na to, da so poleg številnih proizvajalcev EU tudi drugi znatni viri uvoza, za katere ukrepi ne veljajo, na primer Indija in Južna Koreja, pričakuje, da bodo cene na trgu po uvedbi ukrepov upoštevale tudi te dejavnike.

(151)

Sodelujoča uvoznika sta v OP predstavljala približno 6 % celotnega uvoza iz Kitajske, pri čemer točna količina ni bila razkrita v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Podobno kot uporabniki so tudi uvozniki imeli različne vire dobave poleg LRK. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da bi ukrepi lahko bolj vplivali na dobičkonosnost uvoznikov kot uporabnikov, če bi ohranili vzorec uvoza, ki so ga izvajali v OP. Vendar so v praksi uvozniki in trgovci običajno celo prožnejši od uporabnikov in se bodo verjetno prej obrnili na alternativne vire dobave.

(152)

V tem okviru je treba tudi upoštevati, da je del koristi od kitajskega uvoza za uporabnika in uvoznika dejansko nastal in bil omogočen zaradi diskriminacije na podlagi nepoštenih cen, ki jo izvajajo kitajski izvozniki, in ne zaradi naravne konkurenčne prednosti. Zato bo s ponovno vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev na trgu EU z odpravo izkrivljanja trgovine, ki nastane zaradi dampinškega uvoza, dejansko omogočeno, da se na trg z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, povrne zdrava tržnogospodarska dinamika in gibanje cen ter da se ne postavi v slabši položaj drugih akterjev (uporabnikov, proizvajalcev, končnih potrošnikov), ki niso sposobni takoj koristiti ugodnosti dampinškega uvoza.

(153)

Glede na navedeno se začasno sklene, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(154)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(155)

Za določitev ravni teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(156)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi morali morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka v Uniji lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Šteje se, da bi moral dobiček, ki bi ga bilo mogoče doseči brez dampinškega uvoza, temeljiti na letu 2008, ko je bil kitajski uvoz manj prisoten na trgu Unije. Zato se šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 6,7 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki jo lahko industrija Unije po pričakovanju doseže brez dampinškega uvoza.

(157)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila dobljena s prištetjem navedene 6,7-odstotne stopnje dobička stroškom proizvodnje.

(158)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno s primerjavo med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, ustrezno prilagojeno za stroške uvoza in carine z neškodljivo ceno industrije Unije na trgu Unije v OP. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF za primerjane vrste.

(159)

Glede na navedeno se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz LRK na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(160)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo ugotovljeni položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo uporabiti teh stopenj, pri čemer zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(161)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo (7) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, bo ta uredba ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatve.

(162)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(163)

Na podlagi navedenega so ugotovljene stopnje dampinga in škode ter stopnje začasne dajatve naslednje:

(164)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in se lahko v zvezi z dokončno dajatvijo spremenijo.