16.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/40

(1)

Komisija je 17. decembra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), naznanila začetek protidampinškega postopka pri uvozu nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 3. novembra 2009 vložila Evropska zveza proizvajalcev steklenih vlaken – APFE („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje Unije nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. Pritožba je vsebovala dokazila o dampingu zadevnega izdelka in o znatni škodi, ki iz tega izvira, kar se je štelo kot zadostno, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike in predstavnike LRK, uvoznike, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, vključno z njihovimi združenji, uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Zaradi domnevno velikega števila proizvajalcev izvoznikov, uvoznikov in proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za določitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, je pozvala vse proizvajalce izvoznike, uvoznike in proizvajalce Unije, da se ji javijo in predložijo, kot določa obvestilo o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave (od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2009).

(6)

Osem kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov in sedem proizvajalcev ali skupin proizvajalcev Unije je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Po proučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju velikega števila proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Unije, ki so bili pripravljeni sodelovati, je bilo sklenjeno, da je za te proizvajalce potrebno vzorčenje (glej uvodni izjavi (12) in (13)).

(7)

Glede nepovezanih uvoznikov so v fazi vzorčenja v preiskavi samo trije uvozniki predložili zahtevane informacije v rokih iz obvestila o začetku. Zato je bilo sklenjeno, da se vzorčenje ne uporabi in da se pošljejo vprašalniki vsem uvoznikom, ki so se javili.

(8)

Da bi vzorčeni proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, jim je Komisija poslala obrazce za zahtevek. Vse vzorčene družbe (vzorčene skupine družb) so zahtevale TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(9)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO razkrila zadevnim proizvajalcem izvoznikom v LRK, organom LRK in pritožniku. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če so zanj obstajali posebni razlogi.

(10)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Unije, uvoznikom ter vsem znanim uporabnikom in združenjem uporabnikov. V celoti izpolnjene vprašalnike so predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki v LRK, vsi vzorčeni proizvajalci Unije, dva uvoznika in 13 uporabnikov.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode ali nevarnosti škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(12)

Od osmih kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so se javili, je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Izbrani vzorec je sestavljen iz treh (skupin povezanih) družb, ki predstavljajo nad 70 % obsega izvoza sodelujočih strani iz LKR v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi stranmi, ki niso predložile pripomb.

(13)

Kar zadeva proizvajalce Unije, je sedem proizvajalcev izvoznikov predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od navedenih sodelujočih proizvajalcev Unije, izbrala vzorec treh po prodaji in proizvodnji največjih (skupin) proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 64 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev Unije.

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2009 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2006 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek, kakor je opisan v obvestilu o začetku, so rezane niti iz steklenega vlakna, dolžine največ 50 mm; rovingi iz steklenega vlakna, trakovi in preja iz steklenih vlaken ter rogoznice iz steklenih vlaken razen rogoznice iz steklene volne („zadevni izdelek“), ki se trenutno uvršča v oznake KN 7019 11 00, 7019 12 00, 7019 19 10 in ex 7019 31 00.

(16)

Zadevni izdelek je surovina, ki se najpogosteje uporablja za termoplastične in duroplastne smole v industriji kompozitov. Taki kompozitni materiali (s steklenimi vlakni ojačane plastike) se uporabljajo v številnih sektorjih: avtomobilska industrija, elektrika/elektronika, vetrnice za mline na veter, gradbeništvo, rezervoarji/cevi, potrošniško blago, vesoljska/vojaška industrija itn.

(17)

Obstajajo štiri osnovne vrste izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, ki jih zajema ta postopek – tj. rezane niti, rovingi, rogoznice (razen iz steklene volne) in preja. Preiskava je pokazala, da imajo skoraj vse različne vrste zadevnega izdelka kljub različnemu videzu in morebitnim razlikam pri končni uporabi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter se v osnovi uporabljajo za iste namene. Vendar je bilo ugotovljeno, da trakovi nimajo enakih osnovnih fizikalnih, kemijskih in tehničnih lastnosti, ker niso brezkončna steklena vlakna, temveč končne niti nepravilne dolžine. Preiskava je tudi pokazala, da je treba izključiti nekatere zelo specifične vrste rovingov in nekatere zelo specifične vrste preje, ki so trenutno uvrščene v oznako KN 7019 12 00 oz. 7019 19 10, saj so te vrste posebno obdelane s prevlečenjem ali impregniranjem in imajo izgubo pri sežigu več kot 3 %, zaradi česa imajo različne fizikalne in kemijske lastnosti.

(18)

Več uporabnikov na koncu proizvodne verige je za prejo trdilo, da jo je treba popolnoma izločiti iz izdelkov na področju uporabe postopka zaradi skoraj neznatne produkcijske baze v Uniji in nenadomestljivosti preje z drugimi vrstami izdelkov.

(19)

Vendar je preiskava pokazala, da obstaja vsaj eno nadomestno povpraševanje (tj. preja se lahko uporablja za številne druge načine uporabe namesto drugih vrst izdelkov, čeprav zaradi razmeroma višje cene preje to ni vedno gospodarsko upravičena možnost), omejena produkcijska baza kakega izdelka ne more biti sama na sebi razlog za izločitev take vrste izdelka s področja uporabe, dokler ima iste osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter uporabe kot druge vrste izdelkov. Ker ima preja iz brezkončnih steklenih vlaken enake osnovne lastnosti kot drugi izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, ki so delno medsebojno zamenljivi, je bilo začasno sklenjeno, da ni razloga za izključitev preje iz opredelitve izdelka. Gre pa omeniti, da bo nadaljnji oceni te trditve posvečena posebna pozornost.

(20)

Za zadevni izdelek in izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken, proizvedene in prodane na domačem trgu LRK ter na domačem trgu Turčije, ki je bila začasno uporabljena kot primerljiva država, ter izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken, ki jih industrija Unije proizvede in proda v Uniji, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti in uporabe. Zato se začasno šteje, da so ti izdelki podobni v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe.

(21)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(22)

Ta merila so zaradi večje jasnosti povzeta tako:

(23)

Vsi trije vzorčeni proizvajalci izvozniki ali skupine so v tej preiskavi zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v predpisanih rokih izpolnili obrazec zahtevka za TGO:

(24)

Komisija je pridobila vse potrebne informacije o navedenih vzorčenih proizvajalcih izvoznikih ali skupinah in po presoji preverila informacije, navedene v zahtevku za TGO, in vse druge informacije v prostorih zadevnih družb.

(25)

Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da dva vzorčena proizvajalca izvoznika/skupini proizvajalcev izvoznikov iz LRK nista izpolnjevala/i meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe za odobritev TGO.

(26)

Zlasti en proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov ni mogel/mogla dokazati zadostne neodvisnosti poslovnih odločitev od vmešavanja države. Večino direktorjev v upravnem odboru je imenovala družba v večinski lasti države. Posledično lahko država uspešno ustavi kakršno koli odločitev. Zato je jasno, da ima država večjo vlogo v postopku sprejemanja odločitev v družbi. Poleg tega družba ni mogla dokazati, da ima jasen seznam računovodskih evidenc, ki se neodvisno revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, saj obdavčljivi prihodki družbe niso bili pravilno razkriti v računovodskih izkazih.

(27)

Tudi drugi vzorčeni proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov ni mogel/mogla dokazati zadostne neodvisnosti poslovnih odločitev od vmešavanja države. Dva trgovca v skupini sta podjetji v državni lasti. Država lahko bistveno posega v odločanje enega proizvajalca izvoznika v skupini zaradi izrecne pravice do veta direktorja, ki predstavlja nadrejeno družbo v večinski lasti države. Ta proizvajalec je nato sam matična družba in večinski delničar dveh drugih proizvajalcev izvoznikov v skupini, tako da država lahko spet bistveno posega v njihovo odločanje. Poleg tega trije proizvajalci izvozniki v skupini niso mogli dokazati, da izpolnjujejo 2. merilo, saj pri dveh ni bila omenjena preferenčna davčna obravnava v računovodskih izkazih, pri tretjem pa revizija ni bila videti neodvisna. Za povrh pet družb v skupini ne izpolnjuje 3. merila (večinoma zaradi netržnih cen za pravice do uporabe zemljišč).

(28)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik, ki sestoji iz skupine dveh povezanih družb, je dokazal, da izpolnjujeta merila iz člena 2(7)(c), in jima je lahko bila odobrena TGO.

(29)

Po razkritju ugotovitev TGO so pripombe poslali industrija Unije in dva vzorčena proizvajalca izvoznika/skupini proizvajalcev izvoznikov, za katera/i je bilo predlagano, da se jima ne odobri TGO. Vendar nobena prejeta pripomba ni bila take narave, da bi spremenila ugotovitve o tem.

(30)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi vzpostavi dajatev na ravni države, razen kadar lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Le zaradi lažjega sklicevanja so na kratko povzeta naslednja merila:

(31)

Navedeni vzorčeni družbi/skupini družb, ki jima je bila zavrnjena TGO, sta zahtevali tudi IO, če jima ne bi bila odobrena TGO.

(32)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da nobena od teh dveh zadevnih družb/skupin družb ni dokazala, da v celoti izpolnjuje vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo namreč, da družbe niso uspele izpolniti merila iz člena 9(5)(c) osnovne uredbe, ki določa, da večina deležev pripada zasebnikom ali je družba dovolj neodvisna od vmešavanja države, saj je bilo pri vseh družbah ugotovljeno, da so nazadnje večinoma v državni lasti, kakor je razloženo v uvodnih izjavah (26) in (27). Kakor je bilo že navedeno, je bilo poleg tega ugotovljeno, da nobena od teh dveh (skupin) družb ni dokazala, da izpolnjuje merilo iz člena 9(5)(e), tj. da vmešavanje države ni takšno, da bi omogočalo izogibanje ukrepom, če se družbam odobrijo drugačne stopnje dajatve. Zato je bilo treba njihove zahteve za IO zavrniti.

(33)

Zato je bilo sklenjeno, da ne gre odobriti IO nobenemu vzorčenemu proizvajalcu izvozniku/skupini proizvajalcev izvoznikov, ki mu/je je bila zavrnjena TGO.

(34)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija za navedenega proizvajalca najprej določila, ali je bila njegova skupna domača prodaja izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken reprezentativna, tj. ali je bil celoten obseg te prodaje najmanj 5 % njegovega skupnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna.

(35)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki so jih družbe s skupno reprezentativno domačo prodajo prodale na domačem trgu in ki so enake ali zelo podobne vrstam, prodanim za izvoz v Unijo.

(36)

Pri vsaki vrsti, ki jo je proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je primerljiva z vrsto izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, ki je bila prodana za izvoz na trg Unije, se je ugotavljalo, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v OP predstavljal okrog 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka za izvoz v Unijo. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila pri vseh vrstah izdelkov razen štirih domača prodaja reprezentativna.

(37)

Komisija je naknadno preverila, ali se lahko za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu v reprezentativnih količinah, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka določen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(38)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je enaka izračunanim stroškom proizvodnje ali višja, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste enaka stroškom na enoto ali višja, je bila normalna vrednost po vrstah izdelka izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen za zadevno vrsto izdelka.

(39)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena samo dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste izdelka.

(40)

Kadar so bile vse vrste izdelkov prodane z izgubo, se je štelo, da niso bile prodane v običajnem poteku trgovine.

(41)

Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da so dobičkonosne prodaje vseh primerljivih vrst izdelkov razen ene predstavljale več kot 80 % skupne domače prodaje, tako da je bila vsa domača prodaja uporabljena pri izračunu povprečne cene za normalno vrednost. Pri eni vrsti izdelkov so bile uporabljene samo dobičkonosne prodaje. Za prodajo štirih vrst izdelkov, ki niso bile prodane v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija za normalno vrednost uporabila ustrezno prilagojene reprezentativne domače cene zelo podobnih vrst.

(42)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za družbe, ki jim TGO ni bilo mogoče odobriti, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(43)

V obvestilu o začetku postopka je Komisija izrazila svoj namen uporabiti Turčijo kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK in pozvala zainteresirane strani, da predložijo svoje pripombe k temu.

(44)

Dve zainteresirani strani sta se javili in navedli, da naj Turčija ne bi bila ustrezna primerljiva država, čeprav trditve nista nadalje utemeljili. Druga zainteresirana stran je dala pripombo k izbiri primerljive države in predlagala, naj se namesto nje uporabi Indija, ker je Indija na primerljivi stopnji razvitosti kot LRK, trga sta primerljiva, ker so na obeh trgih naprave za vetrno energijo zelo pomembne, in primerljive vrste se proizvajajo podobno. Poleg tega je bil indijski trg opisan kot odprt trg s precejšnjim uvozom. Nazadnje je bilo navedeno, da naj bi bil dostop do surovin primerljiv v obeh državah.

(45)

Komisija se je za sodelovanje obrnila ne proizvajalce podobnih izdelkov v Turčiji, Kanadi, ZDA, Republiki Koreji in Indiji. Vendar je le edini turški proizvajalec izrazil pripravljenost na sodelovanje in predložil izpolnjeni vprašalnik.

(46)

Priznano je, da je Turčija reprezentativna primerljiva država po obsegu domače prodaje. Vendar je normalno vrednost za eno vrsto podobnega izdelka, ki se ne proizvaja v Turčiji, treba konstruirati. Gre pa tudi navesti, da turška protidampinška preiskava v teku za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken kaže na morebitno padanje cen na turškem domačem trgu. Ker pa je bila Turčija edina država, ki je privolila v sodelovanje, se začasno sklene, da se Turčija uporabi kot primerljiva država.

(47)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, opredeljena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca iz primerljive države, in sicer po splošni metodologiji, ki je bila prej navedena za skupino družb, ki ji je bila odobrena TGO. Kadar so bile vse vrste izdelkov na domačem trgu primerljive države prodane z izgubo ali noben podoben izdelek ni bil prodan, se je normalna vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(48)

Pri izvozu zadevnega izdelka neodvisnim strankam v Unijo se je v večini primerov izvozna cena določala v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(49)

Za maloštevilni izvoz enega proizvajalca izvoznika v svoje povezane družbe v Uniji je bilo ugotovljeno, da je šlo za lastno uporabo in zato ni bil uporabljen pri začasnem izračunu dampinga.

(50)

Normalna vrednost in izvozne cene so bile primerjane na podlagi cene franko tovarna. Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so upravičene, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi. Odobrena je bila prilagoditev za posredne davke, čezmorski prevoz in zavarovanje, prevoz v državo izvoznico, stopnjo trgovine (za razlike v distribucijskih kanalih), izdatke pri jamstvu, stroške kredita in bančne stroške.

(51)

Začasne stopnje dampinga so bile izražene v odstotku cene CIF meja Unije, dajatev neplačana.

(52)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila za sodelujočo skupino proizvajalcev izvoznikov, ki ji je bila odobrena TGO, določena individualna stopnja dampinga na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(53)

Stopnja dampinga za vzorčene družbe, ki jim nista bila odobrena niti TGO niti IO, ter za nevzorčene sodelujoče družbe je bila izračunana kot povprečje treh vzorčenih družb/skupin družb.

(54)

Zaradi visoke ravni sodelovanja v preiskavi, sodelujoče družbe namreč predstavljajo okrog 100 % vsega uvoza iz LRK med OP, je bila za kakršne koli nesodelujoče družbe stopnja dampinga za vso državo določena na podlagi najvišje stopnje, ki je bila ugotovljena za vzorčene družbe/skupine družb.

(55)

Začasne stopnje dampinga so zato naslednje:

(56)

V OP je podobni izdelek proizvajalo 11 proizvajalcev Unije. Sedem od teh 11 proizvajalcev je sodelovalo v preiskavi. Ugotovljeno je bilo, da so bili vsi od teh sedem proizvajalcev člani pritožnika in da so predstavljali večji delež, v tem primeru več kot 90 %, celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Od preostalih štirih proizvajalcev Unije je eden tudi pritožnik, dva sta dejavno podprla pritožbo, četrti pa je ni niti podprl niti ji ni nasprotoval. Zato teh 11 proizvajalcev predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

(57)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), je bil izbran vzorec treh proizvajalcev, kar predstavlja približno 64 % celotne proizvodnje Unije. Ker gre pri dveh od teh proizvajalcev za skupini povezanih družb z več proizvodnimi subjekti v Uniji, sestoji vzorec iz skupno devetih posameznih družb.

(58)

Nekatere zainteresirane strani so izrazile domnevo, da se vzorčeni proizvajalci Unije ne bi smeli šteti za industrijo Unije, ker imajo vsi trije povezane kitajske proizvajalce, ki proizvajajo zadevni izdelek. Preiskava je potrdila, da imata dva od treh vzorčenih proizvajalcev Unije res povezane kitajske družbe proizvajalke. Vendar je bilo ugotovljeno, da kljub tej povezavi ravnanje teh dveh vzorčenih proizvajalcev Unije na noben način ne ogrozi zanesljivosti ugotovitev preiskave. Obseg uvoza teh proizvajalcev Unije iz njunih povezanih družb v LRK je omejen (manj kot 4 % uvoza iz LRK). Poleg tega je mogoče šteti ta uvoz za zanemarljiv v primerjavi s skupno proizvodnjo zadevnih proizvajalcev Unije, ki jih nikakor ni mogoče imeti za uvoznike, saj gre jasno za pristne proizvajalce steklenih vlaken. Nazadnje se ta omejeni uvoz ne pozna na kazalcih škode za zadevne proizvajalce Unije. Zaradi navedenega je Komisija menila, da izločitev katerega koli vzorčenega proizvajalca Unije iz opredelitve industrije Unije ni utemeljena v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(59)

Potrošnja Unije je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in Eurostatovih podatkov o obsegu uvoza za trgu Unije.

(60)

Potrošnja Unije je med letom 2006 in OP strmo upadla za 24 %. Vendar se je potrošnja rahlo povečala leta 2007 in v prvi polovici leta 2008.

Preglednica 1

(61)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije se je v obravnavanem obdobju bistveno povečeval. Na splošno se je v obravnavanem obdobju uvoz iz LRK povečal za več kot 50 %. Posebno med letoma 2006 in 2008 se je uvoz iz LRK več kot podvojil. Uvoz v OP se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal, vendar je bila stopnja zmanjševanja (25 %) nižja kot stopnja zmanjševanja potrošnje (28 %).

Preglednica 2

(62)

Tržni delež dampinškega uvoza iz LRK se je nenehno povečeval v obravnavanem obdobju. V OP je bil tržni delež kitajskega uvoza 15,6 %, kar je skoraj dvakrat toliko kot njegov tržni delež leta 2006.

Preglednica 3

(63)

Naslednja preglednica kaže povprečno ceno dampinškega uvoza iz LRK na meji Unije brez plačane carine, kot navaja Eurostat. Povprečna cena uvoza iz LRK se v obravnavanem obdobju ni bistveno spreminjala. To je bilo razvidno kljub precejšnji svetovni podražitvi surovin za proizvodnjo brezkončnih steklenih vlaken v obravnavanem obdobju (kot kaže tudi preglednica 18).

Preglednica 4

(64)

Primerjava cen posameznih vrst je bila opravljena med prodajnimi cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov in prodajnimi cenami v Uniji vzorčenih proizvajalcev Unije. V ta namen so se cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam, primerjale s cenami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zadevne države. Če je bilo to potrebno, so bile izvedene prilagoditve zaradi upoštevanja razlik v stopnji trgovine in stroškov, nastalih po uvozu.

(65)

Primerjava je pokazala, da je bil v OP uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK prodani v Uniji po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Unije za 23 % do 39 %.

(66)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije. V nadaljevanju prikazani podatki se nanašajo na celotno industrijo Unije glede prodaje in tržnih deležev ter na vzorčene proizvajalce glede vseh preostalih kazalcev.

(67)

Obseg proizvodnje Unije je ostal razmeroma stanoviten od leta 2006 do leta 2008, vendar je strmo padel med OP:

Preglednica 5

(68)

Proizvodnja zmogljivost industrije Unije se je gibala tako:

Preglednica 6

(69)

V OP se je proizvodna zmogljivost zmanjšala. Ob nižanju cen in izgubi tržnega deleža, ki ju je povzročil dampinški uvoz iz LRK, je bilo namreč več proizvodnih linij odpravljenih, začasno zaprtih ali zmanjšanih. Kljub temu zmanjšanju proizvodne zmogljivosti je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti upadla s 86 % na 61 %, tj. za 29 %.

(70)

Naslednja preglednica kaže, da so se zaloge leta 2007 sprva zmanjšale, ko je potrošnja največja, potem pa so se močno povečale leta 2008 zaradi nenadnega padca povpraševanja v četrtem četrtletju navedenega leta. V OP so se zaloge vrnile na običajnejše ravni.

Preglednica 7

(71)

Obseg prodaje vseh proizvajalcev Unije na trgu EU, vključno s prodajo za lastno uporabo, se je gibal tako:

Preglednica 8

(72)

Obseg prodaje industrije Unije kot celote je padel za 30 %. Leta 2007 je industrija Unije povečala obseg prodaje zadevnega izdelka na trgu Unije za samo 1 %, čeprav se je potrošnja Unije povečala za 6 % (kot kaže preglednica 1). To pomeni, da industrija Unije v navedenem obdobju ni imela koristi od povečanja potrošnje. Nato se je leta 2008 in v OP obseg prodaje industrije Unije močno zmanjšal.

(73)

Tržni delež industrije Unije se je močno zmanjšal v letih 2007 in 2008, čemur je sledilo rahlo okrevanje v OP. Na splošno pa je industrija Unije izgubila 5,6 odstotnih točk tržnega deleža v obravnavanem obdobju, medtem ko se je tržni delež dampinškega uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju skoraj podvojil, kot kaže preglednica 3.

Preglednica 9

(74)

Glede povprečnih prodajnih cen naslednja preglednica kaže, da industrija Unije ni mogla povišati prodajnih cen nepovezanim strankam v obravnavanem obdobju. Nasprotno so se povprečne cene znižale za 2 %, kar je še opaznejše ob povišanju cen surovin. Industrija Unije namreč višjih stroškov surovin ni mogla vključiti v prodajne cene, ker je dampinški uvoz iz LRK potiskal cene na trgu Unije navzdol.

Preglednica 10

(75)

Stopnja zaposlenosti proizvajalcev Unije kaže, da je industrija Unije racionalizirala proizvodnjo skozi vse obravnavano obdobje, da bi znižala stroške proizvodnje in izravnala višje stroške za surovine. Število zaposlenih se je namreč zmanjšalo za 20 odstotnih točk v vsem obdobju, z zmanjšanjem za 15 odstotnih točk v samem obdobju med letom 2007 in OP.

Preglednica 11

(76)

Kot posledica prizadevanj industrije Unije, opisanih v prejšnji uvodni izjavi, se je produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije precej povečala v letih 2007 in 2008. Ta pozitivni razvoj se je obrnil v OP, zaradi česar se je produktivnost zmanjšala za 21 % v obravnavanem obdobju. Ta obrat v produktivnosti je delno posledica upada povpraševanja, delno pa dampinškega uvoza iz LRK, ki je nelojalno močno nižal prodajne cene industrije Unije, zaradi česar je proizvodnja zelo upadla, zaposleni na enoto proizvedenega steklenega vlakna pa so se s tem povečali.

Preglednica 12

(77)

V obravnavanem obdobju je industriji Unije uspelo obvladati povišanje stroškov dela. Naslednja preglednica namreč kaže, da so se povprečne plače na leto rahlo povečale v letih 2007 in 2008, vendar so se zmanjšale v OP. V vsem obdobju so se stroški dela znižali za 3 %. To znižanje pa bi bilo izrazitejše, če navedeno gibanje ne bi vključevalo stroškov zneskov odpravnin.

Preglednica 13

(78)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je čisti dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. Pri ugotavljanju dobičkonosnosti proizvajalcev Unije so bili preverjeni zneski prilagojeni, da na to analizo ne bi vplivala izredna vprašanja, ki so lastna posameznim družbam in so imela nesorazmerne posledice na njihove zneske dobička v kakem obdobju. Po teh prilagoditvah sta se pri vzorčenih proizvajalcih dobičkonosnost in donosnost naložb, povezanih s prodajo podobnega izdelka v Uniji, v obravnavanem obdobju gibali tako:

Preglednica 14

(79)

Kot kaže zgornja preglednica, je večji del obravnavanega obdobja industrija Unije lahko dosegala omejene stopnje dobička, razen leta 2007, ko je povprečna stopnja dobičkonosnosti dosegla 4,7 %. Namesto dobička je v OP nastala velikanska izguba: povprečna stopnja izgube industrije Unije je znašala kar 15 %.

(80)

Pri donosnosti naložb, izraženih kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se zdi, da je ta kazalec sledil gibanju dobičkonosnosti. Na splošno je donosnost naložb ostala precej omejena skozi vse obravnavano obdobje razen leta 2007. Nazadnje je v OP povprečna donosnost naložb industrije Unije upadla na – 16,8 %.

(81)

Ta ranljivi finančni položaj je nastal kljub povečani potrošnji v obdobju med letoma 2006 in 2008, kot je opisano v uvodni izjavi (60), in kljub prizadevanjem industrije Unije za racionalizacijo stroškov proizvodnje, kot je opisano v uvodnih izjavah (75) in (76). V obravnavanem obdobju je močno naraščajoči obseg poceni dampinškega uvoza iz LRK prizadel obseg prodaje industrije Unije in pri tem tudi močno znižal cene. Ti dejavniki so vplivali na finančni položaj industrije Unije. To se najbolje pokaže v dramatični izgubi 15 % v OP.

(82)

Neto denarni tok iz poslovanja se je gibal tako:

Preglednica 15

(83)

Ta preglednica potrjuje ranljivi finančni položaj industrije Unije v obdobju 2006–2008 in posledično dramatično poslabšanje v OP.

(84)

V obravnavanem obdobju so se naložbe vzorčenih proizvajalcev gibale tako:

Preglednica 16

(85)

V letih viška 2006 in 2008 je bila raven naložb razmeroma visoka zaradi ponovnega postavljanja peči. V tej kapitalsko intenzivni industriji je treba peči na novo postaviti vsakih 7 do 10 let, stroški pri postavitvi peči pa lahko znašajo od 8 do 13 milijonov EUR (razpon je naveden zaradi zaupnosti). Dobršen del drugih, bolj strukturnih visokih stroškov naložb je povezan s porabo zlitin iz puš in posledično njihovo ponovno postavitvijo.

(86)

Stopnja dampinga za uvoz iz LRK je zelo visoka, kot je navedeno v uvodni izjavi (55). Glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza se učinek stopenj dampinga ne more obravnavati kot zanemarljiv.

(87)

Kljub resnim prizadevanjem industrije Unije, da bi povečala svojo konkurenčnost, večina kazalcev škode za industrijo Unije kaže negativno gibanje v obravnavanem obdobju. To je posebno opazno pri analizi kazalcev za finančno uspešnost industrije Unije, zlasti donosnosti naložb, denarnega toka in dobičkonosnosti, ki so se vsi gibali zelo negativno. Poleg tega so kazalci za proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in tržni delež prav tako potrdili jasno poslabšanje gibanja.

(88)

Hkrati je uvoz steklenih vlaken iz LRK nelojalno zniževal cene industrije Unije za do 39 % v OP in industrija Unije je izgubila 5 odstotnih točk tržnega deleža v manj kot štirih letih.

(89)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industriji Unije nastala znatna škoda v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(90)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz povzročil škodo industriji Unije do stopnje, ki se lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko istočasno povzročili škodo industriji Unije, s čimer se je zagotovilo, da se morebitna škoda zaradi teh drugih dejavnikov ni pripisala dampinškemu uvozu.

(91)

Med letom 2006 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka povečal za 51 %, zaradi česar se je tržni delež Unije povečal za 98 %, od 7,9 % na 15,6 %.

(92)

To povečanje dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz LRK v obravnavanem obdobju se je ujemal z gibanjem navzdol pri večini kazalcev škode za industrijo Unije. Industrija Unije je izgubila 5,6 odstotnih točk tržnega deleža in njene prodajne cene so se znižale za 2 % zaradi pritiska na cene poceni dampinškega uvoza na trgu Unije. Precejšnje nelojalno nižanje prodajnih cen je preprečilo, da bi industrija Unije v sprejemljivem obsegu prenesla povišane stroške proizvodnje v prodajne cene, kar je povzročilo nizke stopnje dobičkonosnosti, v OP pa negativne.

(93)

Gre omeniti, da se je tržni delež dampinškega uvoza iz LRK še naprej povečeval celo v OP. Kakor navaja tudi uvodna izjava (62), se je drugače povedano obseg dampinškega uvoza iz LRK zmanjševal počasneje kot potrošnja Unije.

(94)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da ni vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Eden od argumentov za to je, da se razlika med prodajnimi cenami na Kitajskem in v Uniji ni bistveno spremenila skozi vse obravnavano obdobje, medtem ko je dobičkonosnost industrije Unije v istem času nihala. Glede tega je treba upoštevati, da na prodajo industrije Unije ni močno pritiskala samo raven cen, ampak tudi obseg že poceni dampinškega uvoza. In četudi bi drugi dejavniki igrali vlogo pri poslabšanem stanju industrije Unije in s tem kako vplivali na gibanje dobičkonosnosti v industriji Unije, to nikakor ne more blažiti posledic dampinškega uvoza iz LRK, ki je stalno nelojalno zniževal prodajne cene Unije, zlasti ker se je to dogajalo na razmeroma stanovitni ravni, kljub spremembam na trgu, kot sta rast in upad potrošnje ali spremembe cen surovin.

(95)

Podoben argument je bil dan za domnevno pomanjkanje zveze med vrednostmi dobičkonosnosti industrije Unije in spremembami njenega tržnega deleža. Ravni dobičkonosnosti industrije Unije so se na primer začasno izboljšale od leta 2006 do 2007 kljub padcu njenega tržnega deleža. To je bilo delno zaradi okrepljenih razmer na trgu Unije leta 2007 (glej 6-odstotno povečanje potrošnje Unije v uvodni izjavi (60)). Pomembnejše pa je, da se je industrija Unije v letih 2006 in 2007 osredotočila na racionalizacijo proizvodnje z zniževanjem proizvodnih stroškov, kar je ravno tako imelo posledice na ravni dobičkonosnosti. Drugi primer je rahlo povečanje tržnega deleža industrije Unije med letom 2008 in OP, medtem ko je njena stopnja dobičkonosnosti upadla na hudo 15-odstotno izgubo. Vendar je v istem obdobju tudi dampinški uvoz iz LRK lahko povečal svoj tržni delež, medtem ko je še vedno nelojalno precej zniževal prodajne cene v Uniji. Zaradi tega je industrija Unije imela zelo veliko izgubo. Oba primera namreč kažeta, da se en ali dva ločena kazalca ne moreta upoštevati sama pri merjenju posledic dampinškega uvoza na stanje industrije Unije.

(96)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je poceni dampinški uvoz iz LRK, ki je vstopil na trg Unije v velikem in stalno naraščajočem obsegu ter ki je nelojalno občutno zniževal prodajne cene industrije Unije skozi vse obravnavano obdobje, znatno negativno vplival na gospodarsko stanje industrije Unije.

(97)

V obravnavanem obdobju je potekal omejen uvoz iz tretjih držav. Skupni tržni delež uvoza iz držav, ki niso LRK, se je zmanjšal za 2 odstotni točki, in sicer od 17 % na 15 %. Drugi največji vir uvoza, Norveška, je imela v OP tržni delež 3,3 %. Turčija je imela v OP tržni delež 2,5 % in je bila četrti največji vir uvoza, ZDA so imele v OP tržni delež pod 2 %.

Preglednica 17

(98)

Ta preglednica, ki temelji na Eurostatovih podatkih, kaže, da so tudi povprečne ravni cen na meji Unije na splošno dosti višje kot cene uvoza iz LRK, kot povzema uvodna izjava (63). Pri primerjavi teh cen po Eurostatu s prodajnimi cenami industrije Unije iz uvodne izjave (74) je bilo za uvoz iz Turčije videti, da nelojalno znižuje prodajne cene industrije Unije v OP. Vendar je uvoz iz Turčije v OP imel le 2,5-odstotni tržni delež, kar je pod njenim tržnim deležem leta 2006. Poleg tega so bile cene tega uvoza stalno precej nad ravnmi cen uvoza iz LRK, in sicer za 14 % do 23 %. Tudi za uvoz iz Malezije, Tajvana in Republike Koreje je videti, da je pod cenami industrije Unije, vendar so njihovi tržni deleži omejeni in se še krčijo. Zato se za uvoz iz Turčije, Malezije, Tajvana in Republike Koreje ali uvoz iz katere koli druge tretje države ni štelo, da negativno vpliva na stanje industrije Unije. Glede na navedeno je primerno začasno skleniti, da uvoz iz drugih držav ni pretrgal vzročne zveze med ugotovljenim dampingom in znatno škodo za industrijo Unije.

(99)

Več strani je trdilo, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila gospodarska kriza, zaradi katere je povpraševanje strmo upadlo.

(100)

Med letom 2008 in OP je bilo namreč mogoče opaziti močan padec potrošnje Unije, kot navaja uvodna izjava (60). To zmanjšanje je bilo 28-odstotno in priznano je, da ga je povzročila gospodarska kriza, ki je v tistem času prizadela Unijo. Večino sektorjev, ki uporabljajo izdelke, ki vsebujejo izdelek v preiskavi (avtomobilska industrija, vetrna energija, gradbeništvo itn.), je gospodarska kriza hudo prizadela, zaradi česar je na začetku verige upadlo povpraševanje po steklenih vlaknih.

(101)

Vendar je povečani dampinški uvoz iz LRK, ki je nelojalno občutno nižal prodajne cene industrije Unije, še povečal negativne učinke upada gospodarske rasti in zmanjševanja povpraševanja. Čeprav bi se zato lahko štelo, da je gospodarska recesija prispevala k škodi v OP, to nikakor ne more zmanjšati škodljivega učinka zelo poceni dampinškega uvoza iz LRK na trg Unije skozi vse obravnavano obdobje. Tudi ob čedalje manjši prodaji bi industrija Unije zmogla vzdrževati sprejemljiv obseg in cene ter s tem omejila negativni vpliv upada potrošnje. Vendar bi to bilo mogoče le, če ne bi bilo nepoštene konkurence poceni dampinškega uvoza na trgu. Še več, vpliv kitajskega dampinškega uvoza, ki je nelojalno precej nižal prodajne cene Unije v OP, je mogoče šteti za še bolj škodljivega v času gospodarske krize.

(102)

Glede na navedeno upada gospodarske rasti ni mogoče šteti za mogoči vzrok pretrganja vzročne zveze med škodo za industrijo Unije in dampinškim uvozom iz LRK.

(103)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da ni vzročne zveze med dampinškim uvozom in finančnim položajem industrije Unije, ker je ta dosegla najboljše stopnje dobičkonosnosti v letih, ko je uvoz zadevnega izdelka iz LRK imel največji obseg, in bila najmanj uspešna, ko se je uvoz iz LRK spustil na najnižjo raven v obravnavanem obdobju.

(104)

Pri tem gre najprej omeniti, da je gibanje potrošnje, zlasti upad gospodarske rasti v OP, vsekakor vplivalo na obseg uvoza iz LRK in finančni položaj industrije Unije zaradi svetovnega pomena krize.

(105)

Kakor je bilo že navedeno, pa je dampinški uvoz iz LRK nelojalno precej nižal prodajne cene industrije Unije v OP, tj. med upadom gospodarske rasti. Povrhu je proizvajalcem izvoznikom iz LRK uspelo še rahlo povečati svoj tržni delež tudi v času upada gospodarske rasti, medtem ko je industrija Unije imela hude izgube, ker ni mogla prodajati po ugodnejši ceni.

(106)

Lahko se namreč oceni, da sta navedeno nelojalno nižanje prodajnih cen ob čedalje večjem tržnem deležu dampinškega uvoza iz LRK povzročila še več škode industriji Unije, kot če bi to potekalo v času brez spremenljive potrošnje zaradi upada gospodarske rasti.

(107)

Glede na navedeno nikakor ni mogoče skleniti, da se primerjava golega gibanja obsega dampinškega uvoza iz LRK in finančne uspešnosti industrije Unije lahko šteje za dejavnik, ki bi pretrgal vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo za industrijo Unije.

(108)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da naj bi dobičkonosnost industrije Unije domnevno poslabšal upad izvoza ali upad proizvodnje za lastno uporabo, ne pa upad njihove prodaje v Uniji. Pri tem gre najprej spomniti, da so bili z izjemo obsega prodaje vsi kazalci škode, vključno z dobičkonosnostjo, ocenjeni na podlagi prodaje na trgu Unije nepovezanim strankam. Drugače povedano, izvoz in prodaja za lastno uporabo sta izločena iz izračuna. Nadalje je res, da se je obseg izvoza zmanjšal za spoznanje hitreje kot prodaja Unije, ampak to se ni zgodilo pri proizvodnji za lastno uporabo, ki je v vsem obravnavanem obdobju predstavljala med 22,4 % in 24,4 % skupne prodaje Unije. Poleg tega pa zaradi pomena izvoza v primerjavi s prodajo industrije Unije v EU (nihanja med 10 % in 14 % skozi vse obravnavano obdobje) te prodaje ni mogoče šteti za tako pomembno, da bi postavila pod vprašaj vzročno zvezo med dampinškim uvozom in vplivom na industrijo Unije. Ta argument se torej zavrne.

(109)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je upad industrije Unije povzročila napačna odločitev za povečanje zmogljivosti. Pri tem gre najprej omeniti, da je bil trg steklenih vlaken več let rastoč trg in da odločitve za povečanje zmogljivosti v nekaterih obratih ni mogoče šteti za nerazumno poslovno načrtovanje ob čedalje večji potrošnji. Poleg tega gre omeniti, da se je v celoti gledano v obravnavanem obdobju zmogljivost industrije Unije pravzaprav zmanjšala (glej uvodno izjavo (68)).

(110)

V vsakem primeru gre omeniti, da je industriji Unije uspelo znižati stroške na enoto glavnih surovin kljub povišanju stroškov surovin v obravnavanem obdobju:

Preglednica 18

(111)

Navedeno gibanje stroškov surovin na proizvedeno enoto steklenih vlaken je posledica naložb v večjo učinkovitost in konkurenčnost. Industrija Unije je namreč sprejela več ukrepov za okrepitev in racionalizacijo proizvodnih postopkov in vhodnih stroškov v obravnavanem obdobju.

(112)

Pri stroških dela, kot je bilo že navedeno v uvodnih izjavah (75) do (77), je industrija Unije zmanjšala število zaposlenih za 20 % v obravnavanem obdobju, medtem pa so se povprečne plače zmanjšale celo brez izločitve precejšnjih odpravnin.

(113)

Zaradi teh razlogov se zavrne argument, da je slabšanje industrije Unije posledica povišanih proizvodnih stroškov, mogoče zaradi neučinkovitosti ali visokih stroškov dela.

(114)

Navedeno je bilo, da sta bolj kot damping izdelka v preiskavi škodo povzročila obseg proizvodnje in sodobna tehnologija, ki ju uporabljajo kitajski izvozniki. V celoti gledano se lahko ugotovi, da imajo proizvajalci Unije tudi proizvodnjo velikega obsega in sodobne proizvodnje postopke.

(115)

Ena zainteresirana stran je navedla, da si je industrija Unije verjetno sama prizadejala samopovzročeno škodo z uvozom od kitajskih proizvajalcev, povezanih z njo. Pri tem gre omeniti, da je bil obseg takega uvoza zelo omejen po proizvodnji industrije Unije in uvozu zadevnega izdelka iz LRK, kakor navaja uvodna izjava (58).

(116)

Zato ne pomanjkanja konkurenčnosti ne uvoza od povezanih kitajskih proizvajalcev ni mogoče šteti za dejavnik, ki bi pretrgal vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in ugotovljeno škodo.

(117)

Skratka, iz zgornje analize je razvidno, da se je uvoz steklenih vlaken iz LRK po količinah močno povečeval v obravnavanem obdobju in s tem postopno zmanjševal tržni delež industrije Unije. Poleg tega so te povečane količine, ki so vstopile na trg Unije po dampinških cenah, nelojalno močno zniževale prodajne cene industrije Unije in ji s tem preprečevale, da na svoje stranke prenese višje stroške surovin. Čeprav je industrija Unije nekaj časa zmogla izravnavati negativne učinke tega pritiska z izboljšanjem učinkovitosti, to ni bilo več mogoče, ko je gospodarska kriza občutno zmanjšala raven povpraševanja.

(118)

Analizirani so bili tudi drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije. Pri tem se je pokazalo, da uvoz iz tretjih držav, posledice gospodarske krize, gibanje druge prodaje industrije Unije in drugi dejavniki, vključno s tistimi iz uvodnih izjav (97) do (116), niso videti taki, da bi pretrgali vzročno zvezo, ki je bila ugotovljena med dampinškim uvozom in škodo za industrijo Unije.

(119)

Na podlagi zgornje analize, pri kateri so bili vsi znani dejavniki, ki vplivajo na položaj industrije Unije, ustrezno ločeni od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(120)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali kljub sklepom o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče skleniti, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija proučila verjeten vpliv možnih ukrepov na vse vključene strani in verjetne posledice nesprejetja ukrepov.

(121)

Komisija je poslala vprašalnike neodvisnim uvoznikom in uporabnikom. Skupaj je bilo poslanih 60 vprašalnikov. Dva uvoznika in 13 uporabnikov je nato predložilo izpolnjene vprašalnike v predpisanem roku. Poleg tega je med postopkom več uvoznikov in uporabnikov z dopisi izrazilo nasprotovanje vsem morebitnim ukrepom za ta primer.

(122)

Kot navaja uvodna izjava (56), je v OP podobni izdelek proizvajalo 11 proizvajalcev Unije. Osem pritožnikov je predstavljalo več kot 90 % proizvodnje Unije; še dva sta podprla pritožbo, medtem ko 11. družba je ni niti podprla niti ji ni nasprotovala.

(123)

Tri vzorčene družbe, ki so predstavljale približno 60 % skupne proizvodnje Unije, so zaposlovale 3 300 oseb, ki so bile neposredno udeležene pri proizvodnji, prodaji in upravljanju podobnega izdelka. Gre spomniti, da so kazalci škode pokazali splošno negativno gibanje in da so bili resno prizadeti zlasti kazalci škode za tržni delež in finančno uspešnost industrije Unije, kot so dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Unije zmanjšala z že zelo nizke ravni 0,3 % na – 15,0 %, medtem ko se je njen tržni delež zmanjšal za 5,6 odstotnih točk.

(124)

Če se uvedejo ukrepi, se pričakuje, da se bosta padanje cen in izguba tržnega deleža končala in da se bodo prodajne cene industrije Unije začele popravljati, s čimer bi se precej izboljšal njen finančni položaj.

(125)

Po drugi strani je verjetno, da se bo slabšanje trga in finančnega položaja industrije Unije nadaljevalo, če se protidampinški ukrepi ne uvedejo. Pri takem poteku se pričakuje, da bo industrija Unije izgubila dodaten tržni delež in ne bo več zmogla slediti tržnim cenam, ki jih določa uvoz iz LRK. Verjetna posledica tega bi bili dodatno zmanjšanje proizvodnje in naložb ter zaprtje proizvodnih obratov v Uniji, ki bi pomenili množično izgubo delovnih mest.

(126)

V skladu s tem se začasno sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov nedvomno v interesu industrije Unije.

(127)

Kot že navedeno se vzorčenje ni uporabilo za nepovezane uvoznike in dva nepovezana uvoznika sta polno sodelovala v preiskavi s predložitvijo izpolnjenih vprašalnikov. Dejavnost teh dveh uvoznikov z zadevnim izdelkom iz LRK je ustvarila le majhen del njunega prometa (7 % oziroma 25 %). Oba sta nasprotovala morebitni uvedbi protidampinških ukrepov, saj sta menila, da lahko povzročijo prenehanje uvoza zadevnega izdelka iz LRK.

(128)

Uvoz, ki sta ga prijavila uvoznika, pa je predstavljal zelo majhen delež vsega uvoza iz LRK v OP (pod 1 %). Noben drugi uvoznik ni sodeloval s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika ali utemeljenih pripomb. Glede na navedeno se začasno sklene, da uvedba začasnih protidampinških ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na interes uvoznikov EU.

(129)

Steklena vlakna v tem postopku imajo številne načine uporabe. Sodelovale so naslednje skupine uporabnikov: prejci (tako vrhunskih posebnih tkanin kot navadnejših tkanin, npr. za turbine za vetrno energijo, pomorske, prometne, vesoljske in infrastrukturne uporabe), proizvajalci prevlek, proizvajalci sestavljenih materialov, ki se med drugim uporabljajo v avtomobilski industriji ter proizvajalci kompozitnih polizdelkov ali končnih izdelkov.

(130)

Obseg zadevnega izdelka iz LRK, ki so ga kupili sodelujoči uporabniki, je predstavljal približno 20 % uvoza steklenih vlaken iz LRK v OP. Iz podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov je še razvidno, da uporabniška industrija Unije zaposluje precejšnje število ljudi. Čeprav na tej stopnji niso bili predloženi izčrpni in podkrepljeni podatki o tem, se po podatkih iz izpolnjenih vprašalnikov lahko začasno oceni, da v industriji na koncu proizvodne verige v EU dela 50 000–75 000 ljudi. Na isti podlagi se lahko oceni, da zaposlujejo oddelki, ki uporabljajo steklena vlakna, v družbah, ki so v OP uporabljale kitajska steklena vlakna, približno 27 000 ljudi.

(131)

Večina sodelujočih uporabnikov je navedla, da kupuje steklena vlakna iz kitajskih in drugih virov, vključno z evropskimi proizvajalci. Le malokateri so kupovali steklena vlakna izključno iz LRK. V tej panogi niso le dejavnosti industrije na koncu proizvodne verige zelo razvejene, ampak se tudi velikost teh družb lahko občutno razlikuje – in nekatere so del večjih skupin družb z mednarodnim poslovanjem, druge pa so popolnoma neodvisne.

(132)

Po izpolnjenih vprašalnikih se uporabniška industrija steklenih vlaken zdi razmeroma zdrava. Večina sodelujočih uporabnikov je namreč za vse obravnavano obdobje, vključno z OP, prijavila dobiček pri proizvodnji in prodaji izdelkov, ki so vsebovali izdelek v preiskavi. Nekaj uporabnikov je prijavilo izgubo za to dejavnost v OP, ampak dobiček več drugih se je gibal med 5 % in 10 %.

(133)

Nabavni stroški steklenih vlaken na splošno znašajo precejšnji del proizvodnih stroškov pri izdelkih uporabniške industrije. Po predloženih podatkih lahko ta delež znaša od 10 % do preko 50 %, odvisno od izdelka. Za nekatere uporabnike lahko zato ima povišanje nabavnih stroškov kitajskih steklenih vlaken opazen učinek na stroške.

(134)

Po podatkih iz izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih uporabnikov se v povprečju lahko oceni možni vpliv protidampinških ukrepov na dobiček na okrog 1 % prometa tistih oddelkov uporabniških družb, ki uporabljajo steklena vlakna, in na manj kot 0,5 % prometa celote družb, v katerih so oddelki, ki uporabljajo steklena vlakna. Drugače povedano bi na dobičkonosnost oddelka, ki uporablja steklena vlakna, in celotne družbe v povprečju vplivalo za okrog eno odstotno točko oziroma manj kot pol odstotne točke.

(135)

Gre pa omeniti, da bi učinek na nekatere uporabniške družbe lahko bil večji, do približno 5 % prometa družbe. Zaradi stopenj dobička pri nekaterih uporabnikih in deleža steklenih vlaken v njihovih proizvodnih stroških ni mogoče izključiti, da bi njihovo dobičkonosnost lahko prizadelo močno povišanje cen steklenih vlaken, razen če povišanja stroškov ne bi mogli v celoti ali dobršnem delu prenesti na stranke.

(136)

Skratka, lahko se začasno sklene, da čeprav možni učinek protidampinških ukrepov lahko bolj prizadene nekatere uporabniške družbe, bi bil za druge uporabnike verjetno precej zmeren.

(137)

Nekateri uporabniki so trdili, da veliko steklenih vlaken, ki jih potrebuje uporabniška industrija, ni mogoče že takih kupiti na trgu. Pač pa morajo dobavitelji skozi dolgotrajen in zapleten postopek za izpolnjevanje pogojev, ki lahko traja od 6 do 12 mesecev brez zagotovljenega uspeha. Zato bi bila zamenjava dobavitelja zaradi izogibanja plačevanja protidampinških dajatev draga, kratkoročno nemogoča in tehnološko tvegana.

(138)

Pri tem je priznano, da pri nekaterih uporabah lahko značilnosti izdelka v preiskavi zahtevajo dolgotrajne postopke za izpolnjevanje pogojev, ki vključujejo preskušanje. Vendar se tudi po prejetih pripombah več uporabnikov v tem trenutku zdi, da je za večino primerov na voljo več virov. Gre tudi spomniti, da protidampinški ukrepi niso namenjeni temu, da bi nekaterim dobaviteljem preprečili dostop do trga Unije, saj je vsak predlagani ukrep namenjen temu, da se obnovi poštena trgovina in popravijo izkrivljene tržne razmere.

(139)

Zato se začasno sklene, da uvedba ukrepov za kitajska steklena vlakna verjetno ne bo začasno ustavila dobavo surovin uporabniški industriji.

(140)

Več uporabnikov je navedlo, da ne bi mogli prenesti podražitve steklenih vlaken na kupce svojih izdelkov. Ti uporabniki so navedli, da je na trgih za njihove izdelke huda konkurenca in da bi njihove stranke ob podražitvi zlahka zamenjale dobavitelja.

(141)

Zaradi raznovrstnosti uporabniških družb je težko oceniti splošno zmožnost uporabnikov za prenos morebitnega povišanja stroškov na stranke. Kljub temu se po podatkih iz izpolnjenih vprašalnikov uporabnikov lahko domneva, da čeprav posamezni uporabnik ne bi mogel prenesti povišanja stroškov, bi to le omejeno prizadelo njegov promet in dobičkonosnost.

(142)

Pri konkurenci je več uporabnikov nadalje izrazilo pomisleke, da bi uvedba protidampinških dajatev povzročila večjo konkurenco dobaviteljev zunaj EU na trgu na koncu proizvodne verige, ker za izdelke s konca proizvodne verige ne bi veljali nobeni zaščitni ukrepi, pa tudi prehod z uvoza iz LRK in s steklenih vlaken na izdelke s konca proizvodne verige, kot so kompozitni materiali, tkanine in kompozitne vetrnice za vetrne turbine. Glede LRK je bilo namreč navedeno, da na mnogih od teh trgov že obstaja konkurenca iz LRK in da je razumno predvidevati, da bi se ta konkurenca z uvedbo ukrepov za steklena vlakna še povečala. Po trditvah bi uporabniška industrija tako ne le morala plačevati višje cene za steklena vlakna, ampak bi se morala spoprijeti tudi s povečano konkurenco. Po trditvah ne bi bilo mogoče v takem poslovnem okolju prenesti bistvenega dela kakršnega koli povišanja cen na stranke.

(143)

Pri tem gre omeniti, da dejstvo, da uvedba protidampinških ukrepov lahko poveča konkurenco, ne more biti razlog, da se ne uvedejo, če so utemeljene. Evropska uporabniška industrija steklenih vlaken ima iste pravice kot proizvodna industrija steklenih vlaken ter se lahko popolnoma upravičeno sklicuje na zakonodajo EU o trgovini in zahteva protidampinško preiskavo za svoje izdelke, če ima za to dovolj pravnih razlogov in lahko predloži dokaze prima facie o škodljivem dampingu.

(144)

Zato ta argument za morebitno povečanje konkurence izdelkov s konca proizvodne verige, ki ne prihajajo iz EU, ne more upravičiti neuvedbe protidampinških ukrepov.

(145)

Več uporabnikov je navedlo, da je po OP že bilo pomanjkanje dobave na trgu Unije in da bi uvedba protidampinških ukrepov poslabšala to stanje, saj bi se zmanjšal uvoz iz LRK, čeprav je ta potreben zaradi močnega in čedalje večjega povpraševanja.

(146)

Pritožniki so priznali, da obstaja ozko grlo pri dobavi nekaterih skupin izdelkov, ki jih proizvaja industrija Unije, vendar so menili, da je to začasna posledica pomanjkanja zalog zaradi okrevanja trga po gospodarski krizi. Navedli so tudi, da bo industrija Unije lahko zadovoljila predvideno rast povpraševanja industrije EU na koncu proizvodne verige, zlasti z uporabo neizkoriščenih zmogljivosti, ki jih je mogoče zlahka obnoviti, nadaljnjimi tehnološkimi izboljšavami in ponovnimi postavitvami peči ob vzpostavitvi zdravih stopenj dobičkonosnosti.

(147)

Pri tem gre najprej omeniti, da namen protidampinških ukrepov ni ovirati uvoza, ampak odpraviti nepoštene trgovinske prakse, ki škodujejo industriji Unije, in ponovno vzpostaviti stanje učinkovite konkurence na trgu EU. Čeprav se bodo ravni cen EU zadevnega izdelka s poreklom iz LRK najverjetneje povečale zaradi uvedbe protidampinških ukrepov, ukrepi, kot so predlagani, niso taki, da bi zaprli dostop do trga Unije proizvajalcem izvoznikom iz LRK in bodo tako še naprej omogočali uvoz zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije.

(148)

Pri zmožnosti industrije Unije za dopolnjevanje morebitnega pomanjkanja dobave kitajskih steklenih vlaken gre omeniti, da je sedanja raven izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije videti taka, da lahko zagotovi zadovoljitev celotne dobave. Celo vseh 116 413 ton kitajskega uvoza steklenih vlaken v OP bi lahko dopolnile neizkoriščene zmogljivosti industrije Unije, ki so bile v OP po ocenah blizu 200 000 ton.

(149)

Glede na navedeno se lahko začasno sklene, da se vprašanje morebitnega pomanjkanja dobave lahko reši z večjo izkoriščenostjo zmogljivosti industrije Unije, z drugim uvozom in nedampinškim uvozom zadevnega izdelka iz LRK.

(150)

Pričakuje se, da bi se z uvedbo ukrepov za dampinški uvoz zadevnega izdelka iz LRK industriji Unije omogočilo, da izboljša svoje stanje z večjim obsegom prodaje, višjimi prodajnimi cenami in večjim tržnim deležem. Čeprav so možni nekateri negativni učinki v obliki višjih stroškov za nekatere uporabnike, bodo pričakovane koristi za proizvajalce in njihove dobavitelje verjetno večje.

(151)

Glede na navedeno se po premisleku začasno sklene, da v tem primeru ni nujnih razlogov za to, da se ne bi uvedli začasni ukrepi za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. Vendar bo to predhodno oceno morda treba skrbno proučiti po prejemu pripomb zainteresiranih strani.

(152)

Ob upoštevanju sklepov o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, da se prepreči nadaljnja škoda industriji Unije zaradi dampinškega uvoza.

(153)

Začasni ukrepi za uvoz iz LRK morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravo škode, ki jo dampinški uvoz povzroča industriji Unije, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se sklene, da bi morali vsi ukrepi industriji Unije omogočati, da pokrije stroške proizvodnje in na splošno doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi lahko bil dosežen v normalnih konkurenčnih razmerah, tj. če dampinškega uvoza ne bi bilo.

(154)

Industrija Unije je trdila, da bi bilo za določitev stopnje odprave škode treba uporabiti 12- do 15-odstotni ciljni dobiček. Vendar do zdaj predloženi dokazi ne kažejo prepričljivo, da je taka stopnja dobička najmanjša nujna stopnja za uspešno delujoče poslovanje industrije Unije v tem gospodarskem sektorju. Zaradi pomanjkanja trdnih dokazov za višjo stopnjo ciljnega dobička se začasno šteje, da je 5-odstotni ciljni dobiček primeren za določitev stopnje odprave škode.

(155)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za podobni izdelek industrije Unije. Neškodljiva cena je bila določena tako, da se je od cene franko tovarna odštela dejanska stopnja dobička, tako izračunani ceni na pragu dobička pa se je prištela navedena ciljna stopnja dobička.

(156)

Tako so bile začasno določene naslednje stopnje odprave škode:

(157)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK uvesti začasno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in odprave škode po pravilu nižje dajatve, ki je v vseh primerih ugotovljena stopnja dampinga.

(158)

(159)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato te stopnje izražajo stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo navedene družbe, torej navedeni specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih je proizvedla družba, ki v operativnem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, ter subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi družbami, teh stopenj ni mogoče izkoristiti, ampak zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(160)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se naslovi na Komisijo (4) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe pri proizvodnji, domači prodaji in izvozu, povezanih na primer z navedenima spremembama imena ali proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(161)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo dajatve za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(162)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve o uvedbi dajatev iz te uredbe začasne in jih bo za določitev kakršnih koli dokončnih ukrepov morda treba ponovno proučiti –

European Commission

Directorate-General for Trade

Direction H

Office Nerv- 105

B-1049 Brussels.