30.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/13

(1)

V skladu s členom 126(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za trajnostno močno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil zagotoviti, da se v vseh fazah postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnih proračunskih stanj, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(4)

Svet je 27. aprila 2009 v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) odločil, da v Grčiji obstaja čezmerni primanjkljaj, ter v skladu s členom 104(7) PES in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) izdal priporočila za odpravo čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta 2010. Svet je za sprejetje ustreznih ukrepov postavil rok 27. oktober 2009.

(5)

Podatki o dejanskem in načrtovanem javnofinančnem primanjkljaju in državnem dolgu, ki jih je Grčija sporočila aprila 2009, so bili v obvestilu iz oktobra 2009 znatno popravljeni navzgor. Primanjkljaj za leto 2008 se je povečal na 7,75 % BDP (z aprila sporočenih 5 % BDP), delež dolga pa je konec leta 2008 po navedbah dosegel 99 % BDP (v primerjavi s sporočenim 97,6 % aprila 2009). V skladu s členom 15(1) Uredbe Sveta (ES) št. 497/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (2) je Komisija (Eurostat) zaradi „znatnih negotovosti“ pri podatkih, ki jih je predložila Grčija, izrazila splošen pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočila Grčija. Komisija (Eurostat) še ni umaknila pridržka glede statističnih podatkov o grških državnih financah, zato ti še niso potrjeni in se lahko še spremenijo. Glede na napovedi služb Komisije iz jeseni 2009 in posodobitev programa Grčije za stabilnost iz januarja 2010 (v nadaljnjem besedilu: posodobljen program iz januarja 2010) je javnofinančni primanjkljaj leta 2009 dosegel 12,75 % BDP, medtem ko je bil v posodobljenem programu za stabilnost iz januarja 2009 določen ciljni primanjkljaj v višini 3,7 % BDP. Na podlagi uradno napovedane realne stopnje rasti BDP v višini – 0,25 % leta 2010 znaša proračunski cilj za leto 2010 8,7 % BDP, kar je precej nad referenčno vrednostjo 3 % BDP.

(6)

Svet je 2. decembra 2009 v skladu s členom 126(8) PDEU sklenil, da Grčija ni sprejela učinkovitih ukrepov iz priporočila Sveta na podlagi člena 104(7) PES z dne 27. aprila 2009 (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 27. aprila 2009).

(7)

Evropski svet je 11. februarja 2010 upošteval davčne razmere v Grčiji in podprl grško vlado v naporu in obveznosti, da stori vse potrebno, vključno s sprejetjem dodatnih ukrepov za zagotovitev visoko zastavljenih ciljev iz programa stabilnosti, ter Grčijo pozval naj strogo in odločno izvaja vse ukrepe za dejansko znižanje davčnega primankljaja za 4 odstotne točke BDP v 2010.

(8)

Če država članica vztraja pri neuresničevanju priporočil Sveta v skladu s členom 126(9) PDEU, se Svet lahko odloči za poziv državi članici, naj v določenem roku sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja. To ni prvič, da se je Svet odločil za poziv Grčiji na podlagi člena 126(9) PDEU. Svet se je 17. februarja 2005 v skladu s členom 104(9) PES odločil pozvati Grčijo, da sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja in stanje popravi.

(9)

Pri določanju vsebine poziva na podlagi člena 126(9) PDEU, vključno z rokom za odpravo čezmernega primanjkljaja, je treba upoštevati naslednje dejavnike. Prvič, dejanski primanjkljaj za leto 2009 je po oceni znatno večji od pričakovanega ob sprejetju Priporočila Sveta z dne 27. aprila 2009, odstopanja pri odhodkih in izpadi prihodkov pa več kot izničita učinek ukrepov za proračunsko konsolidacijo, izvedenih v letu 2009. Skupna prilagoditev, ki je potrebna za odpravo čezmernega primanjkljaja, znaša več kot 9,75 odstotnih točk BDP. Drugič, nominalna proračunska prilagoditev, predvidena v posodobitvi programa iz januarja 2010, znaša 4 odstotne točke BDP, od česar je po mnenju grških organov dve tretjini rezultat trajnih ukrepov.

(10)

Glede na te dejavnike kaže, da je treba rok, ki ga je Svet v priporočilu z dne 27. aprila 2009 določil za odpravo čezmernega primanjkljaja v Grčiji, že zaradi samega obsega potrebne konsolidacije podaljšati za dve leti, tj. do leta 2012, v skladu s posodobitvijo programa iz januarja 2010.

(11)

Svet je 16. februarja 2010 sprejel priporočilo Grčiji (3) za odpravo neskladnosti s širšimi smernicami ekonomskih politik v Grčiji in za odpravo tveganja ogrozitve ustreznega delovanja ekonomske in monetarne unije (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 16. februarja 2010).

(12)

Na podlagi – 0,25 in 0,75-odstotne realne stopnje rasti BDP, ki so ju službe Komisije navedle v svoji napovedi iz jeseni 2009 za leti 2010 in 2011, ter glede na tveganja za proračunske obete bo dosledno izvrševanje proračuna v letu 2010 odločilnega pomena za usmeritev javnih financ k odpravi čezmernega primanjkljaja do leta 2012. V letih 2011 in 2012 bo treba sprejeti konkretne trajne ukrepe, da javnofinančni primanjkljaj v letu 2011 ne bo presegel 5,6 % BDP, v letu 2012 pa 2,8 % BDP. Fiskalno prizadevanje v strukturnem smislu, ki je potrebno za takšen potek zmanjševanja primanjkljaja, bi moral biti vsaj 3,5 % BDP v letih 2010 in 2011 ter 2,5 % BDP v letu 2012.

(13)

Za odpravo čezmernega primanjkljaja so potrebni zmanjšanje številnih določenih javnofinančnih odhodkov (med njimi je treba zlasti zmanjšati plače in socialne transferje ter število zaposlenih v javnem sektorju), povečanje prihodkov (med drugim sta potrebna zlasti davčna reforma ter povečanje trošarin in davkov na nepremičnine) in številne izboljšave v grškem fiskalnem okviru (na primer srednjeročno načrtovanje proračuna, sprejetje fiskalnih pravil in številne institucionalne spremembe). Večino teh ukrepov so grški organi sami navedli v posodobitvi programa iz januarja 2010. Izrecno je treba zahtevati popolno izvedbo vseh potrebnih ukrepov v določenih rokih, saj je treba javnofinančno stanje v Grčiji nujno popraviti na verodostojen in trajnosten način. Glede na tveganja v povezavi z načrtom fiskalne konsolidacije je Grčija, kot je napovedano v programu za stabilnost, pripravljena, da sprejme dodatne ukrepe in jih po potrebi izvede, da bi se zagotovila ta prilagoditev.

(14)

Ker so bile pri zbiranju fiskalnih statističnih podatkov ponovno ugotovljene resne pomanjkljivosti in da se omogoči ustrezno spremljanje javnofinančnega stanja v Grčiji, so potrebna dodatna prizadevanja za izboljšanje zbiranja in obdelave javnofinančnih podatkov, ki jih zahteva obstoječi pravni okvir, predvsem z izboljšanjem mehanizmov, ki omogočajo pravočasno zagotavljanje točnih podatkov. To vključuje četrtletno in letno zbiranje statističnih podatkov o državnih financah v skladu z uredbami (ES) št. 2223/96 (4), (ES) št. 264/2000 (5), (ES) št. 1221/2002 (6), (ES) št. 501/2004 (7), (ES) št. 1222/2004 (8), (ES) št. 1161/2005 (9) in (ES) št. 479/2009, mesečno objavljanje podatkov o izvrševanju državnega proračuna in takojšnjo razpoložljivost finančnih podatkov za področje socialne varnosti, lokalnih oblasti in izvenproračunskih sredstev. Za upravne spremembe, ki so potrebne za sestavo zanesljivih in verodostojnih fiskalnih statističnih podatkov, je potreben čas, zato je pomembno, da se spremembe stopnje državnega dolga redno spremljajo ter da so za primanjkljaj in za spremembo primanjkljaja določeni cilji politike.

(15)

Bruto državni dolg naj bi konec leta 2009 po ocenah presegel 113 % BDP. Tako je razmerje med dolgom in BDP med najvišjimi v Uniji in precej nad referenčno vrednostjo 60 % iz PDEU. Zaradi tega in dogajanja na trgu ter iz tega sledečega ponovnega ovrednotenja tveganj je financiranje dodatnih izdaj dolga dražje, poleg tega pa so tudi stroški refinanciranja obstoječega državnega dolga višji. Poleg tega so k spremembam stopenj dolga poleg neto zadolževanja veliko prispevali drugi dejavniki. Grčija bi morala sprejeti dodatne ukrepe, s katerimi bo nadzorovala te dejavnike in dovolj hitro zmanjšala delež dolga, v skladu z napovedmi za javnofinančni saldo in nominalno rast BDP. Letna sprememba nominalnih ravni državnega dolga v obdobju 2010–2012 bi morala biti v skladu s ciljnimi primanjkljaji za leta 2010, 2011 in 2012 ter popolno uskladitvijo stanj in tokov v višini 0,25 % BDP na leto.

(16)

Grčija bi morala do 16. marca 2010 predložiti poročilo, v katerem opredeli ukrepe in časovni načrt njihovega izvajanja za dosego proračunskih ciljev za leto 2010. Prav tako bi morala Svetu in Komisiji redno posredovati poročila o izvajanju ukrepov, določenih v tem sklepu. Glede na resnost fiskalnega stanja v Grčiji je treba ta poročila od 15. maja 2010 naprej redno posredovati in objavljati. V poročilih bi morali biti zlasti opisani ukrepi, ki so bili izvedeni in ki bodo izvedeni leta 2010 z namenom konsolidacije javnih financ in izboljšanja njihove dolgoročne vzdržnosti. Glede na povezanost fiskalne konsolidacije ter potrebe po izvedbi strukturne reforme in izboljšanju konkurenčnosti bi morala Grčija v teh poročilih navesti tudi ukrepe, ki jih je sprejela kot odziv na priporočilo Sveta z dne 16. februarja 2010. Poročila bi morala vključevati tudi informacije o mesečnem izvrševanju državnega proračuna, izvrševanju proračuna na področju socialne varnosti in lokalnih oblasti, izdajah dolga, spremembah v zaposlovanju v javnem sektorju, odhodkih, ki čakajo na izvršitev in vsaj na letni ravni, o finančnem stanju javnih podjetij. Glede na povezanost fiskalne konsolidacije ter potrebe po izvedbi strukturnih reform in izboljšanju konkurenčnosti je Svet Grčijo pozval, da o ukrepih, sprejetih kot odziv na priporočilo Sveta z dne 16. februarja 2010, poroča v četrtletnih poročilih, določenih v tem sklepu. Komisija in Svet bosta poročila preučila in ocenila napredek pri odpravljanju čezmernega primanjkljaja.

(17)

V Izjavi voditeljev vlad držav članic Evropske unije z dne 11. februarja 2010 je bila Komisija povabljena, naj skupaj z ECB spremlja izvajanje tega sklepa in predlaga ustrezne dodatne ukrepe.

(18)

Ko bo čezmerni primanjkljaj odpravljen, Grčija sprejme ukrepe, ki so potrebni za čimprejšnjo uresničitev srednjeročnega cilja uravnoteženega proračuna v strukturnem smislu. V ta namen bi morali grški organi nadaljevati izvajanje trajnih ukrepov za nadzor primarne tekoče porabe, zlasti plač, socialnih transferjev, subvencij in drugih transferjev. Poleg tega bi morala Grčija zagotoviti, da je fiskalna konsolidacija usmerjena tudi k izboljševanju kakovosti javnih financ, in povečati konkurenčnost gospodarstva v okviru obsežnega programa reform, ob tem pa pospešeno izvajati politike za nadaljnjo reformo davčne uprave. Zaradi naraščajočega dolga in predvidenega povečanja odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, bi morali grški organi še naprej izboljševati dolgoročno vzdržnost javnih financ –

(a)

prenese 10 % odobrenih proračunskih sredstev (razen za plače in pokojnine) za ministrstva v proračunu za leto 2010 v varnostno rezervo, dokler se sredstva ne prerazporedijo med ministrstvi in določijo programi porabe, ki jih je treba racionalizirati, s čimer se bodo znatno in trajno zmanjšali izdatki;

(b)

zmanjša sredstva za plače, vključno z zamrznitvijo nominalnih plač na centralni in lokalni ravni oblasti, v državnih agencijah in drugih javnih institucijah in zmanjša število zaposlenih; v letu 2010 preneha zaposlovati in ukine prosta delovna mesta v sektorju država, vključno z začasnimi, zlasti tako, da ne nadomesti uradnikov, ki se upokojijo;

(c)

zmanjša posebna nadomestila za javne uslužbence (tudi iz izvenproračunskih virov), da bi se tako zmanjšala skupna nadomestila v sektorju država kot prvi korak za izboljšanje sistema plač v javnem sektorju in racionalizacijo plačne lestvice;

(d)

sprejme nominalna zmanjšanja transferjev na področju socialne varnosti, vključno z ukrepi za omejitev indeksacije prejemkov in pravic;

(e)

uvede progresivno davčno lestvico za vse vire prihodka in horizontalno enotno obravnavo prihodkov iz dela in kapitala;

(f)

razveljavi vse davčne oprostitve in avtonomne davčne določbe v davčnem sistemu, vključno s prihodkom od posebnih nadomestil za javne uslužbence;

(g)

uvede pavšalno predplačilo davka za samozaposlene osebe;

(h)

uvede stalne dajatve na stavbe in poveča davčne stopnje za nepremičnine glede na stopnje z dne 31. decembra 2009;

(i)

poveča trošarine na tobak, alkohol in goriva glede na stopnje z dne 31. decembra 2009;

(j)

podrobno opiše in do konca marca 2010 izvede trenutno načrtovane reforme davčnega sistema, pri čemer z morebitno povečano učinkovitostjo nadaljnje zmanjša primanjkljaj;

(a)

glede na število tveganj, povezanih z zgornjimi mejami primanjkljaja in dolga iz člena 1(3) in (4), Grčija v poročilu, ki ga predstavi 16. marca 2010 napove, da je pripravljena razen ukrepov iz oddelka A člena 2 sprejeti dodatne ukrepe da se doseže proračunski cilj za leto 2010. Ti dodatni ukrepi bi morali biti usmerjeni v zmanjšanje odhodkov (na primer, zmanjšanje nadaljnjih tekočih in kapitalskih odhodkov, vključno s črtanjem proračunskih obveznosti in rezerve), vključevali pa bi tudi ukrepe za povečanje prihodkov (na primer zvišanje prihodkov iz DDV, uvedba trošarin na luksuzno blago, vključno z zasebnimi avtomobili, in povečevanje trošarin na energetske proizvode). Prva takšna ocena se opravi ob pripravi prvega poročila 16. marca 2010.

(a)

sprejme potrebne reforme za znatno zmanjšanje proračunskega vpliva staranja prebivalstva z reformo zdravstvenega in pokojninskega sistema, pri čemer je treba ti reformi potrditi v okviru medsebojnega pregleda Odbora za ekonomsko politiko, in zlasti spremeni parametre pokojninskega sistema, kar zagotovi finančno vzdržnost pokojninskega sistema glede na staranje prebivalstva; v ta namen bi morala reforma vključevati zniževanje zgornjih pokojninskih mej, progresivno daljšanje zakonsko predpisane upokojitvene starosti za ženske in moške ter spremembo formule za določanje višine pokojnine, da bo bolje upoštevala prispevke, vplačane med poklicnim življenjem osebe, in izboljšala generacijsko pravičnost, ter racionalizirati sistem posebnih dodatkov za tiste z nizkimi pokojninami;

(b)

zmanjša število zaposlenih v sektorju država, tako da nadalje zmanjša število začasnih pogodb in nadomesti samo enega od petih uradnikov, ki se upokojijo;

(c)

reformira plačni sistem za neposredno zaposlene v javni upravi, pri čemer zagotovi enotna načela določanja in načrtovanja plač ter racionalizira plačno lestvico s ciljem zmanjšanja sredstev za plače; plače je treba zmanjšati tudi na lokalni ravni, novo enotno plačno lestvico v javnem sektorju pa je treba izboljšati in uporabljati tudi na ravni lokalnih oblasti in za različne druge agencije, pri tem pa je treba zagotoviti tudi, da javni sektor obdrži najboljše delavce;

(d)

resno okrepi boj proti davčnim utajam in goljufijam (zlasti na področju DDV, davka na dohodek pravnih oseb in sistema obdavčitve prihodkov samozaposlenih), tudi z okrepitvijo pravne izterjave davkov, in morebitne donose uporabi za nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja;

(e)

nadaljuje posodobitev davčne uprave, vključno z ustanovitvijo davčnega organa za odmero davkov, ki nosi vso odgovornost ter bi moral postavljati letne cilje in delovati v okviru sistemov za ocenjevanje, s katerimi se spremlja delovanje davčnih uradov; v zvezi z osebjem na višjih položajih, infrastrukturo, opremo, vodstveno strukturo in sistemi za izmenjavo informacij zagotovi potrebna sredstva, pri čemer bi morala biti zagotovljena varovala za politično neodvisnost;

(f)

podrobno opredeli ukrepe, ki jih bo izvedla v letih 2011 in 2012 za izpolnitev ciljev iz posodobitve programa iz januarja 2010;

(g)

okrepi položaj ministrstva za finance glede na druga resorna ministrstva med pripravo zakonodaje o letnem proračunu in njegovih mehanizmov nadzora med izvrševanjem proračuna; poleg tega zagotovi učinkovito načrtovanje proračuna po programih;

(h)

nadaljuje reformo splošnega računovodskega urada, vkjučno z ustanovitvijo proračunskega organa, ki nosi vso odgovornost in bi moral postavljati večletne ciljne odhodke ter delovati v okviru sistemov za ocenjevanje in nadzor uspešnosti; v zvezi z osebjem na višjih položajih, infrastrukturo, opremo, vodstveno strukturo in sistemi za izmenjavo informacij zagotovi potrebna sredstva; pri čemer bi morala biti zagotovljena varovala za politično neodvisnost;

(i)

sprejme srednjeročni proračunski okvir, vključno z zavezujočimi zgornjimi mejami porabe na podlagi večletnega pravila o odhodkih, in ustanovi neodvisno agencijo za fiskalno politiko, ki pravočasno javno poroča o proračunskih načrtih in izvrševanju proračuna s strani subjektov sektorja država, ki porabljajo javna sredstva;

(j)

znotraj takega srednjeročnega proračunskega okvira iz točke (i), takoj sporoči dodatne trajne ukrepe za zmanjšanje odhodkov na srednjeročni ravni;

(k)

resno okrepi boj proti korupciji v javni upravi, zlasti na področju plač in nadomestil v javnem sektorju, javnih naročil ter odmerjanja in pobiranja davkov;

(l)

sprejme potrebne ukrepe za preprečitev skrajšanja povprečne zapadlosti državnega dolga;

(m)

nadaljuje prizadevanja za nadzor drugih dejavnikov, ki poleg neto zadolževanja prispevajo k spremembi stopenj dolga.

(a)

v letih 2011 in 2012 izvede ukrepe za prilagoditev trajne narave, ki so usmerjeni predvsem v tekočo porabo; zlasti sprejme ukrepe za zmanjšanje odhodkov s ciljem trajnih prihrankov pri odhodkih javne porabe, vključno s sredstvi za plače in socialnimi transferji, in zmanjša število zaposlenih v javnem sektorju;

(b)

znotraj srednjeročnega proračunskega okvira nadaljuje strogo izvajanje reforme davčne uprave, pri čemer morebitne prihodke nameni za zmanjšanje primanjkljaja;

(c)

okrepi institucionalne mehanizme za zagotavljanje zanesljivih in verodostojnih uradnih proračunskih napovedi, v katerih so upoštevane razpoložljive in najnovejše informacije o izvrševanju proračuna in zadevnih gibanjih; v ta namen bi morale uradne makroekonomske napovedi pregledati zunanji strokovnjaki; kot merilo se uporabi napoved služb Komisije;

(d)

v proračunske cilje ne vključuje enkratnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja;

(e)

znotraj srednjeročnega proračunskega okvira sprejme dodatne trajne ukrepe za zmanjšanje odhodkov, katerih cilj je uresničitev srednjeročnega cilja skoraj uravnoteženega proračuna ali proračuna s presežkom.

(a)

do 15. maja 2010 sprejeti zakonodajo, v skladu s katero bo mesečna predložitev javnih poročil o izvrševanju proračuna najpozneje deset dni po koncu meseca postala obvezna;

(b)

zagotoviti izvrševanje trenutne pravne obveznosti skladov socialne varnosti in bolnišnic, da objavijo uradne letne računovodske izkaze in bilance stanja;

(c)

nadaljevati prizadevanja za izboljšanje zbiranja in obdelave javnofinančnih podatkov, zlasti z izboljšanjem mehanizmov nadzora pri statističnih organih in splošnem računovodskem uradu ter zagotovitvijo učinkovite osebne odgovornosti v primeru napačnega poročanja, da se lahko visokokakovostni javnofinančni podatki v skladu z uredbami (ES) št. 2223/96, (ES) št. 264/2000, (ES) št. 1221/2002, (ES) št. 501/2004, (ES) št. 1222/2004, (ES) št. 1161/2005, (ES) št. 223/2009 (10) in (ES) št. 479/2009 pravočasno zagotovijo;

(d)

sodelovati s Komisijo (Eurostatom), da se hitro dogovorita o akcijskem načrtu za odpravo statističnih in institucionalnih pomanjkljivosti ter pomanjkljivosti na področju upravljanja;

(e)

sodelovati s Komisijo (Eurostatom) in dobiti ustrezno trajno tehnično pomoč pri zbiranju fiskalnih in drugih makroekonomskih statističnih podatkov.

(a)

konkretnih ukrepih, izvedenih do roka za poročilo, za uskladitev s tem sklepom, vključno s kvantificiranim vplivom na proračun;

(b)

konkretnih ukrepih, ki naj bi se izvedli po roku za poročilo, za uskladitev s tem sklepom in o časovnem načrtu za njihovo izvajanje ter oceno vpliva na proračun;

(c)

mesečnem izvrševanju državnega proračuna;

(d)

medletnih podatkih o izvrševanju proračuna na področju socialne varnosti, lokalnih oblasti in izvenproračunskih sredstev;

(e)

izdajah državnega dolga in njegovem odplačevanju;

(f)

razvoju na področju stalnih in začasnih zaposlitev v javnem sektorju;

(g)

javnofinančnih odhodkih, ki čakajo na izvršitev (nakopičena zaostala plačila), ter

(h)

finančnem stanju javnih podjetij in drugih javnih subjektov (te inforamcije se predložijo letno).