18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/50

(1)

Z dopisom z dne 19. decembra 2002 je Španija v skladu s členom 88(3) Pogodbe, pod pogoji Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo (2), Komisiji priglasila načrt za prestrukturiranje španskega premogovništva.

(2)

Komisija je z dopisoma z dne 19. februarja 2003 in 31. julija 2003 zaprosila za dodatne informacije. Španija je dodatne informacije predložila z dopisoma z dne 18. aprila 2003 in 3. oktobra 2003.

(3)

Z dopisom z dne 16. junija 2003 je Španija predložila Odredbo ministra ECO 768/2003 z dne 17. marca 2003 o dodelitvi finančne podpore premogovniškim podjetjem za leto 2003.

(4)

Z dopisom z dne 8. avgusta 2003 je Španija pod pogoji Uredbe (ES) št. 1407/2002 predložila zneske pomoči na premogovniško podjetje, ki naj bi se dodelili za leto 2003.

(5)

Z dopisoma z dne 18. avgusta 2003 in 18. septembra 2003 je Španija pod pogoji Odločbe Komisije 2002/871/ES z dne 17. oktobra 2002 o vzpostavitvi skupnega okvira za sporočanje podatkov, potrebnih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002 o državni pomoči premogovništvu (3), predložila informacije o proizvodnih stroških proizvodnih enot.

(6)

Z dopisom z dne 10. februarja 2004 je Španija predložila Odredbo ministra o dodelitvi finančne podpore premogovniškim podjetjem za leto 2004.

(7)

Komisija je z dopisom z dne 30. marca 2004 obvestila Španijo, da je po preučitvi informacij, ki so jih zagotovile španske oblasti, sprejela odločitev o sprožitvi postopka, določenega v členu 88(2) Pogodbe ES. Odločitev je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(8)

Z dopisoma z dne 30. junija 2004 in 16. julija 2004 je Španija zagotovila dodatne informacije o načrtu za prestrukturiranje.

(9)

Z dopisom z dne 19. februarja 2005 je Španija predložila Odredbo ministra o dodelitvi finančne podpore premogovniškim podjetjem za leto 2005.

(10)

Komisija je z dopisom z dne 7. septembra 2005 zaprosila za dodatne informacije. Španija je odgovorila z dopisom z dne 20. oktobra 2005 in predložila dodatne informacije o načrtu za prestrukturiranje.

(11)

Komisija mora glede na informacije, ki jih je predložila Španija, sprejeti odločitev o načrtu za prestrukturiranje španskega premogovništva in, če bo podala pozitivno mnenje o načrtu, o letni pomoči za leta 2003, 2004 in 2005.

(12)

Načrt za prestrukturiranje in finančni ukrepi so zajeti v Uredbi (ES) št. 1407/2002. Komisija mora v skladu s členom 10 Uredbe sprejeti odločitev o načrtu za prestrukturiranje in ugotoviti, ali je načrt v skladu s pogoji in merili iz členov 4 do 8 ter ali ustreza ciljem te uredbe. Poleg tega mora Komisija, če bo podala pozitivno mnenje o tem načrtu, v skladu s členom 10(2) Uredbe preveriti, ali so ukrepi, priglašeni za obdobje 2003–2005, v skladu z načrtom za prestrukturiranje in, splošneje, ali je pomoč združljiva s pravilnim delovanjem skupnega trga.

(13)

Komisija je 3. junija 1998 z Odločbo Komisije 98/637/ESPJ z dne 3. junija 1998 o dodelitvi pomoči s strani Španije sektorju premogovništva leta 1998 (5) odobrila načrt za prestrukturiranje španskega premogovništva za obdobje 1998–2002. Ta načrt je temeljil na načrtu za prestrukturiranje premogovništva in alternativni razvoj nahajališč premoga za obdobje 1998–2005, podpisanim 15. julija 1997. Ta načrt je bil posledica sporazuma med španskimi oblastmi in zainteresiranimi stranmi v sektorju premoga in je zajemal določbe za podjetja, ki so prejela pomoč. Komisija je podala pozitivno mnenje o načrtu za prestrukturiranje za obdobje 1998–2002, potem ko je analizirala njegovo skladnost s splošnimi in posebnimi cilji Odločbe Komisije št. 3632/93/ESPJ z dne 28. decembra 1993 o določitvi pravil Skupnosti za državno pomoč premogovništvu (6).

(14)

Španske oblasti so glede na namero španske vlade, da dodeli pomoč za premogovništvo po izteku Pogodbe ESPJ dne 23. julija 2002 in v skladu z Uredbo (ES) št. 1407/2002 in zlasti členom 9(10) Uredbe, 19. decembra 2002 Komisiji priglasile začasni načrt za dostop do zalog premoga in zaprtje proizvodnih enot za obdobje 2003–2005.

(15)

Ta načrt za prestrukturiranje zadeva namero španskih oblasti, da še naprej podpirajo premogovništvo v obdobju 2003–2005 z dodeljevanjem proizvodne pomoči in pomoči za kritje izrednih stroškov procesa prestrukturiranja. Ta predlog za obdobje do leta 2005 predpostavlja, da se bodo prizadevanja podjetij in zaposlenih za prestrukturiranje sektorja v obdobju 1998–2002 nadaljevala na podlagi španskega načrta za prestrukturiranje premogovništva za obdobje 1998–2005, ob upoštevanju ciljev Uredbe (EC) št. 1407/2002, tj. manjša količina, proizvedena z manj pomoči in manj številno delovno silo, kar omogoča znižanje proizvodnih stroškov.

(16)

Španske oblasti so navedle, da mora biti družbena realnost eno od meril, ki jih je treba upoštevati pri odločanju, katere proizvodne enote se bodo ohranjale na najnižji ravni dejavnosti, ki zagotavlja dostop do zalog premoga. Drugi merili bosta obstoječ trg premoga ter izvajanje okoljske zakonodaje. Na podlagi teh meril bodo določene elektrarne, ki lahko nadaljujejo z obratovanjem.

(17)

Poleg teh meril so španske oblasti menile, da bo skupno zmanjšanje pomoči, predlagano v njihovem načrtu za obdobje 2003–2005, privedlo do tega, da bodo podjetja zahtevala prostovoljna zmanjšanja zmogljivosti. Možnost dodelitve pomoči za zaprtje proizvodnih enot bo avtomatično pomenila zmanjšanje zmogljivosti. To zmanjšanje bo zato do konca leta 2005 znašalo približno 12 milijonov ton, kar je predlagani cilj Španske oblasti so Komisiji zagotovile, da se bo pomoč za zaprtje zmogljivosti pod pogoji člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002 uporabljala izključno za kritje stroškov za tako zapiranje enot.

(18)

Gospodarstvo in zaposlovanje na premogovniških območjih sta še vedno precej pod ravnijo, kakršna je bila pred prestrukturiranjem premogovništva. Španske oblasti so zato navedle, da potrebujejo več časa, da bi lahko uporabile politike za razvoj gospodarstva in alternativno zaposlovanje za sektor premogovništva. Pospešitev procesov za preoblikovanje premogovništva izven okvirov, predlaganih v načrtih, ni mogoča. Španske oblasti trdijo, da proces prestrukturiranja traja šele pet let, kar je veliko manj kot v drugih državah z razvitim premogovništvom.

(19)

Španske oblasti so uporabile pravico iz člena 9(8) Uredbe (ES) št. 1407/2002, ki navaja, da lahko države članice na podlagi primerno utemeljenih razlogov priglasijo Komisiji identiteto posameznih proizvodnih enot, ki so sestavni del načrtov, navedenih v odstavkih 4 in 6 prej omenjenega člena, najpozneje do junija 2004.

(20)

Španske oblasti so na podlagi Odločbe 2002/871/ES Komisijo obvestile tudi o proizvodnih stroških proizvodnih enot za referenčno leto 2001/2002 in za obdobje 2003–2005.

(21)

Pod pogoji opredelitve izraza „proizvodna enota“ v členu 2 Odločbe 2002/871/ES so vsa premogovniška podjetja z izjemo podjetja Hunosa opredelila svoja podzemna dela in z njimi povezano infrastrukturo kot enotno „proizvodno enoto podzemnega rudarjenja“ in vsa svoja dela na površini in z njimi povezano infrastrukturo kot enotno „proizvodno enoto dnevnega kopa“.

Priglašene proizvodne enote s proizvodnjo v referenčnem letu (2001/2002) so:

(22)

Španske oblasti so z dopisom z dne 3. oktobra 2003 sporočile Komisiji, da se bodo proizvodne enote podzemnega rudarjenja Endesa, Encasur in Antracitas de Gillon S.A. v letu 2005 zaprle in da bo podjetje Promotora de Minas de Carbon S.A. (PMC) zaprlo svojo enoto dnevnega kopa.

(23)

Za premogovniška podjetja je predlagano zmanjševanje pomoči za kritje primanjkljaja iz tekočega poslovanja 4 % letno za leta 2003, 2004 in 2005, razen za podjetje HUNOSA, za katerega bo povprečno letno zmanjšanje 5,75 %.

(24)

V zvezi s proizvodno zmogljivostjo je španska vlada predlagala, da se dodeli pomoč za zmogljivost proizvodnje premoga v višini približno 12 milijonov ton za leto 2005. Leta 2002 je bilo proizvedeno za približno 13 400 000 ton.

(25)

Priglašeni skupni zneski pomoči za tekoče poslovanje, tehničnih in socialnih stroškov so:

(26)

V zvezi z letoma 2006 in 2007 so španske oblasti sporočile, da trenutno ni mogoče določiti posebnih ciljev za to obdobje. Španske oblasti predlagajo nadaljnje 4-odstotno zmanjševanje pomoči letno. Ko bo dogovorjen načrt za dostop do zalog premoga, bodo Komisiji sporočile podrobnosti o dodeljevanju pomoči in delitvi proizvodnje (v tonah).

(27)

Španske oblasti so podrobneje priglasile načrt za Hunoso, premogovniško podjetje v javni lasti. Zmogljivost naj bi v obdobju 2002–2005 predvidoma padla z 1 800 000 ton v letu 2001 na 1 340 000 ton v letu 2005. Pomoč za kritje primanjkljaja iz tekočega poslovanja naj bi zmanjšali z 321 091 000 EUR v letu 2001 na 239 281 000 EUR v letu 2005.

(28)

Osnovni cilji načrta za Hunoso za obdobje 2002–2005 so bili kot prvo prestrukturirati podjetje in zmanjšati izgube na tak način, da se pri ukrepih za zmanjševanje dejavnosti, potrebnih v skladu z nacionalnim rudarskim načrtom in zakonodajo Skupnosti, ustrezno upošteva gospodarski in socialni pomen Hunose na osrednjem asturijskem nahajališču premoga. Cilj je bil tudi položiti temelje za nadaljnji razvoj območja, na katerem se nahaja osrednje asturijsko nahajališče premoga, tako da se ustvarijo pogoji, potrebni za oblikovanje zaposlovanja, ki je alternativno zaposlovanju v premogovništvu. Nazadnje pa načrt vključuje zmanjšanje izgub iz tekočega poslovanja Hunose za več kot 30 % in zmanjšanje delovne sile za 33,6 % ter s tem povečanje produktivnosti za 21,4 %.

(29)

V načrtu za Hunoso je bil predviden niz ukrepov, namenjenih zagotovitvi znižanja ravni proizvodnje. Najprej sta se zaprli dve od devetih obstoječih proizvodnih enot. Poleg tega se je zaprla pralnica. Zaprtje teh treh delovišč predstavlja 25 % zmanjšanje proizvodne zmogljivosti. Nato so bili sprejeti ukrepi za dosego najboljše produktivnosti, pri čemer je poudarek na ukrepih, ki zadevajo izbor usedlin, stopnjo modernizacije in pralne postopke. Prizadevanja so bila usmerjena v rudnike z največjo produktivnostjo, najnižjimi skupnimi stroški in najboljšo kakovostjo. Del proizvodnje naj bi bil načeloma namenjen bližnji elektrarni in Hunosa naj bi letno zagotovila premog za 100 dni porabe. Kot tretje je zaradi načrtovanega zmanjševanja dejavnosti treba zmanjševati delovno silo podjetja. Nazadnje pa bo kot posledica sprejetih ukrepov proizvodnja med izvajanjem načrta padla za skupno 26,1 % s 1 800 000 ton leta 2001 na 1 340 000 ton v letu 2005.

(30)

V načrtu za podjetje Hunosa je bila za obdobje 2002–2005 predvidena zaposlitev 550 novih delavcev. Španske oblasti so zagotovile, da bodo ti novi delavci, če se bo zaposlitev zdela potrebna, izbrani med delavci iz drugih rudnikov, ki so izgubili službo zaradi njihovega zaprtja, z dvema zelo omejenima izjemama, kar zadeva zaposlitev nekaterih tehničnih strokovnjakov in neposrednih potomcev delavcev, ki so izgubili življenje v nesreči pri delu.

(31)

Španske oblasti so sporočile, da so stroški na etp proizvodnih enot podjetja Hunosa, za katere predlagajo, da ostanejo odprte med obdobjem prestrukturiranja, naslednji:

(32)

Španske oblasti so menile, da to zmanjšanje proizvodnih stroškov za približno 20 % v obdobju 2002–2005 predstavlja možnosti zmanjšanja proizvodnih stroškov Hunose in da se ta trend lahko v prihodnje še okrepi. Po navedbah španskih oblasti to zmanjšanje proizvodnih stroškov pomeni zmanjšanje pomoči za podjetje za 25 % in tudi ta trend se lahko v prihodnje še okrepi.

(33)

V skladu s cilji, določenimi v načrtu, je predlagana sprožitev niza ukrepov za spodbujanje oblikovanja gospodarske strukture, ki zagotavlja alternativo premogovništvu na geografskem območju, na katerem obratuje Hunosa. Španske oblasti in sindikati so se zato zavezali k spodbujanju oblikovanja 650 delovnih mest v obdobju 2002–2005 na osrednjem asturijskem nahajališču premoga s pomočjo različnih ukrepov v okviru tega načrta.

(34)

V zvezi s pomočjo za kritje izrednih stroškov procesa prestrukturiranja in obveznosti iz preteklosti, ki spremljajo uporabo tehničnih ukrepov glede koncentracije in izbora usedlin ter ustreznih prilagoditev zmogljivosti, so španske oblasti pojasnile, da so potrebni socialni ukrepi, zlasti za financiranje programa za predčasno upokojitev. Pomoč za kritje teh ukrepov in drugih predlaganih ukrepov se bo postopoma manjšala.

(35)

Naslednja razpredelnica prikazuje zmanjševanje delovne sile in skupne zneske pomoči, ki naj bi se dodelili po načrtu za Hunoso, kot je predlagano v načrtu za prestrukturiranje.

(36)

Španske oblasti so z dopisom z dne 22. aprila 2003 sporočile Komisiji, da je bilo v načrtu za Hunoso poleg drugih ciljev kot previdnostni ukrep predvideno ohranjanje najmanjše količine proizvodnje premoga, ki zagotavlja dostop do zalog.

(37)

Španske oblasti so v istem dopisu pojasnile, da naj bi bila najmanjša proizvodnja Hunose za leto 2005 1 340 000 ton, s katero bi se zagotovilo, da lahko to podjetje skrbi za 30-odstotno porabo (100 dni) elektrarn v bližini rudnikov Hunosa. Španske oblasti predlagajo uporabo istega merila po letu 2005. Španske oblasti so bile mnenja, da je vzdrževanje strateške proizvodnje v bližini elektrarn prednostni cilj načrta za dostop do zalog.

(38)

Pomoč bo na voljo v obdobju 2003–2005.

(39)

Pomoč bo zagotovljena v obliki nepovratnih sredstev.

(40)

Proizvodne enote španskih premogovniških podjetij, navedene v uvodni izjavi 21.

(41)

Odredba ministra ECO/2731/2003, Odredba ministra ECO/768/2003, Odredba ministra ECO/180/2004 in Odredba ministra ITC/626/2005.

(42)

Glede na napovedi za proizvodnjo elektrike, ki jih je Španija pripravila za obdobje 2000–2011, se bo delež premoga pri proizvodnji elektrike zmanjšal s 35,9 % v letu 2000 na 15 % v letu 2011. Delež elektrike, proizvedene iz zemeljskega plina, se bo v istem obdobju povečal z 9,7 % na 33,1 %. Delež obnovljivih virov energije pri proizvodnji elektrike se bo povečal s 16,9 % v letu 2000 na 28,4 % v letu 2011. Proizvodnji električne energije gre pripisati zgolj 28 % vseh emisij CO2. Španiji se ne zdi logično povezovanje pomoči za proizvodnjo domačega premoga in emisij CO2. Namesto tega bi morala obstajati povezava med proizvodnjo električne energije in emisijami. Elektrarne bodo obratovale dokler bo to tehnično in ekonomsko izvedljivo, ne glede na dejstvo, ali je porabljen premog proizveden doma ali uvožen.

(43)

Komisija je 30. marca 2004 začela formalni postopek preiskave. Komisija je izrazila dvom, ali je priglašen načrt v skladu s pogoji in merili, določenimi v Uredbi (ES) št. 1407/2002, in ali ustreza ciljem te uredbe. Komisija je bila mnenja, da načrt ni dovolj podroben. Zato je v dopisu z dne 30. marca 2004 španske oblasti pozvala, da:

(44)

Pripombe, ki so jih španske oblasti poslale potem, ko je Komisija začela postopek, so naslednje: Tretje osebe niso predložile pripomb.

(45)

Španske oblasti so predložile poročila o pomoči, izplačani v letih 2003 in 2004, ter o predvidenih izplačilih za leto 2005, ki razvrščajo pomoč glede na to, ali je bila dodeljena v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Pomoč, ki se je ali naj bi se dodelila podjetju Hunosa, je razvrščena glede na to, ali je financirana iz splošnega državnega proračuna ali s strani SEPI (13).

(46)

Trend proizvodnje kot posledica zapiranja proizvodnih zmogljivosti, h kateremu se je zavezalo premogovništvo, je sledeč:

(47)

Španske oblasti so predložile merila, ki se uporabljajo pri razvrščanju proizvodnih enot kot upravičencev do pomoči po členu 4 ali členu 5(3) Uredbe (ES) št. 1407/2002. Kot glavno merilo so bili določeni stroški proizvodnje na ekvivalent tone premoga (v nadaljnjem besedilu: etp), opredeljeni pa sta bili še dve dodatni merili:

(48)

Kot slednje pa je treba upoštevati socialne in regionalne pogoje na območju, na katerem se nahaja proizvodna enota. Španska vlada meni, da se teh socialnih in regionalnih meril ne sme zapostavljati. Vendar je pripravljena proučiti vse pogoje, ki bi jih predlagala Komisija.

(49)

Opredelitev „proizvodna enota“ se je preverila pri tistih podjetjih, ki imajo največjo proizvodno zmogljivost in imajo zato lahko več kot eno proizvodno enoto. Do sedaj, razen v primeru podjetja Hunosa, je bila analiza pomoči opravljena na ravni podjetja in podzemna premogovna dela so se računala skupaj z deli na površini.

(50)

Španske oblasti so pojasnile, da so, kot je lahko razvidno iz poročila, vsa podjetja, ki so bila leta 2002 razvrščena kot prejemniki pomoči po členu 4 Odločbe št. 3632/93/ESPJ, trenutno razvrščena kot podjetja, ki prejemajo pomoč po členu 4 Uredbe (ES) št. 1407/2002.

(51)

Španske oblasti so pojasnile, da mora biti zmanjševanje pomoči do konca leta 2005 globalno, in sicer 4 % letno.

(52)

Španske oblasti so obvestile Komisijo, da je bila Odredba ECO/2731/2003 spremenjena, da bi se uskladila z zahtevami člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Odredba se bo uporabljala zgolj za proizvodne enote, ki se dejansko zaprejo pred 31. decembrom 2005, ne bo pa se uporabljala za programe za zaprtje, ki se iztečejo po tem datumu. Poleg tega je nadomestilo 13 EUR na 1 000 termalnih enot za premogovne pogodbe, razveljavljene kot posledica zaprtja proizvodne enote, ki je dobavljala gorivo, določeno kot največja pomoč za zagotavljanje finančne podpore vrstam stroškov, navedenim v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1407/2002. Povrnjeni bodo zgolj ustrezno utemeljeni dejanski stroški zaprtja.

(53)

Španska vlada bo ravnala v skladu z uvodno izjavo 18 Odločbe 2002/826/ESPJ z dokončnim zaprtjem proizvodne zmogljivosti 1 660 000 ton v podjetjih, omenjenih v omenjenem odstavku pred 31. decembrom 2005. Nekatera od teh podjetij so proizvodne zmogljivosti začela zmanjševati že leta 2002.

(54)

Kot je navedeno v poročilih o pomoči za leta 2003, 2004 in 2005, je pomoč, dodeljena leta 2003 proizvodnim enotam Antracitas de Gillón, Encasur, Endesa in PMC (pred zaprtjem leta 2004) in načrtovana za leti 2004 in 2005, pomoč za zmanjševanje dejavnosti. Pomoč, dodeljena med letoma 1998 in 2002 za zagotavljanje finančne podpore za izredne stroške zaprtja podjetjema Endesa in Encasur, je bila takrat utemeljena kot pomoč za kritje razlik med plačili za splošno predčasno upokojitev in 100 %, ki sta jih plačali navedeni podjetji. Španske oblasti so zagotovile dopise o zavezi, ki potrjujejo zaprtje proizvodnih enot do konca leta 2005, h kateremu so se zavezala podjetja.

(55)

Španske oblasti so zagotovile podrobne podatke o visoki stopnji prestrukturiranja, izvedenega v zadnjih letih, ter stopnji skladnosti z načrtom za obdobje 2002–2005. Načrt vključuje zaprtje dveh proizvodnih enot, česar posledica je zmanjšanje zmogljivosti pridobivanja za 700 000 ton.

(56)

Španske oblasti so pojasnile, da bo obseg pomoči za prestrukturiranje ostal strogo v mejah stroškov, ki izhajajo iz zunanjega izvajanja družbenih obveznosti, in zagotovile ustrezna pojasnila.

(57)

Očitno nasprotje med znatnim prizadevanjem za zmanjšanje stroškov in manj znatnim zmanjšanjem proizvodne pomoči izhaja predvsem iz sprememb v prihodkih kot posledica mednarodnih cen za uvožen premog in menjalnega tečaja ameriški dolar/euro. Španske oblasti so zagotovile podrobne informacije v zvezi z izračuni prihodkov in pojasnile, zakaj so prihodki v splošnem nižji kot mednarodna cena uvoženega premoga.

(58)

V zvezi s pomočjo za kritje izrednih stroškov, ki izhajajo iz procesa prestrukturiranja, so španske oblasti prav tako zagotovile podrobna pojasnila.

(59)

Španske oblasti so poudarile, da je zaposlovanje osebja v vseh primerih v skladu s potrebo po zasedbi pomembnih delovnih mest, zlasti iz varnostnih razlogov. Vendar je treba opozoriti, da zaenkrat v prvih dveh letih izvajanja načrta ni prišlo do novih zaposlitev. Španske oblasti so vseeno kot previdnostni ukrep predlagale ocenjeno število takšnih zaposlitev, in sicer največ 100 uslužbencev.

(60)

Za ugotovitev, ali ukrepi programa pomenijo pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, je treba ugotoviti, ali pomoč dodeljuje država članica ali gre za pomoč iz državnih sredstev, ali ukrepi dajejo prednost določenim podjetjem, ali izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco in ali lahko vplivajo na trgovino med državami članicami.

(61)

Prvi pogoj člena 87 se nanaša na pomoč, ki jo dodeljujejo države, ali pomoč iz državnih sredstev. V zadevnem primeru obstoj državnih sredstev potrjuje dejstvo, da je ukrep učinkovito financiran iz javnega proračuna države, v manjši meri pa ga financira SEPI, podjetje v javni lasti pod izključnim nadzorom države.

(62)

Drugi pogoj člena 87(1) se nanaša na možnost, da ukrep daje prednost posebnim upravičencem. Kot prvo je treba ugotoviti, ali imajo upravičena podjetja gospodarsko korist, kot drugo pa, ali je ta korist zagotovljena posebnemu tipu podjetja. Pomoč nedvomno zagotavlja gospodarske koristi premogovniškim podjetjem, saj gre za neposredno subvencioniranje, ki krije tekoče izdatke, ki bi jih morala ta podjetja sicer kriti sama. Te izdatke sestavljajo razlika med proizvodnimi stroški ter predvidenimi prihodki in stroški, ki izhajajo iz prestrukturiranja, premogovniška podjetja pa imajo koristi v tem, da za te stroške prejemajo delna nadomestila. Poleg tega so zadevni ukrepi usmerjeni izključno v premogovniška podjetja v Španiji. Torej dajejo prednost nekaterim podjetjem pred njihovimi konkurenti, tj. so selektivni.

(63)

V skladu s tretjim in četrtim pogojem člena 87(1) pomoč ne sme izkrivljati ali predstavljati grožnje za izkrivljanje konkurence ali vplivati ali predstavljati možnosti za vpliv na trgovino med državami članicami. V zadevnem primeru ukrepi predstavljajo grožnjo za izkrivljanje konkurence, saj krepijo finančni položaj in obseg dejavnosti upravičenih podjetij v primerjavi z neupravičenimi konkurenti. Čeprav je trgovina s premogom znotraj Skupnosti zelo omejena in zadevna podjetja ne izvažajo, imajo podjetja, ustanovljena v drugih državah članicah, manj možnosti za izvoz svojih proizvodov na španski trg.

(64)

Iz teh razlogov zadevni ukrepi sodijo v področje uporabe člena 87(1) Pogodbe in se jih lahko spozna za združljive s skupnim trgom le, če so upravičeni do enega od odstopanj, predvidenih v Pogodbi.

(65)

Glede na to, da sta tako Pogodba ESPJ kot tudi Odločba št. 3632/1993/ESPJ 23. julija 2002 potekli, in ob upoštevanju člena 87(3)(e) Pogodbe, je treba združljivost priglašenih ukrepov oceniti na podlagi Uredbe (ES) št. 1407/2002.

(66)

Uredba (ES) št. 1407/2002 določa predpise za dodeljevanje državne pomoči za premogovništvo, ki naj prispeva k prestrukturiranju te panoge. Ti predpisi upoštevajo socialne in regionalne vidike prestrukturiranja sektorja in potrebo po ohranjanju najmanjše količine proizvodnje premoga, ki zagotavlja dostop do zalog. Proces prestrukturiranja premogovništva je treba zaradi konkurenčnega neravnovesja med premogom Skupnosti in uvoženim premogom nadaljevati.

(67)

V skladu z načelom sorazmernosti mora biti proizvodnja subvencioniranega premoga omejena na to, kar je neizogibno potrebno za učinkovit prispevek k uresničevanju varnosti oskrbe z energijo. V tej zvezi se Komisija sklicuje tudi na svoje sporočilo „Trajnostni razvoj Evrope za boljši svet: Strategija trajnostnega razvoja Evropske unije“, imenovana tudi göteborška strategija trajnostnega razvoja, katere cilj je „omejiti podnebne spremembe in povečati uporabo čiste energije.“ (14).

(68)

Države članice lahko v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1407/2002 dodelijo pomoč za zmanjševanje dejavnosti. Eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, je, da je obratovanje zadevnih proizvodnih enot sestavni del načrta za zaprtje.

(69)

Države članice lahko v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 1407/2002 podjetju dodelijo proizvodno pomoč, ki je posebej namenjena proizvodnim enotam ali skupini proizvodnih enot. Eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, je, da je obratovanje zadevnih proizvodnih enot ali skupine proizvodnih enot v istem podjetju sestavni del načrta za dostop do zalog premoga.

(70)

Države članice lahko v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002 dodelijo pomoč za kritje izrednih stroškov, ki izhajajo iz racionalizacije in prestrukturiranja premogovništva, a niso povezani s sedanjo proizvodnjo, če višina izplačanega zneska ne presega teh stroškov. Kategorije stroškov kot posledica racionalizacije in prestrukturiranja premogovništva so opredeljene v Prilogi k Uredbi.

(71)

Komisija je v dopisu z dne 30. marca 2004 izrazila dvom, ali je priglašen načrt za prestrukturiranje v skladu s pogoji in merili, določenimi v Uredbi (ES) št. 1407/2002, in ali ustreza ciljem te uredbe. Komisija je menila, da je potreben podrobnejši načrt. Španija je po tem dopisu Komisiji večkrat predložila podrobne informacije glede načrta za prestrukturiranje. Komisija bo na podlagi teh novih informacij v nadaljevanju ocenila načrt za prestrukturiranje in pomoč za leta 2003, 2004 in 2005, dodeljeno na podlagi načrta za prestrukturiranje.

(72)

Komisija je v dopisu z dne 30. marca 2004 menila, da španske oblasti niso jasno navedle, da bodo upoštevani pogoji, določeni v prejšnjih odločbah Komisije, sprejetih na podlagi Pogodbe ESPJ, zlasti Odločbi 2002/826/ESPJ. V Odločbi je dodelitev pomoči odobrena pod pogojem, da so zadevne proizvodne enote vključene v načrtu za zaprtje in da do leta 2005 zmanjšajo proizvodno zmogljivost za 1 660 000 ton. Španija mora upoštevati te pogoje. Dejstvo, da je Pogodba ESPJ potekla in da je stopila v veljavo Uredba (ES) št. 1407/2002, ne vpliva na zaveze iz preteklosti. Te zaveze je treba upoštevati v celoti in Komisija mora zagotoviti izpolnitev pogojev, določenih v odločbah, sprejetih na podlagi Pogodbe ESPJ.

(73)

Prejšnji načrt za zaprtje/zmanjševanje dejavnosti, ki temelji na Odločbi št. 3632/93/ESPJ, je bil odobren z Odločbo 2002/826/ESPJ. Španske oblasti so se večkrat in pisno v več dopisih Komisiji strinjale, da je treba obveznosti iz preteklosti upoštevati v celoti, in so izrecno potrdile, da bodo odločitve o zaprtju proizvodnih enot, naštetih v uvodni izjavi 18 Odločbe 2002/826/ESPJ, izvršene v skladu z veljavnimi predpisi. To pomeni zaprtje, najkasneje do leta 2005, proizvodne zmogljivosti 1 660 000 ton. Komisija je lahko na podlagi informacij, ki so jih zagotovile španske oblasti, ugotovila, da je bilo zmanjšanje te proizvodne zmogljivosti dejansko doseženo.

(74)

Komisija je mnenja, da so proizvodne enote, ki so zmanjšale svojo proizvodno zmogljivost, proizvodne enote, ki so že bile vključene v načrtu za zaprtje/zmanjševanje dejavnosti, ki temelji na Odločbi št. 3632/93/ESPJ. To so proizvodne enote, ki so navedene v uvodni izjavi 18 Odločbe 2002/826/ESPJ.

(75)

Po prejšnjem španskem načrtu za zaprtje/zmanjševanje dejavnosti bi bilo treba proizvodno enoto Antracitas de Gillon SA in proizvodni enoti podzemnega rudarjenja Endesa in Encasur zapreti do konca leta 2002. Vendar so te proizvodne enote leta 2003 in deloma leta 2004 še vedno obratovale.

(76)

Proizvodni enoti podzemnega rudarjenja Endesa in Encasur ter proizvodna enota Antracitas de Gillon so se po več zahtevah Komisije zaprle. Proizvodna enota dnevnega kopa Promotora de Minas de Carbon se je prav tako zaprla, in sicer 31. maja 2004. Komisija je prejela dopise o zavezi, ki potrjujejo zaprtje proizvodnih enot v letu 2005, h kateremu so se zavezala ta podjetja.

(77)

Komisija je na podlagi informacij, ki ji jih je sporočila Španija, potrdila, da pomoč, dodeljena tem podjetjem po členu 5 Odločbe št. 3632/93/ESPJ za kritje izrednih stroškov zaprtja teh proizvodnih enot, ne presega stroškov.

(78)

Ker so proizvodne enote, naštete v uvodni izjavi 18 Odločbe 2002/826/ESPJ, dosegle potrebno zmanjšanje proizvodne zmogljivosti in so se proizvodne enote, ki naj bi se v skladu z navedeno odločbo zaprle, na koncu zaprle, Komisija sklepa, da je Španija upoštevala prejšnje odločbe Komisije.

(79)

Komisija je v dopisu z dne 30. marca 2004 navedla, da so španske oblasti priglasile skupni znesek pomoči za tekoče poslovanje, ki naj bi se dodelil. Vendar španske oblasti niso priglasile niti skupnega zneska pomoči za zmanjševanje dejavnosti, kot je navedena v členu 4 Uredbe (ES) št. 1407/2002, niti skupnega zneska pomoči za dostop do zalog premoga, kot je navedena v členu 5(3) navedene uredbe. Prav tako španske oblasti niso pojasnile, kakšna merila morajo izpolnjevati proizvodne enote, da lahko zaprosijo za pomoč.

(80)

Komisija je izrazila dvom tudi zaradi dejstva, da španske oblasti niso opredelile celotne proizvodne zmogljivosti, ki jo je treba zapreti pred 31. decembrom 2005 ali 31. decembrom 2007 kot posledica načrta za zaprtje, ki je v členih 4(a) in 9(4) Uredbe št. 1407/2002 določen kot eden od pogojev, ki jih je treba izpolnjevati za upravičenost do pomoči za zmanjševanje dejavnosti. Ocenjen znesek pomoči je mogoče dodeliti le, če je priglašeno celotno zmanjšanje zmogljivosti.

(81)

V zvezi s proizvodno zmogljivostjo in najnižjo ravnijo proizvodnje, ki zagotavlja dostop do zalog premoga, je bila Komisija v dopisu Španiji z dne 30. marca 2004 mnenja, da se utemeljitev ne zdi skladna z namenom člena 1 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Načrt za dostop do zalog premoga in pomoč za dostop do zalog premoga je treba utemeljiti na podlagi potrebe po ohranjanju najmanjše količine proizvodnje premoga, ki zagotavlja dostop do zalog. Socialne in regionalne vidike prestrukturiranja sektorja je mogoče uporabiti le kot utemeljitev načrta za zaprtje in pomoči za zmanjševanje dejavnosti.

(82)

Španske oblasti so predložile informacije glede stroškov proizvodnih enot. Španija je za vsako podjetje z izjemo podjetja Hunosa opredelila podzemna dela in z njimi povezano infrastrukturo kot samostojno proizvodno enoto podzemnega rudarjenja in podoben pristop je imela v zvezi z deli na površini. Uporaba Uredbe (ES) št. 1407/2002 temelji na konceptu „proizvodne enote“. Komisija je 30. marca 2004 izrazila dvom, ali so te informacije dovolj podrobne glede na pogoje, določene v členu 9 Uredbe (ES) št. 1407/2002.

(83)

Po začetku postopka je Španija razvrstila pomoč glede na to, ali je bila dodeljena po členu 4 ali členu 5(3) Uredbe (ES) št. 1407/2002. V obdobju 2003–2005 so po členu 4 prejele pomoč naslednje proizvodne enote: Antracitas de Gillon S.A., Coto Minera Jove S.A., proizvodna enota podzemnega rudarjenja Endesa, proizvodna enota podzemnega rudarjenja Encasur, González y Díez S.A., Industria y Comercial Minera S.A. (INCOMISA), Mina Escobal S.L., Mina la Camocha, Minas de Valdeloso S.L., Promotora de Minas de Carbón S.A. in Virgilio Riesco S.A. Mina Escobal S.L. se je zaprla leta 2004 in Promotora de Minas de Carbón S.A. leta 2005. Ostali proizvodni enoti, ki sta prejeli pomoč za zmanjševanje dejavnosti, sta proizvodni enoti Hunose, premogovniškega podjetja v javni lasti, ki sta se zaprli, tj. Pumarabule in Figaredo. Ostale proizvodne enote so prejele pomoč za dostop do zalog premoga. Te proizvodne enote so navedene v uvodni izjavi 21.

(84)

Komisija torej na podlagi zadnjih prejetih informacij sklepa, da so španske oblasti pravilno razdelile proizvodno pomoč na pomoč za zmanjševanje dejavnosti in pomoč za dostop do zalog premoga. Poleg tega so španske oblasti potrdile, da bo izpolnjen pogoj iz člena 4(a) Uredbe (ES) št. 1407/2002, da se bodo proizvodne enote, ki prejemajo pomoč za zmanjševanje dejavnosti, zaprle najpozneje do leta 2007.

(85)

Komisija je seznanjena z dejstvom, da bodo v zvezi z merili, ki jih je treba uporabljati za upravičenost do proizvodne pomoči, glavno merilo, ki ga bodo uporabljale španske oblasti, stroški proizvodnje na etp. To merilo je v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1407/2002, saj se lahko šteje kot jasen prikaz, da bo pomoč dodeljena enotam z najboljšimi gospodarskimi možnostmi.

(86)

Španske oblasti kot dodatni merili uporabljajo merilo obstoja trga, tj. znotraj območja s polmerom 100 km mora biti delujoča elektrarna, ter merilo plačilne sposobnosti podjetja, ki ima v lasti proizvodno enoto. V tej zvezi se lahko zahteva najnižje razmerje med lastnimi sredstvi in skupnimi obveznostmi podjetja. Zadnje merilo bo prispevalo k dodeljevanju pomoči enotam z najboljšimi gospodarskimi možnostmi. Prejšnje merilo je treba uporabljati zgolj kot dodatno merilo. Z ozirom na varnost oskrbe z energijo in tudi iz finančnih razlogov, saj obstaja povezava s stroški prevoza, se lokacija sicer lahko upošteva, a ne sme biti glavni dejavnik. V celoti gledano je Komisija mnenja, da so merila, ki jih uporabljajo španske oblasti, v skladu z Uredbo (ES) št. 1407/2002.

(87)

Komisija je na podlagi informacij, ki so jih zagotovile španske oblasti, preverila opredelitev „proizvodne enote“, ki se uporablja v načrtu za prestrukturiranje. V preteklosti je Španija analizo pomoči opravljala na ravni podjetja in podzemna premogovna dela so se računala skupaj z deli na površini. Španija je zdaj to analizo spremenila in preverjala pomoč na proizvodno enoto, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1407/2002. Nadalje je Španija v tej zvezi Komisiji zagotovila informacije, zahtevane z Odločbo 2002/871/ES. Komisija je zato mnenja, da je opredelitev „proizvodne enote“, ki jo Španija uporablja v svojem načrtu za prestrukturiranje, v skladu z Uredbo.

(88)

Komisija je seznanjena z dejstvom, da bo posledica načrta za prestrukturiranje proizvodna zmogljivost 12 milijonov ton. Glede na splošne energetske razmere v Španiji, zlasti namere španskih oblasti, da zmanjšajo delež premoga pri proizvodnji elektrike s 35,9 % na 15 % v letu 2011, se zdi zmanjšanje zmogljivosti na 12 milijonov ton ustrezen ukrep, ki bo pomagal pri uresničitvi navedenega cilja. Zato se lahko ta raven proizvodne zmogljivosti, ki jo je treba doseči do konca leta 2005, v skladu z Uredbo (ES) št. 1407/2002 šteje kot strateška zaloga. Proizvodne enote, ki so sestavni del načrta za prestrukturiranje, ki zadeva dostop do zalog premoga, naj bi bile zaradi tega upravičene do pomoči za dostop do zalog premoga, če so izpolnjeni pogoji iz členov 4 in 5 Uredbe.

(89)

Nadalje je izpolnjeno glavno merilo in temelj Uredbe, da mora biti pomoč degresivna. Pomoč, dodeljena po členih 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1407/2002, se zmanjšuje za 4 % letno. Komisija meni, da je tako zmanjševanje sprejemljivo. Komisija upošteva dejstvo, da so španske oblasti naznanile, da nameravajo v letih 2006 in 2007 pomoč še naprej zmanjševati pomoč za 4 % letno.

(90)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija mnenja, da so španske oblasti v zadostni meri pojasnile merila, ki jih je treba upoštevati v zvezi s proizvodnimi enotami za upravičenost do pomoči za zmanjševanje dejavnosti ali pomoči za dostop do zalog premoga. Ta merila so v skladu z Uredbo (ES) št. 1407/2002, zlasti s členom 4(a) in členom 9(6)(a) Uredbe.

(91)

V zvezi s tem Komisija španske oblasti opominja, da pri odločanju glede ohranjanja strateške zaloge ni mogoče upoštevati socialnih in regionalnih razmer. Socialne in regionalne razmere je mogoče upoštevati le ob uporabi pogojev, povezanih z dodeljevanjem pomoči za zmanjševanje dejavnosti in pomoči za kritje izrednih stroškov procesa prestrukturiranja.

(92)

Španske oblasti so zagotovile podrobne informacije o cenah premoga. Z dodatnimi informacijami, ki jih je zagotovila španska vlada, je bilo pojasnjeno, da je državna pomoč, ki jo izplačuje španska vlada, dejansko razlika med proizvodnimi stroški in povprečno prodajno ceno španskega premoga, ki je nižja od povprečne cene premoga, uvoženega iz tretjih držav. To je predvsem posledica slabše kakovosti španskega premoga in v manjši meri tudi dejstva, da so cene določene v dolgoročnih pogodbah, medtem ko je cena uvoženega premoga promptna cena premoga na določen dan.

(93)

Španske oblasti so pojasnile, da v praksi nihanje mednarodne cene premoga vpliva na ceno domačega premoga s približno devetimi meseci zamika. Po drugi strani pa se zdi kakovost premoga precej slabša v primerjavi s kakovostjo premoga, s katerim se trguje na mednarodnem trgu. Posledica tega je veliko nižja cena za domači premog. Cene, ki jih plačujejo elektrarne, so različne, saj se premog, izkopan v različnih enotah, razlikuje po kakovosti. Kalorična vrednost premoga se na primer lahko giblje med 7 % in 35 %, odvisno od nahajališča, kjer je izkopan.

(94)

V splošnem je španski premog zaradi visoke vsebnosti pepela in vode in/ali zaradi nizke vsebnosti hlapnih snovi slabše kakovosti. Svetovnega trga za premog slabe kakovosti ni, saj vse države, ki proizvajajo premog, premog slabše kakovosti uporabljajo v bližini nahajališč. Uporaba takih vrst premoga v elektrarnah lastnikom elektrarn povzroča večje investicijske stroške in stroške vzdrževanja, saj morajo vgraditi posebne gorilnike, katerih vzdrževanje in uporaba sta dražja, poleg tega pa so te elektrarne manj učinkovite kot elektrarne, ki uporabljajo običajni premog.

(95)

Španske oblasti so pojasnile, da izboljšanje kakovosti premoga v tolikšni meri, da bi postal primerljiv z uvoženim premogom, ekonomsko ni izvedljivo, saj bi postal proizvodni postopek veliko dražji in manj konkurenčen.

(96)

Od leta 1998 se prodajna cena premoga določa prek neposrednih pogajanj med proizvodnimi enotami, proizvajalkami premoga, in elektrarnami, porabnicami premoga, brez kakršnega koli posredovanja vlade. Vlada lahko posreduje le v primeru hudih sporov. Španske oblasti so predložile pogodbe z nekaterimi energetskimi podjetji z elektrarnami na premog, da bi pokazale, kakšne cene se plačujejo premogovniškim podjetjem. Izračun cene premoga vsebuje formulo glede kakovosti premoga, v kateri so med drugim upoštevane vrednosti hlapnih snovi, pepela, vlage in žvepla ter kalorične vrednosti.

(97)

Cene premoga v Španiji temeljijo na dolgoročnih pogodbah med premogovniškimi podjetji in njihovimi strankami. Trenutno se uporabljajo pogodbe, ki veljajo do 31. decembra 2005. Cene temeljijo na naslednjih parametrih:

(98)

Španija izračuna povprečno ceno črnega premoga, uvoženega v Španijo. Izračun te povprečne uvozne cene temelji na statističnih podatkih, pridobljenih od podjetij v Španiji, uvoznikov premoga, in podjetij iz tretjih držav, izvoznikov premoga.

(99)

Za pravilno delovanje tega sistema je ključnega pomena, da izračunana cena črnega premoga dejansko odraža ceno premoga na svetovnem trgu. Da bi to preverila, je Komisija to ceno primerjala s priporočeno ceno energetskega premoga MCIS, ki je standardni referenčni indeks za promptno tržno ceno premoga.

(100)

Španske oblasti so pojasnile razlike med priporočeno ceno energetskega premoga MCIS in povprečno ceno, ki so jo izračunale, s tem ko so poudarile, da prva cena temelji zgolj na pogodbah, sklenjenih na določen dan na promptnem trgu, medtem ko cena, ki jo izračunajo oblasti, temelji na vseh pogodbah, ki veljajo na določen dan, vključno z dolgoročnimi pogodbami. Španska cena je zato običajno nižja od promptne cene v obdobjih naraščajočih promptnih cen in višja od promptne tržne cene v obdobjih padajočih promptnih tržnih cen. Dolgoletno povprečje obeh kazalcev je skoraj enako: za leta med 1996 in 2004 je bilo povprečje priporočene cene energetskega premoga MCIS 43,3 EUR/etp. Komisija je zato menja, da španski izračun cene črnega premoga dejansko pravilno odraža ceno energetskega premoga na svetovnem trgu.

(101)

Glede na zgoraj navedene parametre je bila leta 2001 povprečna cena 45,85 EUR, predvidena povprečna cena za leto 2005 pa je 36 EUR. Prihodki v letu 2001 so bili izjemno visoki, zlasti zaradi bruto knjiženja nekaterih izjemnih in neobičajnih prihodkov za navedeno leto. Zmanjšanje proizvodnih stroškov za 20 % zato ni privedlo do enakega znižanja skupnega zneska proizvodne pomoči, ki naj bi se dodelil za obdobje 2003–2005.

(102)

Skupna pomoč se določi, ko posamezna proizvodna enota predloži revizijsko poročilo, ki vsebuje vrednosti proizvodnih stroškov in prihodkov. Če se potem ob koncu premogovnega leta izkaže, da je razlika med proizvodnimi stroški in prihodki manjša, kot je bilo predvideno, se bo skupni znesek pomoči znižal in čezmerno pomoč bo treba povrniti.

(103)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija mnenja, da je Španija podrobno pojasnila izračun prihodkov premogovniških podjetij. Z zagotovljenimi informacijami se je Komisija prepričala, da so bile pri izračunu prihodkov uporabljene prave cene. Na podlagi zagotovljenih informacij, zlasti pogodb med elektrarnami in premogovniškimi podjetji, Komisija sklepa, da je bil člen 4(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1407/2002 upoštevan v smislu, da proizvodna pomoč ni presegla razlike med proizvodnimi stroški in prihodki za ustrezna premogovna leta in zaradi nje dobavne cene za premog Skupnosti ne bodo nižje od cen premoga podobne kakovosti iz tretjih držav. Komisija bo natančno preverjala, da bi zagotovila, da je v novih pogodbah, ki jih bodo s pogajanji sklenile elektrarne in premogovniška podjetja po 1. januarju 2006, pri izračunu ustrezno upoštevana trenutno visoka cena premoga na svetovnem trgu. Nazadnje pa Komisija ugotavlja, da so bili upoštevani tudi pogoji iz člena 4(d) in (e).

(104)

Komisija je v dopisu z dne 30. marca 2004 menila, da španske oblasti niso pojasnile meril, ki jih je treba upoštevati pri dodeljevanju pomoči na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002 za kritje izrednih stroškov, ki niso povezani s sedanjo proizvodnjo (obveznosti iz preteklosti). Španija je z dopisom z dne 3. oktobra 2003 obvestila Komisijo, da se bodo te pomoči dodelile izključno proizvodnim enotam, ki se bodo zaprle v obdobju 2003–2005, in da znesek pomoči ne bo presegel stroškov. Vendar Odredba ministra ECO/2731/2003 z dne 24. septembra 2003 ni izrecno vsebovala teh pogojev. Zgoraj omenjena odredba ni vsebovala zadostnih jamstev, s katerimi bi bilo zagotovljeno, da pomoč za kritje stroškov zaprtja proizvodnih enot ne presega teh stroškov in da se bodo zadevne proizvodne enote zaprle pred 31. decembrom 2005. Komisija je menila, da merila, kot jih je določila Španija za izračun pomoči za kritje stroškov zaprtja proizvodnih enot, ki temelji na zmanjšanju oskrbe s premogom, določenemu v pogodbah z elektrarnami, ter glede pomoči 13 EUR za vsako zmanjšanje za tisočih termalnih enot, niso zadostno jamstvo za skladnost s pogoji člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Komisija je tudi ugotovila, da se zdijo zneski pomoči, ki temeljijo na tem členu, zelo visoki, in da se poraja vprašanje, ali predlagana pomoč v tem pogledu ni previsoka glede na intenzivnost procesa prestrukturiranja.

(105)

Komisija na podlagi na novo prejetih informacij ugotavlja, da je bila Odredba ministra ECO/2731/2003 spremenjena, da bi jo uskladili z zahtevami člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Odredba se zdaj uporablja zgolj za proizvodne enote, ki se bodo zaprle pred 31. decembrom 2005. V zvezi z nadomestilom 13 EUR na tisoč termalnih enot za premogovne pogodbe, razveljavljene kot posledica zaprtja proizvodnih enot, je z Odredbo jasno, da je to najvišji znesek in da bodo povrnjeni zgolj ustrezno utemeljeni dejanski stroški zaprtja. V zvezi s tem so španske oblasti izjavile, da so v letu 2004 dodelile manj pomoči. Kar zadeva leto 2004, je dejansko dodeljena pomoč za kritje izrednih stroškov namesto predvidenih 555 227 EUR znašala 518 986 EUR.

(106)

Komisija meni, da je Španija v zadostni meri pojasnila izredne stroške, povezane s procesom prestrukturiranja, ki ga je treba kriti. Španija je opredelila zneske, ki naj bi se dodelili za posamezne kategorije, navedene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1407/2002. Komisija je zato lahko ugotovila, da zneski, ki so večinoma povezani s programi za predčasno upokojitev, ne presegajo stroškov, in da je pomoč za kritje izrednih stroškov prestrukturiranja mogoče odobriti. Ob zmanjševanju delovne sile, zapiranju premogovniških zmogljivosti in padajočem trendu dodeljevanja proizvodne pomoči se je Komisija z informacijami, ki so jih zagotovile španske oblasti, prepričala, da stroški, ki jih je treba kriti, niso previsoki glede na intenzivnost procesa prestrukturiranja. V naslednjem poglavju bo podana posebna ocena pomoči za kritje izrednih stroškov procesa prestrukturiranja, dodeljena Hunosi, podjetju v javni lasti.

(107)

V zvezi s Hunoso je Komisija v dopisu z dne 30. marca 2004 poudarila, da je to podjetje sestavni del načrta za zaprtje, ki temelji na Odločbi 3632/93/ESPJ. Vendar naj bi iz socialnih in regionalnih razlogov do zaprtja prišlo po letu 2002. Proizvodni stroški tega podjetja so zelo visoki v primerjavi s proizvodnimi stroški drugih premogovniških podjetij v Skupnosti. Komisija je menila, da je zmanjševanje delovne sile in proizvodnje pod evropskim povprečjem. Načrt predvideva zaprtje dveh od devetih proizvodnih enot. Španija je v dopisu z dne 3. oktobra 2003 naznanila nadaljnjo zmanjšanje proizvodnih stroškov za 20 %, česar posledica je zmanjšanje pomoči za 25 % v letu 2005. Zmanjšanje proizvodnih stroškov, ki ga je Španija naznanila v dopisu z dne 3. oktobra 2003, bi privedlo do nadaljnjega zmanjšanja pomoči za Hunoso, ki naj bi v letu 2005 znašala 179 460 750 EUR.

(108)

Komisija je v dopisu z dne 30. marca 2004 menila, da bo predlog, da podjetje Hunosa nudi zalogo premoga za 30-odstotno porabo (enako približno 100 dnem porabe) elektrarnam v svoji regiji, morda treba spoznati za nezdružljivega s skupnim trgom.

(109)

Španske oblasti so potrdile, da nameravajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1407/2002 nadaljevati proces prestrukturiranja Hunose z namenom znatnega znižanja zneskov pomoči, znatnega zmanjšanja proizvodne zmogljivosti in ustreznega zmanjšanja delovne sile. Te ukrepe za prestrukturiranje je treba oceniti ob upoštevanju socialne in regionalne pomembnosti Hunose v avtonomni skupnosti Asturiji.

(110)

Španske oblasti so Komisiji zagotovile podrobne informacije glede procesa prestrukturiranja Hunose, stroškov in prihodkov, pričakovanj in zneskov pomoči, ki naj bi se dodelili.

(111)

Načrt vsebuje naslednje elemente:

(112)

Po letu 1986, datumu pristopa Španije k Skupnosti, so podatki v zvezi s procesom prestrukturiranja naslednji:

(113)

V obdobju 1998–2004 je bila pomoč za Hunoso zmanjšana za 32 % (prilagojena vrednost), kar je nad povprečjem v španskem premogovništvu, saj je skupno zmanjšanje znašalo 25,7 %. Po letu 1992 so bili skupni zneski pomoči za Hunoso znižani za 54 % ob prilagojeni vrednosti in 69 % ob konstantni vrednosti.

(114)

Nadalje se zdi, da so španske oblasti nadaljevale proces prestrukturiranja izven okvirov načrta za prestrukturiranje Hunose za obdobje 2003–2005. V letu 2003 je dejansko dodeljena proizvodna pomoč znašala 264 480 000 EUR, medtem ko je bila predvidena pomoč 271 593 000 EUR, kar pomeni dodatno zmanjšanje za 2,6 %. Pomoč za kritje izrednih stroškov prestrukturiranja je znašala 240 689 000 EUR, medtem ko je bila predvidena pomoč 302 557 000 EUR, kar pomeni zmanjšanje za 20,4 %.

(115)

Kar zadeva leto 2004, je proizvodnja padla na 1 070 000 milijonov ton, kar je v primerjavi z načrtom dodatno zmanjšanje za 20 %. Do konca leta 2004 se je število delavcev zmanjšalo na 4 137. Skupni znesek proizvodne pomoči, dejansko dodeljen v letu 2004, je namesto predvidenih 247 483 EUR znašal 254 682 EUR, kar je dodatno zmanjšanje za 2,8 %.

(116)

Ob koncu leta 2005 je pričakovano število osebja 3 500. To je 14-odstotno zmanjšanje, kar presega okvire načrta.

(117)

Dejstvo, da so proizvodni stroški Hunose tako visoki, gre pripisati predvsem fizičnim značilnostim rudnikov. Gostota premoga je precej nizka, zato je potrebno za izkopavanje zajeti veliko območje, to pa zahteva visoko raven infrastrukture. Zaradi te nizke gostote premoga, ki je hkrati neenakomerno porazdeljen, je mehanizacija težavna. Poleg tega pa proces prestrukturiranja, zlasti znatno zmanjševanje delovne sile in veliko število delavcev, poslanih v predčasno upokojitev, ne prispeva k optimizaciji proizvodnih stroškov. Hunosa je vseeno dosegla znižanje proizvodnih stroškov z izboljšanjem upravljanja in usmeritvijo proizvodnje v enote, v katerih je mogoče z najnižjimi stroški najlaže poskrbeti za mehanizacijo in tehnično gledano izkopavanje. Z uporabo drugih orodij, mehanizacije in z uvajanjem računalniške opreme, z modernizacijo objektov in proizvodnih postopkov je bila izboljšana produktivnost. Ta pristop bo v prihodnosti privedel k nadaljnjemu zmanjševanju proizvodnih stroškov.

(118)

Vendar Komisija ugotavlja, da zmanjšanje proizvodnih stroškov za 20 % v obdobju 2001–2005 ni privedlo do zmanjšanja proizvodne pomoči za 20 %. Po navedbah španskih oblasti gre to pripisati razlikam v prihodkih med letoma 2001 in 2005. Leta 2001 je bil povprečni prihodek veliko višji od povprečnega prihodka leta 2005, ki je znašal 37 EUR/etp.

(119)

V zvezi s temi prihodki za Hunoso so španske oblasti zagotovile podrobna pojasnila. Cena je določena v dolgoročnih pogodbah, v veliki meri s prostimi pogajanji med Hunoso in njenimi strankami, na liberaliziranem trgu.

(120)

Komisija na podlagi na novo prejetih informacij meni, da očitno nasprotje med znatnim prizadevanjem za zmanjšanje stroškov in manj znatnim zmanjšanjem proizvodne pomoči izhaja predvsem iz sprememb v prihodkih kot posledica mednarodnih cen za uvožen premog in menjalnega tečaja dolar/euro. Kot je pojasnjeno v poglavju 4.4.3 o izračunu prihodkov, so bili prihodki za obdobje 2003–2005 nižji v primerjavi s prihodki v letu 2001. Na podlagi informacij, ki so jih v zvezi s tem zagotovile španske oblasti, zlasti pogodb med Hunoso in petimi elektrarnami, ki za gorivo uporabljajo premog Hunose, je Komisija lahko ugotovila, da so bile pri izračunu prihodkov Hunose uporabljene prave vrednosti.

(121)

Pomoč, dodeljena v preteklosti za zmanjševanje dejavnosti, se nanaša na proizvodne enote Hunose, ki so se zaprle. V zvezi s tem Komisija meni, da so bile, tudi pri Hunosi, upoštevane prejšnje odločbe Komisije.

(122)

Načrt za Hunoso predvideva zaprtje rudnikov Pumarabule in Figaredo, kar pomeni trajno zmanjšanje zmogljivosti za 700 000 ton. Komisija sklepa, da naj bi bili drugi proizvodni načrti sestavni del načrta za dostop do zalog premoga. Vendar so španske oblasti navedle, da se to lahko spremeni v obdobju po letu 2005. Komisija se s tem lahko strinja, saj to odpira vrata nadaljnjemu zmanjševanju skupnih zneskov pomoči po letu 2005.

(123)

Da bi pojasnile, zakaj je proizvodnja Hunose sestavni del načrta za dostop do zalog premoga, se španske oblasti sklicujejo na dostopnost do zalog s tehničnega stališča, povpraševanje bližnjih elektrarn, kakovost premoga in potrebo elektrarn, opremljenih s tehničnimi objekti in napravami, ki ustrezajo kakovosti premoga, proizvedenega v Hunosi. Komisija ugotavlja, da je Španija opustila merilo 100-dnevne oskrbe najbližje elektrarne. Kot so pojasnile španske oblasti, je bil to le hipotetični primer, ki ga niso nikoli nameravale uporabiti kot merilo. Vendar kljub temu, da je to le primer, to ne vpliva na dejstvo, da so se španske oblasti odločile, da morajo zaloge Hunose kriti določen delež povpraševanja elektrarn, ki se nahajajo na istem območju. Glede na prilagodljivost tega merila Komisija ugotavlja, da se lahko od španskih oblasti pričakuje, da ne bodo kršile prostega pretoka blaga.

(124)

Po argumentiranju španskih oblasti Komisija meni, da se proizvodnja približno 1 milijona ton v letu 2005 lahko šteje kot sestavni del strateške zaloge proizvodnje premoga, ki bi jo španske oblasti rade ohranile. Komisija se strinja s špansko analizo, da načrt za Hunoso za obdobje 2003–2005 pomeni začasno, a bistveno sredstvo za poznejšo določitev proizvodnih enot, ki bodo vključene v novem načrtu glede dostopa do zalog premoga za obdobje 2006–2010. Glede na znatno zmanjšanje proizvodnje in zneska pomoči je načrt v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi (ES) št. 1407/2002, in pomeni dobro podlago za nadaljevanje procesa prestrukturiranja. Ker so zaloge Hunose potrebne za dosego celotne proizvodnje 12 milijonov ton v letu 2005, se zdi Komisiji sprejemljivo, da bodo zaloge Hunose v obdobju 2003–2005 sestavni del načrta za dostop do zalog premoga. Vendar Komisija španske oblasti opominja, da bo treba načrt za dostop do zalog premoga, zlasti položaj Hunose v tem načrtu glede njenih visokih proizvodnih stroškov, ponovno preučiti za obdobje 2006–2010. Proizvodnjo Hunose in morebitne subvencije bo treba v tem obdobju znatno zmanjšati.

(125)

Španske oblasti so zagotovile podrobne informacije glede pomoči za kritje izrednih stroškov procesa prestrukturiranja iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002 in stroške razčlenile na tehnične ter socialne stroške, kakor je prikazano v spodnji razpredelnici.

(126)

Napovedi Hunose v zvezi s predčasnim upokojevanjem za obdobje 2002–2005 so 2 622 delavcev in strošek približno 417 000 EUR na osebo. Ti stroški se lahko razlikujejo, kot je bilo prikazano v zvezi z letom 2003. Dejansko dodeljena pomoč je bila 20 % manjša od predvidene pomoči.

(127)

V skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 1407/2002 je Komisija upoštevala dejstvo, da Hunosa na prizadetem območju zagotavlja 20 % neposrednih zaposlitev in da je težko ustvariti alternativne zaposlitve, saj je od leta 1986 zaposlila že 18 000 delavcev. Hunosa je gospodarsko in socialno zelo pomembna za avtonomno skupnost Asturijo. Komisija razume, da Španija potrebuje čas za razvoj dodatnih alternativnih gospodarskih dejavnosti v regiji.

(128)

Komisija na podlagi informacij, ki so ji jih zagotovile španske oblasti, meni, da ta pomoč izpolnjuje pogoje člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Pomoč zajema ukrepe, navedene v Prilogi k Uredbi, in ne presega stroškov.

(129)

Iz informacij, ki jih je zagotovila Španija, je razvidno, da v obdobju 2003–2005 ni prišlo do zaposlitve novih rudarjev. Komisija je zadovoljna s tem pristopom in španske oblasti opominja, da je to pomemben dejavnik pri ocenjevanju združljivosti ukrepov za prestrukturiranje, zdaj in v prihodnosti.

(130)

Komisija meni, da je Hunosa vložila precejšnje napore v prestrukturiranje in da v tej fazi glede na socialno in regionalno pomembnost Hunose ne bi bilo razumno zahtevati strožjih ukrepov. Komisija zato sklepa, da je načrt za prestrukturiranje Hunose v skladu z namenom in določbami Uredbe (ES) št. 1407/2002. Pomoč je bila dodeljena z namenom prispevanja k procesu prestrukturiranja, pri tem pa so upoštevani socialni in regionalni vidiki položaja Hunose v avtonomni skupnosti Asturiji. Dvom, ki ga je Komisija izrazila ob začetku postopka, zlasti glede izračuna zneskov pomoči, ki naj bi se dodelili, in meril, ki jih je treba upoštevati, so odpravile španske oblasti z zagotovitvijo dodatnih podrobnih informacij in sprejetjem dodatnih ukrepov za prestrukturiranje, ki presegajo okvire prvotno priglašenega načrta za prestrukturiranje. Vendar Komisija španske oblasti opominja, da bi bilo treba znova preučiti položaj Hunose glede na nove ukrepe za prestrukturiranje in načrt za dostop do zalog premoga za obdobje 2006–2010 ter da so potrebni novi ukrepi za prestrukturiranje.

(131)

Načrt za prestrukturiranje vsebuje elemente načrta za dostop do zalog premoga iz člena 9(6) Uredbe (ES) št. 1407/2002 in načrta za zaprtje iz člena 9(4) navedene uredbe. Komisija lahko zato v skladu s členom 10(1) Uredbe sprejme pozitivno odločitev o predlaganih načrtih. Hkrati lahko Komisija na podlagi člena 10(2) Uredbe sprejme odločitve o letni pomoči, ki so jo španske oblasti dodelile ali jo nameravajo dodeliti za premogovništvo za leta 2003, 2004 in 2005. Komisija mora pri odločanju o skladnosti pomoči upoštevati pogoje in merila iz členov 4 do 8 ter skladnost s cilji te uredbe.

(132)

Komisija meni, da bo glede na ukrepe za prestrukturiranje, ki jih je priglasila Španija, zmanjševanje državne pomoči privedlo do nadaljnjega stalnega zmanjševanja proizvodnje premoga. Skupni znesek pomoči v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1407/2002 sledi padajočemu trendu in v nobenem letu po letu 2003 ne presega zneska pomoči, ki ga je odobrila Komisija za leto 2001. V zvezi z dostopom do zalog premoga, kot je določen v členu 5(3) Uredbe, Španija predlaga, da se v letu 2005 dostop do zalog premoga zagotovi s skupno zmogljivostjo 12 milijonov etp. Za dosego tega cilja je bila proizvodna zmogljivost zmanjšana za 1 600 000 ton.

(133)

Četudi so se povprečni proizvodni stroški v španskem premogovništvu rahlo znižali, ostajajo proizvodni stroški zelo visoki. Kljub dvigu cen na svetovnem trgu se neugoden gospodarski položaj španskega premoga v primerjavi z uvoženim premogom v naslednjih letih ne bo znatno spremenil.

(134)

Komisija meni, da predloženi podatki in predlagani okvir za leti 2006 in 2007 nudijo dobro usmeritev z zagotovitvijo vseh potrebnih pogojev. Španija je zagotovila, da bo v teh letih še naprej zmanjševala proizvodnjo in zniževala skupne zneske pomoči enako hitro kot v obdobju 2003–2005. Komisija se zato strinja s trenutno ravnijo in ustreznostjo informacij, ki jih je Španija zagotovila za leti 2006 in 2007. Španija bo podrobne podatke o celotnem obsegu pomoči v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1407/2002 za leti 2006 in 2007 ter ukrepe za prestrukturiranje za obdobje do leta 2010 predložila pozneje. Komisija meni, da je ta časovna razporeditev utemeljena kot socialna in regionalna posledica zaprtja proizvodnih enot, ob upoštevanju dejstva, da je Španija izrecno navedla, da bo tudi v obdobju po letu 2005 izpolnjevala pogoj, da pomoč sledi padajočemu trendu. Ta zadnji element je ključen za oceno Komisije, saj je osnovni namen okvira, določenega z zgoraj omenjeno uredbo, zagotoviti končno znatno zmanjšanje pomoči, dodeljene premogovništvu.

(135)

Španija se je odločila, da nadaljuje s sistemom dodeljevanja pomoči, kot ga je uporabljala v preteklosti. Po eni strani so ukrepi za prestrukturiranje v interesu varnosti oskrbe z energijo, po drugi strani pa ti ukrepi omogočajo nadaljevanje procesa prestrukturiranja. Priglašen znesek pomoči je potreben, saj zagotavlja dostop do zalog premoga in zmanjševanje premogovniške dejavnosti, ki je bistvenega pomena. Brez pomoči bi bilo treba proizvodnjo v Španiji ustaviti, saj premogovništvo ni konkurenčno.

(136)

Komisija meni, da je ocenjeni obseg proizvodne zmogljivosti, določen na 12 milijonov etp za leto 2005 za špansko oskrbo z energijo, mogoče upravičiti ob upoštevanju španske politike varnosti oskrbe in splošne energetske politike. Pri tej oceni je Komisija upoštevala dejstvo, da bo Španija povečala delež obnovljivih virov v svoji mešanici energetskih virov za obdobje do leta 2010.

(137)

Glede na to, da bodo imeli priglašeni ukrepi za prestrukturiranje pomembne posledice za trg dela, je Komisija v svoji oceni načrta upoštevala potrebo po kar največjem zmanjšanju socialnega in regionalnega vpliva prestrukturiranja španskega premogovništva.

(138)

Komisija na podlagi priglasitev meni, da načrtovanje za premogovništvo v Španiji temelji na naslednjih ciljih: postopno zmanjševanje potrebne finančne pomoči, zmanjševanje proizvodnje in proizvodnih stroškov, oskrbovanje potrošnikov z ustrezno kakovostjo v ustreznem času, socialno sprejemljivo zmanjševanje zaposlenosti in upoštevanje regionalnega vpliva ukrepov.

(139)

Komisija zato ugotavlja, da je španski načrt za prestrukturiranje za obdobje 2003–2005 dovolj podroben in nudi dobro usmeritev s potrebnimi pogoji za leti 2006 in 2007. Poleg tega načrt nudi natančen pregled vloge premoga v energetski in okoljski politiki pri oskrbi s primarno energijo do leta 2010.

(140)

Glede na zgoraj navedeno in ob upoštevanju, da so bili sprejeti ukrepi, ki presegajo okvire prvotno priglašenega načrta za prestrukturiranje, Komisija meni, da je načrt, ki ga je predložila Španija, združljiv s cilji in merili Uredbe (ES) št. 1407/2002, zlasti z merili, določenimi v členu 9(4) in (6) Uredbe. Ker je bila ali bo pomoč za leta 2003, 2004 in 2005 dodeljena na podlagi in v skladu z načrtom za prestrukturiranje, Komisija na podlagi člena 10(2) zgoraj navedene uredbe sklepa, da je ta pomoč dodeljena v skladu z Uredbo.

(141)

Komisija ugotavlja, da je Španija nezakonito dodelila državno pomoč za premogovništvo za leti 2003 in 2004, saj je kršila člen 88(3) Pogodbe. Vendar Komisija po analizi ukrepov in informacij, ki ji jih je predložila Španija na podlagi člena 10 Uredbe (ES) št. 1407/2002, ugotavlja, da sta načrt za prestrukturiranje premogovništva za obdobje 2003–2005 in državna pomoč za obdobje 2003–2005, ki temelji na načrtu za prestrukturiranje, združljiva s skupnim trgom. Španiji se zato odobri izplačevanje pomoči –