(1)

Komisija je 3. septembra 2009 z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata (v nadaljnjem besedilu: PET) s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov (v nadaljnjem besedilu: zadevne države) v Unijo.

(2)

Postopek se je začel po pritožbi, ki jo je 20. julija 2009 vložil odbor za polietilen tereftalat Plastics Europe (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež celotne proizvodnje nekaterih vrst polietilen tereftalata v Uniji, v tem primeru več kot 50 %. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav in znatni škodi, ki je nastala zaradi tega, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je proizvajalce pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, uvoznike/trgovce in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, proizvajalce izvoznike ter predstavnike zadevnih držav izvoznic uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev in uvoznikov Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci in uvozniki Unije pozvani, da se javijo Komisiji in v skladu z obvestilom o začetku predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z izdelkom v preiskavi, v obdobju preiskave (od 1. julija 2008 do 30. junija 2009).

(6)

Štirinajst proizvajalcev Unije je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od sodelujočih proizvajalcev Unije, izbrala vzorec petih proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 65 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev Unije.

(7)

Osem uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od sodelujočih uvoznikov, izbrala vzorec dveh uvoznikov, ki predstavljata 83 % uvoza vseh sodelujočih uvoznikov ter 48 % vsega uvoza iz ZAE, Irana in Pakistana.

(8)

Komisija je poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Unije, vzorčenim uvoznikom ter vsem uporabnikom in dobaviteljem, za katere je znano, da jih to zadeva, in tudi tistim, ki so se javili v roku iz obvestila o začetku.

(9)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo pet vzorčenih proizvajalcev Unije, en vzorčeni uvoznik, deset uporabnikov v Uniji, trije dobavitelji surovin, en proizvajalec izvoznik v Iranu in z njim povezan trgovec, en proizvajalec izvoznik v Pakistanu ter en proizvajalec izvoznik v Združenih arabskih emiratih. Poleg tega je sedem sodelujočih proizvajalcev Unije predložilo zahtevane splošne podatke za analizo škode.

(10)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za predhodno ugotovitev dampinga, z njim povzročene škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(11)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(12)

Zadevni izdelek je polietilen tereftalat z viskoznostjo 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5 s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), trenutno uvrščen pod oznako KN 3907 60 20 .

(13)

PET je kemični izdelek, ki se običajno uporablja v industriji umetnih mas za proizvodnjo plastenk in folij. Ker je ta razred PET homogen izdelek, ni bil dodatno razdeljen na različne vrste izdelkov.

(14)

Preiskava je pokazala, da imata PET, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter PET, ki se proizvaja in prodaja na notranjih trgih Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov ter izvaža v Unijo, v glavnem enake osnovne kemijske in fizikalne lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se začasno obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(15)

Glede na znatna nihanja stroškov surovin in tržnih cen PET v OP se je štelo za ustrezno, da se za določitev normalne vrednosti in izvozne cene uporabijo četrtletni podatki. Vendar te metodologije ni bilo mogoče uporabiti za Iran, ker edini iranski proizvajalec ni mogel predložiti popolnih četrtletnih podatkov o stroških.

(16)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej ugotovila, ali je domača prodaja edinega iranskega proizvajalca dovolj reprezentativna, tj. ali celoten obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Domača prodaja edinega iranskega proizvajalca je bila v obdobju preiskave dovolj reprezentativna.

(17)

Komisija je nato proučila, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za podobni izdelek, ki se prodaja na iranskem trgu, določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OP.

(18)

Ker je obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje podobnega izdelka, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(19)

Ker je izvoz v Unijo potekal prek povezane trgovske družbe v Iranu, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi cen, ki jih je ta povezani trgovec zaračunaval neodvisnim strankam v Uniji.

(20)

Normalna vrednost in izvozna cena edinega proizvajalca izvoznika sta bili primerjani na podlagi franko tovarna.

(21)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za razlike v stopnji trgovine, prevoznih stroških, manipuliranju, natovarjanju in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kredita, ter drugih dejavnikih (bančni stroški), kadar je bilo primerno in upravičeno.

(22)

Družba je zahtevala prilagoditev za razlike v stopnji trgovine zaradi različnih vzorcev prodaje med njenimi strankami na njenem notranjem trgu in trgu EU. Prilagoditev je bila odobrena, če je lahko družba utemeljila svojo zahtevo.

(23)

Poleg tega je iranski proizvajalec izvoznik predložil poseben zahtevek v zvezi z domnevnim vplivom mednarodnih sankcij proti Iranu. Družba je trdila, da zaradi sankcij nekaterim velikim ameriškim kupcem PET, kot sta družbi Coca-Cola in Pepsi, ni dovoljeno kupovati PET od Irana, zaradi česar za PET s poreklom iz Irana ne izdajajo potrdil o kakovosti. To domnevno vpliva tudi na druge evropske stranke, ki zahtevajo nižje cene za PET, za katerega družba Coca-Cola ali Pepsi ni izdala potrdila. Vendar iranski proizvajalec izvoznik domnevnega vpliva sankcij ni mogel količinsko opredeliti tako, da bi ga lahko podprl z dokazi. Družba je imela podobne težave na notranjem trgu, na katerem lokalnim imetnikom dovoljenj družb Coca-Cola in Pepsi ni bilo dovoljeno kupovati PET od iranskih proizvajalcev in so bili odvisni od uvoza iz drugih držav. Posledično morajo sankcije tudi izvajati pritisk za znižanje domačih cen, zato ni nobene vidne razlike za primerjavo cen. Zato je bilo sklenjeno, da ni razlogov za upoštevanje razlik v obliki prilagoditve zaradi vpliva sankcij na Iran.

(24)

V skladu s členoma 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za edinega iranskega proizvajalca določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(25)

Na podlagi informacij iz pritožbe in informacij, ki jih je predložil sodelujoči iranski proizvajalec izvoznik, v Iranu ni drugih znanih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato mora biti stopnja dampinga na ravni države, ki se določi za Iran, enaka stopnji dampinga, določeni za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika v Iranu.

(26)

Začasna stopnja dampinga za Iran, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 28,6 %.

(27)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej ugotovila, ali je domača prodaja edinega pakistanskega proizvajalca dovolj reprezentativna, tj. ali celoten obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Domača prodaja edinega pakistanskega proizvajalca je bila v obdobju preiskave dovolj reprezentativna.

(28)

Komisija je nato proučila, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za podobni izdelek, ki se prodaja na pakistanskem trgu, določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OP.

(29)

Ker je obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje podobnega izdelka na notranjem trgu, je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen podobnega izdelka.

(30)

Edini proizvajalec izvoznik v Pakistanu je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so jih te neodvisne stranke dejansko plačevale ali jih plačujejo za zadevni izdelek.

(31)

Normalne vrednosti in izvozna cena edinega proizvajalca izvoznika so bile primerjane na podlagi franko tovarna.

(32)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za razlike v uvoznih dajatvah, popustih, rabatih, prevozu, zavarovanju, manipuliranju, natovarjanju in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kredita, poprodajnih stroških (tehnična pomoč in storitve), provizijah ter drugih dejavnikih (bančni stroški), kadar je bilo primerno in upravičeno.

(33)

V skladu s členoma 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za edinega pakistanskega proizvajalca določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(34)

Začasna stopnja dampinga za edinega pakistanskega proizvajalca izvoznika, tj. Novatex Limited, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 1,5 %, tj. pod stopnjo de minimis v smislu člena 9(3) osnovne uredbe.

(35)

Ker v Pakistanu ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka, se začasni ukrepi ne uvedejo.

(36)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej ugotovila, ali je domača prodaja edinega proizvajalca v Združenih arabskih emiratih (ZAE) dovolj reprezentativna, tj. ali celoten obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Domača prodaja edinega proizvajalca v ZAE je bila v obdobju preiskave dovolj reprezentativna.

(37)

Komisija je nato proučila, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za podobni izdelek, ki se prodaja na trgu ZAE, določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OP.

(38)

Ker je obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje podobnega izdelka, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(39)

Edini proizvajalec izvoznik v Združenih arabskih emiratih je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so jih te neodvisne stranke dejansko plačevale ali jih plačujejo za zadevni izdelek.

(40)

Normalne vrednosti in izvozne cene edinega proizvajalca izvoznika so bile primerjane na podlagi franko tovarna.

(41)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevozu, zavarovanju, manipuliranju, natovarjanju in drugih tozadevnih stroških, stroških kredita ter provizijah, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(42)

V skladu s členoma 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za edinega proizvajalca v ZAE določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(43)

Na podlagi informacij iz pritožbe in informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik v ZAE, v Združenih arabskih emiratih ni drugih znanih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato mora biti stopnja dampinga na ravni države, ki se določi za Združene arabske emirate, enaka stopnji dampinga, določeni za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika v Združenih arabskih emiratih.

(44)

Začasna stopnja dampinga za Združene arabske emirate, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 6,6 %.

(45)

V OP je podobni izdelek proizvajalo 17 proizvajalcev v Uniji. Zato se šteje, da proizvodnja teh proizvajalcev (določena na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci, za druge proizvajalce Unije pa na podlagi podatkov iz pritožbe) predstavlja proizvodnjo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(46)

Od teh 17 proizvajalcev jih je v preiskavi sodelovalo 12. Ugotovljeno je bilo, da teh 12 proizvajalcev predstavlja večji delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji, v tem primeru več kot 80 %. Zato teh 12 sodelujočih proizvajalcev predstavlja industrijo Unije v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“. Preostali proizvajalci Unije bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „drugi proizvajalci Unije“. Ti drugi proizvajalci Unije niso dejavno podprli pritožbe niti ji nasprotovali.

(47)

Opozoriti je treba, da je za trg EU s PET značilno razmeroma visoko število proizvajalcev, ki običajno pripadajo večjim skupinam s sedežem zunaj EU. Trg je v procesu utrditve, v katerem je bilo nedavno izvedenih več prevzemov in zaprtij. Od leta 2009 so se na primer zaprli obrati za proizvodnjo PET družb Tergal Fibres (Francija), Invista (Nemčija) in Artenius (Združeno kraljestvo), družba Indorama pa je prevzela nekdanja obrata družbe Eastman v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem.

(48)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (6), je bil izbran vzorec petih posameznih proizvajalcev, ki predstavljajo 65 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev Unije. Ena družba ni mogla predložiti vseh zahtevanih podatkov, zato je bilo treba vzorec zmanjšati na štiri družbe, ki predstavljajo 47 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev.

(49)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in podatkov o obsegu uvoza za trg EU, pridobljenih od Eurostata, pri čemer so podatki o drugih proizvajalcih Unije temeljili na ocenah na podlagi pritožbe.

(50)

Potrošnja Unije izdelka v preiskavi se je med letom 2006 in OP povečala za 11 %. Očitno povpraševanje se je leta 2007 povečalo za 8 %, med letoma 2007 in 2008 nekoliko zmanjšalo (za 2 odstotni točki), med letom 2008 in OP pa se je povečalo za dodatnih 5 odstotnih točk.

Preglednica 1

(51)

Komisija je proučila, ali je treba v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe uvoz PET iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov oceniti kumulativno.

(52)

Ker je stopnja dampinga, ugotovljena za Pakistan, enaka stopnji de minimis, se sklene, da učinka navedenega uvoza ni mogoče oceniti skupaj z dampinškim uvozom iz Irana in ZAE.

(53)

V zvezi z učinki uvoza s poreklom iz ZAE in Irana je preiskava pokazala, da so stopnje dampinga nad pragom de minimis, kot je določeno v členu 9(3) osnovne uredbe, in da obseg dampinškega uvoza iz teh dveh držav ni zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe.

(54)

V zvezi s konkurenčnimi pogoji med uvozom iz Irana in Združenih arabskih emiratov ter podobnim izdelkom je preiskava pokazala, da proizvajalci iz teh držav uporabljajo iste prodajne kanale in prodajajo podobnim kategorijam strank. Poleg tega je preiskava tudi pokazala, da se je uvoz iz teh dveh držav v obravnavanem obdobju povečal.

(55)

Glede na navedeno se začasno sklene, da so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena ter da je treba uvoz iz Irana in Združenih arabskih emiratov proučiti kumulativno.

(56)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka v EU se je med letom 2006 in OP povečal za skoraj dvajsetkrat, pri čemer je v OP dosegel 212 198 ton. Natančneje, uvoz iz ZAE in Irana se je med letoma 2006 in 2007 skoraj potrojil, nato se je leta 2008 v primerjavi z letom 2007 dodatno povečal za štirikrat, med letom 2008 in OP pa se je skoraj podvojil.

Preglednica 2

(57)

Tržni delež dampinškega uvoza iz ZAE in Irana je leta 2006 znašal 0,4 % in se je v obravnavanem obdobju enakomerno povečal za skoraj 7 odstotnih točk. Natančneje, med letoma 2006 in 2007 se je povečal za 0,8 odstotne točke, med letoma 2007 in 2008 za dodatne 3,4 odstotne točke, med letom 2008 in OP pa za 2,5 odstotne točke. Tržni delež dampinškega uvoza iz ZAE in Irana je v OP znašal 7,1 %.

(58)

Opozoriti je treba, da so ZAE vstopili na trg šele leta 2007, vendar so hitro pridobili znaten tržni delež.

(59)

Povprečna uvozna cena se je v obravnavanem obdobju znižala za 15 %, pri čemer se je najbolj znižala med letom 2008 in OP. Natančneje, povprečna cena se je leta 2007 znižala za 1 % in leta 2008 za dodatno odstotno točko, nato pa se je v OP znižala za dodatnih 13 odstotnih točk.

Preglednica 3

(60)

Glede na dejstvo, da so cene in stroški zadevnega izdelka v OP znatno nihali, so se podatki o prodajnih cenah in stroških zbrali po četrtletjih, pri čemer so se izračuni nelojalnega nižanja prodajnih in nelojalnega nižanja ciljnih cen izvedli na četrtletni ravni.

(61)

Za namene analize nelojalnega nižanja prodajnih cen se je tehtano povprečje prodajnih cen industrije Unije za nepovezane stranke na trgu Unije, ki je prilagojeno na raven franko tovarna, primerjalo z ustreznim tehtanim povprečjem cen uvoza iz ZAE in Irana za prvo neodvisno stranko na trgu Unije, določenim na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu in razlike v stopnji trgovine.

(62)

Primerjava je pokazala, da je v OP zadevni dampinški izdelek s poreklom iz ZAE, ki se prodaja v Uniji, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 3,9 %. Dampinški izdelki s poreklom iz Irana, ki se prodajajo v Uniji, so nelojalno znižali prodajne cene industrije Unije za 3,2 %. Tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za obe državi v OP je 3,8 %.

(63)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vsebovala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in indeksov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(64)

Kot je bilo pojasnjeno, je bilo treba zaradi velikega števila proizvajalcev Unije uporabiti vzorčenje. Za analizo škode so bili določeni kazalci škode na naslednjih dveh ravneh:

(65)

Proizvodnja Unije se je med letom 2006 in OP zmanjšala za 4 %. Natančneje, leta 2007 se je povečala za 5 %, tj. na približno 2 570 000 ton, vendar se je nato leta 2008 v primerjavi z letom 2007 močno zmanjšala, in sicer za 10 odstotnih točk, med letom 2008 in OP pa se povečala za 1 odstotno točko in dosegla približno 2 300 000 ton.

Preglednica 4

(66)

Proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 15 %. Natančneje, leta 2007 se je povečala za 1 %, leta 2008 za dodatnih 5 odstotnih točk, v OP pa še za 9 odstotnih točk.

Preglednica 5

(67)

Izkoriščenost zmogljivosti je leta 2006 znašala 83 % in se je leta 2007 povečala na 87 %, vendar se je nato leta 2008 zmanjšala na 75 %, v OP pa na le 69 %. Upad stopnje izkoriščenosti leta 2008 in v OP izraža zmanjšano proizvodnjo in povečano proizvodno zmogljivost v tem obdobju.

(68)

Obseg prodaje proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na trgu EU se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal. Prodaja se je leta 2007 povečala za 5 %, vendar se je naslednje leto nekoliko zmanjšala pod raven iz leta 2006, pri čemer je bila v OP za 3 % manjša kot leta 2006, tj. približno 2 100 000 ton. Glede na omejen obseg zalog gibanje prodaje jasno izraža gibanje proizvodnje.

Preglednica 6

(69)

Tržni delež proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 odstotnih točk, pri čemer se je s 85 % leta 2006 zmanjšal na 75 % v OP. To zmanjšanje tržnega deleža izraža dejstvo, da se je kljub povečani potrošnji prodaja industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 %. Opozoriti je treba, da je bil ta trend zmanjševanja ugotovljen tudi za vzorčene proizvajalce Unije.

Preglednica 7

(70)

Med letom 2006 in OP, ko se je potrošnja Unije povečala za 11 %, se je obseg prodaje proizvajalcev Unije na trgu EU zmanjšal za 3 %, njihov tržni delež pa za 10 odstotnih točk. Na drugi strani se je v istem obdobju tržni delež dampinškega uvoza povečal z 0,4 % na 7,1 %. Zato se sklene, da proizvajalci Unije niso mogli izkoristiti rasti trga.

(71)

Stopnja zaposlenosti proizvajalcev Unije se je med letom 2006 in OP znižala za 15 %. Natančneje, število zaposlenih se je znatno zmanjšalo z 2 400 leta 2006 na 2 100 leta 2007, tj. za 13 %, pri čemer se leta 2008 in v OP ta stopnja ni bistveno spremenila. Zmanjšanje leta 2007 izraža prizadevanje več proizvajalcev EU za prestrukturiranje.

Preglednica 8

(72)

Produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjene s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju povečala za 12 %. To izraža dejstvo, da se je proizvodnja zmanjšala počasneje kot stopnja zaposlenosti, in kaže na povečano učinkovitost proizvajalcev Unije. To je zlasti očitno v letu 2007, ko se je proizvodnja povečala, medtem ko se je stopnja zaposlenosti znižala, pri čemer je bila produktivnost za 21 % večja kot leta 2006.

Preglednica 9

(73)

Letne povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije na trgu EU, ki se zaračunavajo nepovezanim strankam, so med letoma 2006 in 2008 ostale stabilne pri približno 1 100 EUR na tono. V OP se je letna povprečna prodajna cena znižala za 12 % in dosegla 977 EUR na tono. Letna povprečna prodajna cena ne izraža mesečnih ali celo dnevnih nihanj cen PET na evropskem (in svetovnem) trgu, vendar zadostuje za ugotavljanje trenda v obravnavanem obdobju. Prodajne cene PET so običajno v skladu s cenovnimi trendi njegovih glavnih surovin (predvsem PTA in MEG), saj predstavljajo do 80 % celotnih stroškov PET.

Preglednica 10

(74)

Kot je navedeno, so bile prodajne cene industrije Unije nelojalno znižane zaradi dampinškega uvoza iz ZAE in Irana.

(75)

Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz ZAE in Irana vpliva dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega. Opozoriti je treba, da se od leta 2000 izvajajo protidampinški ukrepi proti uvozu PET iz Indije, Indonezije, Republike Koreje, Malezije, Tajvana in Tajske, od leta 2004 pa proti uvozu PET iz Ljudske republike Kitajske. Glede na to, da se je v obravnavanem obdobju preiskave zmanjšal tržni delež industrije Unije, njene izgube pa so se povečale, ni mogoče določiti dejanskega okrevanja od preteklega dampinga, pri čemer se sklene, da je proizvodnja Unije še naprej dovzetna za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije.

(76)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev se je med letom 2006 in OP znižala za 22 %. Opozoriti je treba, da zaloge predstavljajo manj kot 5 % letne proizvodnje, zato je pomembnost tega kazalca pri analizi škode omejena.

Preglednica 11

(77)

Letni stroški dela so se med letoma 2006 in 2007 povečali za 11 %, nato so se leta 2008 v primerjavi z letom 2007 zmanjšali za 2 odstotni točki, v OP pa v primerjavi z letom 2008 za dodatnih 9 odstotnih točk, s čimer so dosegli isto raven kot leta 2006. Tako so stroški dela na splošno ostali stabilni.

Preglednica 12

(78)

Dobičkonosnost prodaje podobnega izdelka vzorčenih proizvajalcev nepovezanim strankam na trgu EU, izražena kot odstotek neto prodaje, je v obravnavanem obdobju ostala negativna in se celo zmanjšala z – 6,9 % na – 7,5 %. Natančneje, položaj v zvezi z dobičkonosnostjo vzorčenih proizvajalcev se je leta 2007 izboljšal, saj so neto izgube predstavljale le – 1,5 % neto prodaje, vendar so se leta 2008 izgube zelo povečale, in sicer na – 9,3 %. V OP se je položaj nekoliko izboljšal.

Preglednica 13

(79)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je bila na splošno v skladu s trendom dobičkonosnosti. Z ravni – 9,6 % leta 2006 se je povečala na – 3,1 % leta 2007. Leta 2008 se je zmanjšala na – 16,8 %, v OP pa se je znova povečala na – 12,3 %. Donosnost naložb je na splošno ostala negativna in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2,7 odstotne točke.

(80)

Neto denarni tok iz poslovanja je bil leta 2006 negativen, in sicer – 18,5 milijona EUR. Leta 2007 se je znatno izboljšal, ko je z 19,5 milijona EUR dosegel pozitivno raven, vendar se je leta 2008 zelo zmanjšal (– 42 milijonov EUR), nato pa je v OP dosegel – 11 milijonov EUR. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju na splošno izboljšal, čeprav je ostal negativen.

(81)

Ni dokazov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, zlasti zato, ker so nekateri proizvajalci vključeni v večje skupine.

Preglednica 14

(82)

Letne naložbe vzorčenih družb v proizvodnjo podobnega izdelka so se med letoma 2006 in 2007 zmanjšale za 34 %, med letoma 2007 in 2008 za dodatnih 59 odstotnih točk, nato pa so se v OP v primerjavi z letom 2008 le nekoliko zmanjšale. Naložbe so se v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšale za 96 %. To znatno zmanjšanje naložb je mogoče delno pojasniti z dejstvom, da so bile leta 2006 in 2007 pridobljene nove proizvodne linije za povečanje zmogljivosti.

Preglednica 15

(83)

Analiza makroekonomskih podatkov kaže, da sta se proizvodnja in prodaja proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju zmanjšali. Čeprav ugotovljeno zmanjšanje kot tako ni bilo dramatično, ga je treba obravnavati v okviru povečanega povpraševanja med letom 2006 in OP, ki je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža proizvajalcev Unije za 10 odstotnih točk, tj. na 75 %.

(84)

Hkrati zadevni mikroekonomski kazalci kažejo na jasno poslabšanje gospodarskega položaja vzorčenih proizvajalcev Unije. Dobičkonosnost in donosnost naložb sta ostali negativni ter sta se med letom 2006 in OP na splošno še dodatno zmanjšali. Denarni tok je kljub splošnemu pozitivnemu gibanju v OP prav tako ostal negativen.

(85)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industriji Unije nastala znatna škoda v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(86)

Komisija je v skladu s členoma 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz s poreklom iz Irana in Združenih arabskih emiratov industriji Unije povzročil takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko istočasno povzročili škodo industriji Unije, s čimer se je zagotovilo, da se morebitna škoda zaradi teh drugih dejavnikov ni pripisala dampinškemu uvozu.

(87)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz ZAE in Irana se je med letom 2006 in OP povečal za skoraj dvajsetkrat, in sicer na 212 200 ton, pri čemer se je njegov tržni delež povečal za skoraj 7 odstotnih točk (z 0,4 % na 7,1 %). Hkrati se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za približno 10 odstotnih točk (s 84,9 % na 75,1 %). Povprečna cena tega uvoza se je med letom 2006 in OP znižala ter je ostala nižja od povprečne cene proizvajalcev Unije.

(88)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (62), je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi dampinškega uvoza iz ZAE 3,9-odstotno, zaradi dampinškega uvoza iz Irana pa 3,2-odstotno. Čeprav je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen pod 4 %, ga ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega, ker je PET osnovni izdelek in konkurenca temelji predvsem na cenah.

(89)

Iranski izvoznik je trdil, da iranski uvoz PET ni mogel povzročiti znatne škode industriji Evropske unije zaradi tega, ker so uvozne ravni le malo presegle prag de minimis za uvoz. Vendar je v OP uvoz iz Irana, ki je enak tržnemu deležu 1,9 %, presegel prag de minimis, določen v osnovni uredbi. Poleg tega so iranske uvozne cene nelojalno znižale prodajne cene evropske industrije. Ob upoštevanju navedenega se utemeljitev iranskega izvoznika zavrne.

(90)

V zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen industrije Unije zaradi uvoza iz ZAE in Irana se sklene, da se je s tem dampinškim uvozom izvajal pritisk z zniževanjem cen, zaradi česar industrija Unije svojih prodajnih cen ni mogla ohraniti na ravni, ki bi bila potrebna za kritje stroškov in ustvarjanje dobička. Zato se sklene, da obstaja vzročna zveza med navedenim uvozom in škodo industrije Unije.

(91)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je škodo povzročil nezadosten izvoz proizvajalcev Unije. Kot je razvidno iz spodnje preglednice, se je obseg izvoza industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 11 %. Raven izvoznih cen se je v istem obdobju znižala za 10 %, zaradi česar je bila v obravnavanem obdobju vrednost izvoza stabilna. Zato ni dokazov, da je k škodi, ki je bila povzročena industriji Unije, prispeval izvoz.

Preglednica 16

(92)

Druga zainteresirana stran je trdila, da so cene industrije Unije na trgu EU umetno visoke. Po mnenju zainteresirane stranke je ta trditev podprta z dejstvom, da se cene na trgu EU niso spremenile, čeprav so se izvozne prodajne cene znižale. Vendar je preiskava pokazala, da so se letne povprečne prodajne cene industrije Unije na trgu EU v obravnavanem obdobju znižale za 12 %, v skladu z znižanjem izvoznih cen v istem obdobju. Ta utemeljitev se zato zavrne.

(93)

Ob upoštevanju ugotovitve, da uvoz iz Pakistana ni dampinški, je treba proučiti, ali je kljub temu prispeval k škodi, ki je nastala proizvajalcem Unije. Obseg uvoza iz Pakistana se je v obravnavanem obdobju podvojil. Natančneje, med letoma 2006 in 2007 se je zmanjšal za 25 %, vendar se je nato leta 2008 v primerjavi z letom 2007 bistveno povečal, in sicer za 117 odstotnih točk, v OP pa se je v primerjavi z letom 2008 povečal za dodatnih 16 odstotnih točk in dosegel 92 000 ton. Ustrezen tržni delež tega uvoza se je povečal z 1,6 % v letu 2006 na 3,1 % v OP.

Preglednica 17

(94)

Povprečna cena pakistanskega uvoza je bila na splošno nižja od povprečnih cen proizvajalcev Unije. Vendar je podrobna analiza informacij o cenah, ki jih je predložil sodelujoči izvoznik v Pakistanu, pokazala, da so njegove cene nelojalno znižale prodajne cene Unije za manj kot 1,5 %, tj. za manj kot polovico nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je bilo ugotovljeno za dampinški uvoz iz Irana in ZAE. Čeprav ni mogoče izključiti, da je uvoz iz Pakistana prispeval k škodi, ki je nastala industriji Unije, je bil ta prispevek omejen in ni mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki je nastala industriji Unije.

(95)

Za Republiko Korejo od leta 2000 veljajo protidampinške dajatve. Vendar za dve korejski družbi velja dajatev nič, pri čemer je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je uvoz iz Republike Koreje še vedno velik in da se je v obravnavanem obdobju močno povečal. Korejski uvoz se je med letom 2006 in OP povečal za skoraj 150 %, pri čemer se je ustrezen tržni delež tega uvoza povečal s 3,5 % v letu 2006 na 7,7 % v OP.

Preglednica 18

(96)

Povprečna cena korejskega uvoza je bila na splošno nekoliko nižja od povprečnih cen proizvajalcev Unije. Vendar so bile korejske cene višje od povprečnih cen uvoza iz ZAE in Irana, pri čemer so bile tudi višje od povprečnih cen uvoza iz Pakistana. Čeprav ni mogoče izključiti, da je uvoz iz Republike Koreje prispeval k škodi, ki je nastala industriji Unije, je bil ta prispevek omejen in se sklene, da ni mogel prekiniti vzročne zveze, ugotovljene v zvezi z dampinškim uvozom iz ZAE in Irana.

(97)

Iranski izvoznik je trdil, da je do kakršnega koli povečanja iranskega uvoza prišlo zaradi upada južnokorejskega uvoza in zato ta ni bil na račun evropskih proizvajalcev. Vendar podatki Eurostata kažejo, da je v obravnavanem obdobju obseg uvoza iz obeh držav vzporedno enakomerno naraščal. Zato ni mogoče skleniti, da je uvoz iz Irana zgolj nadomestil uvoz iz Južne Koreje.

(98)

Cene uvoza iz drugih držav so bile v povprečju bistveno višje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije. Poleg tega se je tržni delež tega uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal. Zato se ta uvoz ne šteje kot mogoč vzrok škode za industrijo Unije.

Preglednica 19

(99)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da naj bi škodo, ki je nastala industriji Unije, povzročila konkurenca nesodelujočih proizvajalcev v Uniji. Pet proizvajalcev Unije ni sodelovalo v tem postopku. Eden od njih je svojo proizvodnjo ustavil že v OP, dva druga pa sta to storila kmalu po tem. Obseg prodaje nesodelujočih proizvajalcev je bil ocenjen na podlagi informacij, predloženih v pritožbi. Glede na razpoložljive informacije se zdi, da se je tržni delež teh proizvajalcev v obravnavanem obdobju zmanjšal z 20,5 % v letu 2006 na 16 % v OP. S preiskavo ni bilo dokazano, da bi ravnanje teh proizvajalcev prekinilo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo za industrijo Unije.

Preglednica 20

(100)

Zaradi finančne in gospodarske krize v letu 2008 je bila rast trga počasnejša od pričakovane in neobičajna v primerjavi s prvimi leti tega tisočletja, v katerih so bile zabeležene približno 10-odstotne letne stopnje rasti. Leta 2008 se je povpraševanje po PET prvič zmanjšalo. To je nedvomno vplivalo na splošno uspešnost industrije Unije.

(101)

Vendar je povečan dampinški uvoz iz Irana in ZAE, ki je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, negativne učinke gospodarske recesije in zmanjševanje povpraševanja še povečal. Čeprav bi se zato lahko štelo, da je gospodarska recesija prispevala k škodi v obdobju od zadnjega četrtletja leta 2008, to nikakor ne more zmanjšati škodljivega učinka zelo poceni dampinškega uvoza na trg EU v celotnem obravnavanem obdobju. Industrija Unije bi morala biti tudi ob zmanjšanju prodaje sposobna ohraniti ustrezno raven cen in tako omejiti negativne učinke kakršnega koli zmanjšanja rasti potrošnje, vendar le, če ne bi bilo nelojalne konkurence zaradi zelo poceni dampinškega uvoza na njen trg.

(102)

Gospodarska recesija prav tako ni vplivala na povzročeno škodo, ki je bila ugotovljena že pred zadnjim četrtletjem leta 2008.

(103)

Zato je treba gospodarsko recesijo šteti za element, ki k škodi, nastali industriji Unije, prispeva šele od zadnjega četrtletja leta 2008, in je glede na njeno globalno naravo ni mogoče šteti za vzrok, ki bi lahko prekinil vzročno zvezo med škodo, nastalo industriji Unije, in dampinškim uvozom iz ZAE in Irana.

(104)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da naj bi bil najpomembnejši razlog za škodo, ki je nastala industriji Unije, neugodna lokacija vsaj nekaterih proizvajalcev Unije (tj. daleč od pristanišča, zaradi česar imajo dodatne nepotrebne stroške prevoza surovin in končnega izdelka).

(105)

V zvezi z zgornjo trditvijo se priznava, da ima lokacija v kraju, ki ni lahko dostopen z razmeroma poceni prevoznimi sredstvi, nekatere slabosti glede stroškov dostave surovin od dobaviteljev in dostave končnega izdelka strankam. Vendar preiskava in preverjeni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije (dva imata sedež blizu pristanišča in dva bolj v notranjosti) niso pokazali pomembnih povezav med geografsko lokacijo in gospodarsko uspešnostjo proizvajalcev Unije. Dejansko so ugotovljeno škodo imeli tudi proizvajalci s sedežem blizu pristanišča.

(106)

Zato se ugotavlja, da k škodi, ki je nastala industriji Unije, geografska lokacija ni bistveno prispevala.

(107)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da naj bi škodo, ki je nastala industriji Unije, povzročilo dejstvo, da veliko proizvajalcev Unije ni vertikalno integriranih (pri proizvodnji PTA) in so zato v stroškovno neugodnem položaju v primerjavi z integriranimi izvozniki. Preverjeni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije niso pokazali pomembnih povezav med vertikalno integracijo proizvodnje PTA in gospodarsko uspešnostjo proizvajalcev Unije.

(108)

Zato se ugotavlja, da k škodi, ki je nastala industriji Unije, pomanjkanje vertikalne integracije proizvodnje PTA ni prispevalo.

(109)

Na podlagi istočasnega povečanja dampinškega uvoza iz ZAE in Irana ter njunega tržnega deleža in ugotovljenega nelojalnega nižanja prodajnih cen na eni strani ter poslabšanja položaja proizvajalcev Unije na drugi strani se lahko sklepa, da je dampinški uvoz industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(110)

Proučeni so bili tudi drugi dejavniki, vendar je bilo ugotovljeno, da ne prekinjajo vzročne zveze med učinki dampinškega uvoza in škodo, ki je nastala industriji Unije. Ker je v zvezi s Pakistanom nelojalno nižanje prodajnih cen zelo nizko, se sklene, da njegov uvoz ni v bistvenem obsegu prispeval k škodi industrije Unije. Čeprav je uvoz iz Republike Koreje morda prispeval k škodi, ki je nastala industriji Unije, se glede na majhno razliko med cenami tega uvoza in cenami na trgu Unije sklene, da ta uvoz ne prekinja vzročne zveze, vzpostavljene z dampinškim uvozom iz ZAE in Irana. Zaradi zmanjševanja tržnega deleža uvoza iz drugih tretjih držav in visoke ravni cen tega uvoza ni dokazov, da bi prispeval k škodi, ki je nastala industriji Unije. Poleg tega noben drug znan dejavnik, tj. izvoz industrije Unije, konkurenca drugih proizvajalcev Unije, gospodarska recesija, geografska lokacija in pomanjkanje vertikalne integracije, ni prispeval k škodi industrije Unije v takšnem obsegu, da bi bila prekinjena vzročna zveza.

(111)

Na podlagi zgornje analize, pri kateri so bili vsi znani dejavniki, ki vplivajo na položaj industrije Unije, ustrezno ločeni od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz ZAE in Irana industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(112)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali kljub sklepom o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija proučila verjeten vpliv možnih ukrepov na vse vključene strani in verjetne posledice nesprejetja ukrepov.

(113)

Komisija je neodvisnim uvoznikom, dobaviteljem surovin ter uporabnikom in njihovim združenjem poslala vprašalnike. Skupaj je bilo poslanih 50 vprašalnikov, vendar je bilo v določenih rokih prejetih le 13 izpolnjenih vprašalnikov. Poleg tega je pozneje v postopku 22 uporabnikov predložilo dopise, v katerih so izrazili nasprotovanje kakršnim koli možnim ukrepom v tem primeru.

(114)

Pričakuje se, da bi se z uvedbo ukrepov za uvoz iz ZAE in Irana preprečilo nadaljnje izkrivljanje trga in pritisk na cene ter bi se ponovno vzpostavila poštena konkurenca. To bi industriji Unije omogočilo, da na podlagi višjih cen ter večjega obsega prodaje in tržnega deleža izboljša svoj položaj.

(115)

Pričakuje se, da bi se brez ukrepov uvoz iz ZAE in Irana še naprej povečeval po nizkih cenah, s čimer bi se nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. V tem primeru industrija Unije ne bi mogla izboljšati svojega položaja. Glede na slab finančni položaj industrije Unije bi pričakovali več zaprtij, zaradi katerih bi se povečalo število brezposelnih.

(116)

Nobenega dokaza ni, da bi bili interesi drugih proizvajalcev Unije, ki niso dejavno sodelovali v preiskavi, drugačni od interesov industrije Unije.

(117)

Iranska družba je trdila, da uvedba ukrepov industriji Unije ne bi pomagala, ker bi samo privedla do novih naložb v drugih državah izvoznicah. Te utemeljitve ni mogoče sprejeti, ker bi bila logična posledica te utemeljitve ta, da protidampinški ukrepi nikoli ne morejo biti uvedeni za proizvode, za katere se lahko naložbe prenesejo v druge države. To bi tudi pomenilo odpoved zaščiti pred nepošteno trgovino samo zaradi morebitne nove konkurence iz drugih tretjih držav.

(118)

Ista zainteresirana stran je trdila, da noben ukrep ne bi mogel izboljšati strukturno podrejenega konkurenčnega položaja proizvodne industrije PET Evropske unije v primerjavi s proizvodno industrijo PET v Aziji in na Bližnjem vzhodu. Vendar ta utemeljitev ni zadostno utemeljena. Treba je upoštevati, da so nekateri vzorčeni proizvajalci Unije, ki so vertikalno integrirani, tudi v težkem finančnem položaju. Poleg tega je bil pri proizvajalcih izvoznikih ugotovljen damping, tudi kadar so imeli potencialne konkurenčne prednosti (na primer preko cenejšega dostopa do surovin).

(119)

V skladu s tem se začasno sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov nedvomno v interesu industrije Unije.

(120)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo vzorčenje uporabljeno za nepovezane uvoznike, pri čemer je od dveh vzorčenih družb le en uvozni agent (Global Services International, v nadaljnjem besedilu: G.S.I.) v celoti sodeloval v tej preiskavi in predložil izpolnjen vprašalnik. Uvoz, ki ga je prijavil sodelujoči agent, predstavlja znaten delež vsega uvoza iz zadevnih držav v OP. Provizije za uvoz PET predstavljajo večino poslovanja G.S.I. Ker agent deluje na podlagi provizij, se ne pričakuje, da bi uvedba kakršnih koli dajatev znatno vplivala na njegovo uspešnost, saj bi bilo kakršno koli zvišanje dejanske uvozne cene preneseno na njegove stranke.

(121)

Noben drug uvoznik ni predložil ustreznih informacij. Glede na to, da se uvoz iz drugih držav, za katere trenutno veljajo protidampinški ukrepi, ni nehal in da poteka tudi uvoz iz držav, za katere ne veljajo protidampinški ukrepi (npr. Oman, Združene države Amerike, Brazilija), se sklene, da lahko uvozniki iz teh držav uvažajo.

(122)

V skladu s tem se začasno sklene, da uvedba začasnih protidampinških ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na interes uvoznikov EU.

(123)

Trije dobavitelji surovin (dva dobavitelja PTA in en dobavitelj MEG) so sodelovali v preiskavi in v določenem roku predložili izpolnjen vprašalnik. V njihovih evropskih objektih je zaposlenih in v proizvodnjo PTA/MEG vključenih približno 700 oseb.

(124)

Sodelujoči proizvajalci PTA predstavljajo približno 50 % nakupov PTA vzorčenih proizvajalcev Unije. Proizvajalci PTA so zelo odvisni od stanja proizvajalcev PET, ki so njihove glavne stranke. Nizke cene PET pomenijo nizke cene PTA in nižje stopnje dobička za proizvajalce PTA. Opozoriti je treba, da poteka protidampinška in protisubvencijska preiskava v zvezi z uvozom PTA s poreklom iz Tajske, kar pomeni, da se lahko proizvajalci PTA v EU soočajo tudi z nelojalno konkurenco tajskega uvoza. Zato se sklene, da bi uvedba ukrepov za dampinški uvoz PET koristila proizvajalcem PTA.

(125)

MEG predstavlja manj kot 10 % celotnega prometa sodelujočega dobavitelja MEG. V zvezi z MEG je treba opozoriti, da PET ni edini niti glavni izdelek, za proizvodnjo katerega se ta uporablja, zato so proizvajalci MEG manj odvisni od stanja industrije PET. Kljub temu lahko imajo težave industrije PET vsaj kratko- do srednjeročno omejen vpliv na dobavitelje MEG.

(126)

Glede na navedeno se začasno sklene, da bi bila uvedba ukrepov za dampinški uvoz iz ZAE in Irana v interesu dobaviteljev surovin.

(127)

PET, ki je predmet tega postopka (tj. z viskoznostjo 78 ml/g ali več, za izdelavo plastenk), se večinoma uporablja za proizvodnjo plastenk za vodo in druge pijače. Njegova uporaba za proizvodnjo drugih embalaž (trdih živil ali čistilnih sredstev) in za proizvodnjo folije se razvija, vendar je še vedno razmeroma omejena. Proizvodnja plastenk PET poteka v dveh fazah: (i) najprej se izdela predforma z vbrizgavanjem PET v kalupe; (ii) nato se predforma segreje in oblikuje v plastenko. Proizvodnja plastenk je lahko povezan proces (tj. ista družba kupi PET, izdela predformo, ki jo nato oblikuje v plastenko) ali je omejena na drugo fazo (oblikovanje predforme v plastenko). Predforme se lahko razmeroma enostavno prevažajo, ker so majhne in kompaktne, medtem ko so prazne plastenke nestabilne, njihov prevoz pa je zaradi velikosti zelo drag.

(128)

Plastenke PET z vodo in/ali drugimi pijačami napolnijo družbe za polnjenje (v nadaljnjem besedilu: polnilci). Družbe za polnjenje so v dejavnost PET pogosto vključene prek povezanih dejavnosti izdelave plastenk ali sporazumov o podizvajanju s podizvajalcem predelovalcem in/ali izdelovalcem plastenk, za katerega v pogajanjih s proizvajalcem določijo ceno PET („mehko“ podizvajanje) ali celo kupijo PET za svoje plastenke („strogo“ podizvajanje).

(129)

Zato se uporabniki delijo na dve skupini:

(130)

Proizvajalci predform so glavni uporabniki PET za izdelavo plastenk. Štirje predelovalci, ki predstavljajo 16 % potrošnje Unije v OP, so v celoti sodelovali v preiskavi (tj. so v rokih predložili v celoti izpolnjene vprašalnike). Kot je navedeno zgoraj, je znatno število predelovalcev pozneje v postopku prav tako izrazilo svoje nasprotovanje, vendar ni predložilo nobenih preverljivih podatkov v zvezi s svojo potrošnjo. Sodelujoči uvozni agent je na zaslišanju trdil, da je več kot 80 % uporabnikov EU ukrepom nasprotovalo. Vendar ta informacija ni bila dovolj utemeljena in je ni bilo mogoče preveriti.

(131)

Združenje, ki predstavlja evropske predelovalce plastike (EuPC), je na zaslišanju navedlo, da ima o tem postopku nevtralno stališče. Čeprav bi nekateri njegovi člani nasprotovali kakršnim koli ukrepom, sedanja raven cen PET na evropskem trgu za družbe za recikliranje PET ni trajnostna. Družbe za recikliranje PET (ki jih prav tako zastopa EuPC) bi ukrepe podprle. Vendar je v poznejši fazi preiskave združenje spremenilo svoje stališče in izrazilo nasprotovanje uvedbi ukrepov. Združenje je trdilo, da bi uvedba ukrepov povzročila čezmerne stroške industriji predelave plastike EU, ki jo v glavnem sestavljajo mala in srednja podjetja (MSP). Združenje je trdilo, da bi ta MSP ne bila zmožna sprejeti višjih cen PET, kar bi jih prisililo v zaprtje njihovih dejavnosti ali spodbudilo, da bi se preselila ven iz EU. Te trditve na tej stopnji niso bile nadalje utemeljene.

(132)

Celotno osebje, ki ga zaposlujejo sodelujoči predelovalci, zajema 1 300 oseb, prijavljeno osebje, ki ga zaposlujejo predelovalci, ki so se javili pozneje v postopku, pa zajema dodatnih 6 000 oseb. Uvozni agent in njegove stranke so na zaslišanju navedli stopnjo zaposlenosti za predelovalce, in sicer približno 20 000 oseb. Informacije o stopnji zaposlenosti je treba še preveriti.

(133)

Na podlagi razpoložljivih informacij predstavlja PET, ki se uporablja v proizvodnji predform, za predelovalce med 70 % in 80 % vseh stroškov proizvodnje. Zato je bistveni element stroškov teh družb. Preiskava je do zdaj pokazala, da sodelujoči predelovalci v povprečju že poslujejo z nekaj izgube. Glede na to, da je večina predelovalcev malih in srednje velikih lokalnih podjetij, imajo ti lahko kratko- do srednjeročno le omejene možnosti za prenos kakršnih koli povečanj stroškov, zlasti kadar je stranka (družba za polnjenje) razmeroma velik udeleženec z veliko boljšim pogajalskim izhodiščem. Vendar pogodbe (običajno se o njih pogajajo vsako leto) za prodajo predform in/ali plastenk pogosto vključujejo mehanizem za izražanje nihanja cen PET.

(134)

Predelovalci in sodelujoči uvozni agent so trdili, da bi zaradi ukrepov nekateri veliki izdelovalci predform preselili svoje standardizirane proizvodne linije v sosednje države EU. Glede na to, da so stroški prevoza predform na kratki razdalji razmeroma nizki, ta proces v nekem obsegu že poteka. Vendar se trenutno zdi, da so vidiki, kot je bližina stranke ali prilagodljivost dostav, pomembnejši od prednosti, ki jih predstavljajo sosednje države. Glede na to, da je predlagana raven ukrepov zmerna, se začasno sklene, da prednosti proizvodnje predform zunaj EU ne bi smele prevladati nad trenutnimi negativnimi vidiki. Poleg tega se pričakuje, da bo glede na stroške prevoza delokalizacija nadomestna možnost le za družbe, katerih stranke so zunaj meja EU, ne pa tudi za predelovalce, ki imajo stranke v drugih delih EU.

(135)

Predelovalci in sodelujoči uvozni agent so trdili tudi, da bi lahko bili ukrepi le kratkoročna pomoč proizvajalcem PET. Trdili so, da po selitvi izdelovalcev predform zunaj EU srednje- do dolgoročno za proizvajalce PET ne bi bilo dovolj povpraševanja na trgu EU, kar bi proizvajalce PET na koncu prisililo k zaprtju ali selitvi zunaj EU. Glede na vidike iz prejšnje uvodne izjave in glede na to, da je začasno sklenjeno, da se zaradi gospodarskega vidika izdelovalcem predform še ni treba seliti zunaj EU, so te okoliščine malo verjetne.

(136)

Tako ni mogoče začasno izključiti, da bo uvedba ukrepov znatno vplivala na stroške proizvodnje predelovalcev. Vendar glede na negotovosti v zvezi z možnostmi, da izdelovalci predform in/ali plastenk prenesejo povečanje stroškov na svoje stranke, vpliva na dobičkonosnost predelovalcev in njihove splošne uspešnosti v tej začasni fazi ni mogoče jasno določiti.

(137)

Šest družb za polnjenje, vključno s podružnicami družb Coca-Cola Co., Nestle Waters, Danone in Orangina, je sodelovalo v preiskavi, tj. je v določenih rokih predložilo v celoti izpolnjene vprašalnike. Predstavljajo približno 11 % potrošnje PET v Uniji v OP. Oblika predloženih informacij ne omogoča enostavne določitve števila zaposlenih, ki so neposredno vključeni v proizvodnjo, v kateri se uporablja PET. Vendar se začasno ocenjuje, da je teh oseb približno 6 000. Na podlagi razpoložljivih informacij se ocenjuje, da je v celotni industriji polnjenja v Uniji zaposlenih med 40 000 in 60 000 oseb, ki so neposredno vključene v proizvodnjo, v kateri se uporablja PET.

(138)

Na podlagi razpoložljivih informacij se delež stroškov PET v celotnih stroških sodelujočih polnilcev giblje med 1 % in 14 % glede na stroške drugih elementov, ki jih uporabljajo v proizvodnji svojih izdelkov. Razpoložljive informacije kažejo, da je PET običajno večji strošek za proizvajalce mineralne vode (zlasti tiste, ki niso zaščitene z blagovno znamko), medtem ko je za družbe za polnjenje z nekaterimi brezalkoholnimi pijačami to nepomemben strošek. Informacije v dokumentih kažejo, da lahko v nekaterih primerih stroški PET predstavljajo do 20 % končne cene mineralne vode za stranke. Ocenjuje se, da lahko stroški PET v povprečju predstavljajo do 10 % vseh stroškov družb za polnjenje.

(139)

Glede na navedeno se sklene, da bi imelo kakršno koli zvišanje cen PET po uvedbi predlaganih ukrepov le omejen vpliv na splošno stanje družb za polnjenje (manj kot 2-odstotno zvišanje stroškov) tudi, če bi te, kot trdijo, imele težave pri prenosu višjih stroškov na svoje stranke, kar vsaj srednjeročno ni verjetno.

(140)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi uvedba ukrepov povzročila pomanjkanje PET na trgu EU in da proizvajalci Unije nimajo dovolj zmogljivosti za odziv na povpraševanje.

(141)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so proizvajalci Unije v OP poslovali z 69 % svojih zmogljivosti in da imajo dovolj prostih zmogljivosti za nadomestitev uvoza iz ZAE in Irana, če bi bilo to potrebno. Vendar namen dajatve ne sme biti odvračanje od uvoza, ampak le ponovna vzpostavitev poštene konkurence na trgu. Poleg tega so na voljo še drugi viri dobave.

(142)

Pričakuje se tudi, da bi industrija recikliranja PET povečala proizvodnjo, če bi se cena primarnega PET v EU ohranila na razumni ravni in bi se preprečilo njeno zniževanje zaradi nelojalne konkurence.

(143)

Iranski izvoznik je trdil, da bi uvedba ukrepov proti iranskemu PET imela nesorazmerno negativen vpliv, ob upoštevanju, da je Iran država v razvoju in da se iranski izvozniki že spopadajo z resno škodo zaradi mednarodnih sankcij. Ustaljena praksa Komisije je, da uvede protidampinške ukrepe enako proti državam v razvoju in razvitim državam, kadar koli pravne zahteve utemeljujejo takšno ukrepanje. Poleg tega je to, da so proti Iranu uvedene sankcije, nepomemben vidik v smislu obstoječih protidampinških pravil.

(144)

Pričakuje se, da bi se z uvedbo ukrepov za uvoz iz ZAE in Irana industriji Unije in drugim proizvajalcem Unije omogočilo, da izboljšajo svoje stanje prek večjega obsega prodaje, višjih prodajnih cen in večjega tržnega deleža. Čeprav so možni nekateri negativni učinki v obliki zvišanj stroškov za uporabnike (zlasti predelovalce), bodo pričakovane koristi za proizvajalce in njihove dobavitelje verjetno večje.

(145)

S ponovno vzpostavitvijo poštene konkurence in ohranitvijo razumne ravni cen v EU se bo spodbudilo recikliranje PET, s čimer se bo prispevalo k varstvu okolja. Ob upoštevanju navedenega se po premisleku začasno sklene, da v tem primeru ni nujnih razlogov za to, da se ukrepi ne bi uvedli. To predhodno oceno bo na končni stopnji po preverjanju vprašalnikov, ki so jih izpolnili uporabniki, in nadaljnji preiskavi morda treba ponovno proučiti.

(146)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije je treba uvesti začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Irana in Združenih arabskih emiratov, da se prepreči nadaljnja škoda industriji Unije zaradi dampinškega uvoza.

(147)

Kar zadeva uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Pakistana, damping začasno ni bil ugotovljen, kot je navedeno zgoraj. Zato ni treba uvesti začasnih ukrepov.

(148)

Začasni ukrepi za uvoz iz ZAE in Irana morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravo škode, ki jo dampinški uvoz povzroča industriji Unije, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se sklene, da bi morali vsi ukrepi industriji Unije omogočati, da pokrije stroške proizvodnje in na splošno doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi lahko bil dosežen v normalnih konkurenčnih razmerah, tj. če dampinškega uvoza ne bi bilo.

(149)

Unija je zahtevala 7,5-odstotni ciljni dobiček, ki je bil uporabljen v postopku proti Ljudski republiki Kitajski. Vendar industrija Unije v obravnavanem obdobju nikoli ni dosegla takšnega dobička (dejansko nikoli ni bila dobičkonosna) in na splošno so bile predložene navedbe, da ima običajno razmeroma nizke stopnje dobička. Najvišji dobiček, ki sta ga dosegli dve vzorčeni družbi v enem letu obravnavanega obdobja, je bil 3-odstoten. Glede na to je bilo začasno sklenjeno, da je 5-odstotni ciljni dobiček najustreznejši.

(150)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za podobni izdelek industrije Unije. Neškodljiva cena je bila določena tako, da se je od cene franko tovarna odštela dejanska stopnja dobička, tako izračunani ceni na pragu dobička pa se je prištela navedena ciljna stopnja dobička.

(151)

Glede na to, da so se v OP cene surovin in posledično cene PET na trgu Unije bistveno spreminjale, je bilo sklenjeno, da je ustrezno izračunati stopnjo odprave škode na podlagi četrtletnih podatkov.

(152)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se sklene, da je treba uvesti začasno protidampinško dajatev za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Irana in Združenih arabskih emiratov, ki bo v skladu s pravilom nižje dajatve enaka ugotovljeni stopnji dampinga ali stopnji odprave škode, pri čemer se upošteva nižja.

(153)

Na podlagi navedenega in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se sklene, da mora predlagana stopnja dajatve za zadevni izdelek s poreklom iz Irana temeljiti na 17-odstotni stopnji odprave škode. Poleg tega mora predlagana stopnja dajatve za zadevni izdelek s poreklom iz Združenih arabskih emiratov temeljiti na 6,6-odstotnem dampingu. Noben začasni ukrep ne sme biti uveden za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Pakistana.

(154)

Opozoriti je treba, da je bila vzporedno s protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom PET iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov izvedena protisubvencijska preiskava. Ker se v skladu s členom 14(1) osnovne uredbe za noben izdelek ne smejo uporabljati protidampinške in izravnalne dajatve za namene obravnavanja enih in istih okoliščin zaradi dampinga ali izvoznega subvencioniranja, je bilo sklenjeno, da je treba določiti, ali in v kakšnem obsegu subvencijski znesek in stopnje dampinga izhajajo iz istih okoliščin.

(155)

Kar zadeva subvencijske sheme, ki so pomenile izvozne subvencije v smislu člena 4(4)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (3), so začasne stopnje dampinga, ugotovljene za proizvajalca izvoznika v Iranu, delno posledica izvoznih subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep. Vendar proti Iranu ni predložena začasna protidampinška dajatev, saj za protidampinško in protisubvencijsko preiskavo velja enaka stopnja odprave škode.

(156)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi (15), stroški in cene PET v razmeroma kratkih obdobjih znatno nihajo. Zato se je sklenilo, da je uvedba dajatev v obliki določenega zneska na tono primerna. Ta znesek izhaja iz uporabe protidampinške stopnje za izvozne cene CIF, uporabljene za izračun stopnje dampinga.

(157)

Na podlagi navedenega in ob upoštevanju ugotovitev iz Uredbe o uvedbi začasne protidampinške dajatve (Uredba Komisije (EU) št. 473/2010) (4) so predlagani zneski protidampinških dajatev, izraženi kot cena CIF meja Unije, brez plačane carinske dajatve, naslednji:

(158)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev iz te uredbe začasne in jih bo za določitev kakršnih koli dokončnih ukrepov morda treba ponovno proučiti –