This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32006R0884
Commission Regulation (EC) No 884/2006 of 21 June 2006 laying down detailed rules for the application of Council Regulation (EC) No 1290/2005 as regards the financing by the European Agricultural Guarantee Fund (EAGF) of intervention measures in the form of public storage operations and the accounting of public storage operations by the paying agencies of the Member States
Uredba Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic
Uredba Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic
UL L 326M, 10.12.2010, p. 70–124
(MT) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(BG, RO, HR)
UL L 171, 23.6.2006, p. 35–89
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
No longer in force, Date of end of validity: 03/09/2014; razveljavil 32014R0907
23.6.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 171/35 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 884/2006
z dne 21. junija 2006
o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka (1) in zlasti člena 9 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) in zlasti člena 42 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Financiranje intervencijskih ukrepov za ureditev kmetijskih trgov v skladu s členom 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005 zagotavlja Skupnost pod pogoji, določenimi v kmetijski sektorski zakonodaji. Glede intervencijskih ukrepov v obliki javnega skladiščenja člen 4 Uredbe (EGS) št. 1883/78 določa, da je znesek, ki ga mora financirati Skupnost, določen z računovodskimi izkazi, ki jih določijo plačilne agencije. Ta uredba je tudi določila pravila in pogoje, ki urejajo te računovodske izkaze. Po uvedbi Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) z Uredbo (ES) št. 1290/2005, ki je nadomestil Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), je treba določiti ustrezna podrobnejša pravila za izvajanje. |
(2) |
Intervencijski ukrepi v obliki javnega skladiščenja se lahko financirajo samo, če so s tem povezane odhodke izvršile plačilne agencije, ki so jih določile države članice, v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1290/2005. Pooblastila za izvajanje nalog, zlasti v zvezi z upravljanjem ali nadzorom intervencijskih ukrepov, razen izplačila pomoči, se lahko prenesejo v skladu z drugim pododstavkom člena 6(1) navedene uredbe. Te naloge lahko prav tako izpolnijo različne plačilne agencije. Zato je treba poleg tega predvideti, da se upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja lahko zaupa javnim ali zasebnim tretjim subjektom pod odgovornostjo plačilne agencije. Zato je treba natančno opredeliti obseg odgovornosti plačilnih agencij na tem področju, natančno opredeliti njihove obveznosti in določiti, pod katerimi pogoji in po katerih pravilih se upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja lahko zaupa javnim ali zasebnim tretjim subjektom. V tem zadnjem primeru je treba prav tako določiti, da zadevni subjekti obvezno delujejo v okviru pogodb na podlagi obveznosti in splošnih načel, ki jih opredeljuje ta uredba. |
(3) |
Odhodki glede intervencijskih ukrepov v obliki javnega skladiščenja so lahko različne narave. Zato je treba za vsako kategorijo postopkov natančno opredeliti, kateri odhodki bi bili lahko upravičeni do financiranja Skupnosti, in zlasti, pod katerimi pogoji je te odhodke mogoče kriti, da se določijo pogoji za upravičenost in načini izračuna slednjih. V tem okviru je treba zlasti določiti, v katerih primerih je te odhodke treba upoštevati na podlagi elementov, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, ali na podlagi pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija. |
(4) |
Da bi državam članicam, ki ne pripadajo območju eura, omogočili, da opravijo uskupinjenje svojih odhodkov in stroškov v državni valuti in v eurih pod usklajenimi pogoji, je treba določiti pogoje, pod katerimi se postopki v zvezi z javnim skladiščenjem knjižijo na njihove račune, in menjalni tečaj, ki se uporablja. |
(5) |
Za določitev zneska financiranja Skupnosti v zvezi z odhodki javnega skladiščenja je treba ob upoštevanju zelo različne narave zadevnih ukrepov in odsotnosti enotnih operativnih dogodkov določiti enkratni operativni dogodek, ki temelji na računih, ki jih vzpostavijo in vodijo plačilne agencije ter na katere se različne postavke odhodkov in prihodkov knjižijo v breme oziroma v dobro. |
(6) |
V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 z dne21. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 kar zadeva vodenje računov plačilnih agencij, izjav o odhodkih in prihodkih in pogojih povračila odhodkov v okviru EKJS in EJSRP (3), morajo plačilne agencije za pridobitev plačila odhodkov javnega skladiščenja v svoji izjavi o odhodkih navesti vrednosti in zneske, ki so jih vknjižile v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se nanašajo postopki javnega skladiščenja. Da bi zagotovili dober potek tega postopka, je treba določiti pogoje, pod katerimi se informacije za izračun stroškov in odhodkov sporočijo Komisiji. |
(7) |
Evidenca javnih zalog, ki se skladiščijo v okviru intervencije, mora omogočiti določitev zneska financiranja Skupnosti ter hkrati ugotovitev dejanskega stanja zalog proizvodov, ki so bili dani v intervencijo. Zato je treba od plačilnih agencij zahtevati, da ločeno vodijo evidenco zalog in finančne račune, ki vsebujejo podatke, potrebne za spremljanje zalog ter upravljanje financiranja odhodkov in prihodkov, ki jih ustvarijo intervencijski ukrepi javnega skladiščenja. |
(8) |
Plačilne agencije morajo obvezno knjižiti podatke v zvezi s količinami, vrednostmi in nekaterimi povprečji. Vendar pa se nekaterih postopkov ali odhodkov ne bi smelo upoštevati zaradi okoliščin ali bi jih bilo treba upoštevati po posebnih pravilih. Da bi se preprečila razhajanja v obravnavi in zagotovila zaščita finančnih interesov Skupnosti, je treba natančno določiti te primere in okoliščine, kot tudi načine njihovega knjiženja. |
(9) |
Datum knjiženja različnih postavk odhodkov in prihodkov, povezanih z intervencijskimi ukrepi javnega skladiščenja, je odvisen od narave postopkov in se lahko določi v okviru veljavne kmetijske sektorske zakonodaje. V tem okviru je treba določiti splošno pravilo, ki predvideva, da se knjiženje teh postavk opravi na dan materialne operacije, ki izhaja iz intervencijskega ukrepa, in posebne primere, ki jih je treba upoštevati. |
(10) |
Na podlagi pripadajoče splošne odgovornosti morajo plačilne agencije opraviti reden in občasen nadzor zalog proizvodov v intervenciji. Da bi zagotovili, da vse plačilne agencije enotno izvajajo to obveznost, je treba določiti periodičnost in splošna pravila, ki se uporabljajo za nadzor in popise. |
(11) |
Valorizacija postopkov v zvezi z javnim skladiščenjem je prav tako odvisna od narave postopkov in se lahko določi v okviru veljavne kmetijske sektorske zakonodaje. Zato je treba določiti splošno pravilo, ki predvideva, da je vrednost odkupov in prodaj enaka vsoti plačil ali prejemkov, ki so bila izvršena ali bodo izvršena za materialne operacije, ter posebna pravila ali primere, ki jih je treba upoštevati. |
(12) |
Treba je določiti obliko in vsebino dokumentov, ki jih je treba sporočiti v okviru intervencijskih ukrepov javnega skladiščenja ter pogoje in načine pošiljanja ali hranjenja zadevnih dokumentov s strani držav članic. Zaradi skladnosti s pravili, določenimi na drugih področjih, ki jih zadeva financiranje skupne kmetijske politike, je treba sporočanje in izmenjavo podatkov, ki jih določa ta uredba, opraviti pod pogoji in v skladu z načini iz člena 18 Uredbe (ES) 883/2006. |
(13) |
Ukrepi iz te uredbe nadomeščajo določbe iz uredb Komisije (EGS) št. 411/88 z dne 12. februarja 1988 o metodi in obrestni meri, ki se uporabljata za izračun stroškov financiranja intervencijskih ukrepov, ki obsegajo odkup, skladiščenje in prodajo (4), (EGS) št. 1643/89 z dne 12. junija 1989 o določitvi standardnih zneskov, ki se uporabljajo za financiranje materialnih operacij pri javnem skladiščenju kmetijskih proizvodov (5), (EGS) št. 2734/89 z dne 8. septembra 1989 o dejavnikih, ki jih je treba upoštevati pri določanju izdatkov na podlagi člena 37(2) Uredbe (EGS) št. 822/87, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS (6), (EGS) št. 3492/90 z dne 27. novembra 1990 o določitvi dejavnikov, ki jih je treba upoštevati v letnih obračunih za financiranje intervencijskih ukrepov v obliki javnega skladiščenja s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka (7), (EGS) št. 3597/90 z dne 12. decembra 1990 o računovodskih pravilih za intervencijske ukrepe, ki vključujejo odkup, skladiščenje in prodajo kmetijskih proizvodov s strani intervencijskih agencij (8), (EGS) št. 147/91 z dne 22. januarja 1991 o opredelitvi in določitvi dovoljenih količinskih izgub kmetijskih proizvodov v javnih intervencijskih skladiščih (9) in (ES) št. 2148/96 z dne 8. novembra 1996 o določitvi pravil za vrednotenje in spremljanje javnih intervencijskih zalog kmetijskih proizvodov (10). |
(14) |
Zato je treba razveljaviti uredbe (EGS) št. 411/88, (EGS) št. 1643/89, (EGS) št. 2734/89, (EGS) št. 3492/90, (EGS) št. 3597/90, (EGS) št. 147/91 in (ES) št. 2148/96. |
(15) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske sklade – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE 1
INTERVENCIJSKI UKREPI V OBLIKI JAVNEGA SKLADIŠČENJA
Člen 1
Predmet
Ta uredba določa pogoje in pravila za financiranje odhodkov za intervencijske ukrepe v obliki javnega skladiščenja iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), za upravljanje in nadzor ustreznih postopkov s strani plačilnih agencij iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1290/2005, za knjiženje ustreznih odhodkov in prihodkov EKJS, za posredovanje pripadajočih informacij in dokumentov Komisiji.
Člen 2
Odgovornost in obveznosti plačilne agencije
1. Plačilne agencije zagotavljajo upravljanje in nadzor nad postopki v zvezi z intervencijskimi ukrepi glede javnega skladiščenja pod njihovo odgovornostjo, pod pogoji iz Priloge I in po potrebi v kmetijski sektorski zakonodaji, zlasti na podlagi minimalnih odstotkov pregledov, določenih v navedeni prilogi.
Svoje pristojnosti iz tega naslova lahko prenesejo na intervencijske agencije v skladu s pogoji odobritve plačilnih agencij, določenimi v točki 1.C) Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 885/2006 (11) ali intervenirajo prek drugih plačilnih agencij.
2. Plačilne agencije ali intervencijske agencije lahko ne glede na svojo splošno odgovornost na področju javnega skladiščenja:
(a) |
upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja zaupajo fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo skladiščenje intervencijskih kmetijskih proizvodov, v nadaljnjem besedilu „skladiščniki“ V tem primeru se to upravljanje obvezno izvaja v okviru pogodb o skladiščenju na podlagi obveznosti in splošnih načel iz Priloge II. |
(b) |
pooblastijo fizične ali pravne osebe za opravljanje nekaterih posebnih nalog, določenih v sektorski zakonodaji. |
3. Obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati plačilne agencije na področju javnega skladiščenja, so zlasti:
(a) |
voditi evidenco zalog in finančne račune za vsak proizvod, ki je predmet intervencijskega ukrepa javnega skladiščenja, na podlagi postopkov, ki jih opravijo od 1. oktobra določenega leta do 30. septembra naslednjega leta, v nadaljnjem besedilu „obračunsko leto“; |
(b) |
voditi ažuren seznam skladiščnikov, s katerimi so sklenile pogodbo v okviru javnega skladiščenja. Ta seznam mora vsebovati podatke, ki omogočajo natančno identifikacijo vseh mest skladiščenja, njihove zmogljivosti, številke skladiščnih hal, hladilnikov ali silosov, njihove načrte in sheme; |
(c) |
dati Komisiji na razpolago vzorčne pogodbe, ki se uporabljajo za javno skladiščenje, ter pravila, določena za prevzem proizvodov, skladiščenje in odvzem proizvodov iz skladišč skladiščnikov, ter pravila, ki se uporabljajo za odgovornost skladiščnikov; |
(d) |
centralizirano voditi računalniško evidenco zalog, ki se nanaša na vse kraje skladiščenja, vse proizvode, vse količine in kakovosti različnih proizvodov, pri čemer je za vsak proizvod navedena teža (po potrebi bruto in neto teža) ali prostornina; |
(e) |
izvajati vse postopke v zvezi s skladiščenjem, hranjenjem, prevozom ali prenosom intervencijskih proizvodov, v skladu z zakonodajo Skupnosti in nacionalnimi zakonodajami, brez vpliva na odgovornost kupcev, drugih intervencijskih agencij, vključenih v postopek, ali oseb, pooblaščenih v ta namen; |
(f) |
vse leto izvajati preglede krajev skladiščenja intervencijskih proizvodov; Ti pregledi se izvajajo v nerednih časovnih presledkih in nepričakovano. Predhodno obvestilo, ki je strogo omejeno na najkrajše potrebno obdobje, se lahko vseeno izda, kadar se s tem ne škoduje cilju pregleda. To predhodno obvestilo ne sme biti izdano več kot 24 ur vnaprej, razen v upravičenih primerih. |
(g) |
izdelati letni popis pod pogoji iz člena 8. |
Kadar v državi članici upravljanje računov javnega skladiščenja za en ali več proizvodov zagotavlja več plačilnih agencij, se evidenca zalog in finančni računi iz točk (a) in (d) konsolidirajo na ravni države članice pred sporočanjem ustreznih podatkov Komisiji.
4. Plačilne agencije sprejmejo vse ukrepe, da zagotovijo:
(a) |
ustrezno ohranitev proizvodov, ki so predmet intervencijskih ukrepov Skupnosti. Najmanj enkrat letno preverijo kakovost skladiščenih proizvodov; |
(b) |
celovitost intervencijskih zalog. |
5. Plačilne agencije Komisijo nemudoma obvestijo o:
(a) |
primerih, v katerih lahko podaljšanje obdobja skladiščenja povzroči poslabšanje kakovosti proizvoda; |
(b) |
količinskih izgubah ali poslabšanju kakovosti proizvoda zaradi naravnih nesreč. |
Če se Komisija seznani s primeri iz prvega pododstavka točk (a) in (b), se ustrezne odločitve sprejmejo:
(a) |
za primere iz navedene točke (a) v skladu s postopkom iz člena 25(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 (12) ali, odvisno od primera, v skladu s postopkom, določenim v ustreznem členu drugih uredb o skupni ureditvi kmetijskih trgov; |
(b) |
za primere iz navedene točke (b) v skladu s postopkom iz člena 41(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005. |
6. Plačilne agencije nosijo finančne posledice slabega hranjenja proizvoda, ki je bil predmet intervencije Skupnosti, zlasti zaradi neprilagoditve metod skladiščenja. Plačilne agencije so v primeru neupoštevanja svojih dolžnosti ali obveznosti finančno odgovorne brez vpliva na ukrepe zoper skladiščnika.
7. Plačilna agencija zagotovi uslužbencem Komisije in osebam, ki jih je ta pooblastila, po elektronski poti ali na sedežu plačilne agencije stalen dostop do računov javnega skladiščenja in vseh dokumentov, pogodb in datotek, izstavljenih ali prejetih v okviru intervencije.
8. Plačilne agencije sporočijo:
(a) |
na zahtevo Komisije dokumente in informacije iz odstavka 7 in dodatne nacionalne upravne določbe, sprejete za uporabo in upravljanje intervencijskih ukrepov; |
(b) |
v skladu s periodičnostjo, določeno v členu 4(1) Uredbe (ES) št. 883/2006, informacije o javnem skladiščenju na podlagi vzorcev iz Priloge III te uredbe. |
Člen 3
Intervencijski ukrepi v obliki javnega skladiščenja
Intervencijski ukrepi v obliki javnega skladiščenja lahko obsegajo odkup, skladiščenje, prevoz in prenos zalog ter prodajo in druge oblike odjemov kmetijskih proizvodov pod pogoji iz veljavne kmetijske sektorske zakonodaje in to uredbo.
Člen 4
Financiranje odhodkov za intervencijske ukrepe v okviru javnega skladiščenja
1. V okviru postopkov javnega skladiščenja iz člena 3 EKJS financira na podlagi intervencije, če ustrezni odhodki niso bili določeni v okviru veljavne kmetijske sektorske zakonodaje, naslednje odhodke:
(a) |
finančne stroške za sredstva, ki so jih države članice namenile za odkup proizvodov, v skladu z načini izračuna iz Priloge IV; |
(b) |
odhodke za materialne operacije, ki izhajajo iz odkupa, prodaje ali kakršne koli druge oddaje proizvodov (vnos, skladiščenje in odvzem proizvodov iz javnega skladiščenja), navedene v Prilogi V, na podlagi standardnih zneskov, enotnih za Skupnost in izračunanih v skladu z načini iz Priloge VI; |
(c) |
odhodke za materialne operacije, ki niso nujno povezane z odkupom, prodajo ali kakršno koli drugo oddajo proizvodov, na podlagi standardnih ali nestandardnih zneskov, po določbah, ki jih Komisija določi v okviru kmetijske sektorske zakonodaje v zvezi s temi proizvodi, in določb iz Priloge VII; |
(d) |
amortizacijo uskladiščenih proizvodov v skladu z načini izračuna iz Priloge VIII; |
(e) |
razlike (dobički in izgube) med knjigovodsko vrednostjo in prodajno ceno proizvodov ali razlike, ki nastanejo zaradi drugih dejavnikov. |
2. Za države članice, ki ne pripadajo območju eura, se brez vpliva na posebna pravila in operativne dogodke, določene v prilogah k tej uredbi ali v kmetijski zakonodaji, zlasti členu 3(1) in členu 5(1) Uredbe Komisije (ES) št. 2808/98 (13), odhodki iz odstavka 1(b) in (c) tega člena, ki so izračunani na podlagi zneskov, določenih v eurih, in odhodki ali prihodki, opravljeni v nacionalni valuti v okviru te uredbe, pretvorijo v nacionalno valuto ali v eure na podlagi zadnjega menjalnega tečaja, ki ga določi Evropska centralna banka pred obračunskim letom, v katerem se operacije knjižijo na račune plačilne agencije. Ta menjalni tečaj se uporablja tudi za knjiženja v zvezi z različnimi posebnimi primeri iz člena 7(1) te uredbe.
Vendar za obračunsko leto 2007 države članice iz drugega pododstavka člena 2(2) Uredbe (ES) št. 883/2006 uporabljajo menjalne tečaje iz člena 13 te uredbe.
POGLAVJE 2
KNJIŽENJE POSTOPKOV JAVNEGA SKLADIŠČENJA
Člen 5
Vsebina knjigovodstva javnih zalog, ki jih morajo imeti plačilne agencije
1. Evidenca zalog iz člena 2(3)(a) ločeno vsebuje naslednje kategorije postavk:
(a) |
količine proizvodov, ugotovljene pri vnosu in odvzemu iz zalog s fizičnim premikom ali brez njega; |
(b) |
količine, uporabljene v okviru sistema brezplačne razdelitve najbolj ogroženim osebam, ki ga določa Uredba Sveta (EGS) št. 3730/87 (14), in knjižene v skladu z določbami člena 5 Uredbe Komisije (EGS) št. 3149/92 (15), z ločevanjem količin, ki so predmet prenosa v drugo državo članico; |
(c) |
količine, ki so bile predmet odvzemov vzorcev, z ločevanjem odvzemov, ki so jih izvedli kupci; |
(d) |
količine, ki jih po vizualnem pregledu v okviru letnega popisa ali nadzoru po prevzemu v intervencijo ni več mogoče ponovno zapakirati in so predmet prodaje po zasebni pogodbi; |
(e) |
manjkajoče količine iz določljivih ali nedoločljivih vzrokov, vključno s tistimi, ki ustrezajo dovoljenim odstopanjem; |
(f) |
količine, katerih kakovost se je poslabšala; |
(g) |
presežne količine; |
(h) |
manjkajoče količine, ki presegajo meje dovoljenega odstopanja; |
(i) |
količine, prispele v skladišče, za katere se izkaže, da ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev in katerih prevzem je zato zavrnjen; |
(j) |
neto količine, ki so v zalogah konec vsakega meseca ali obračunskega leta in ki se prenesejo na naslednji mesec ali obračunsko leto; |
2. Finančni računi iz člena 2(3)(a) vsebujejo:
(a) |
vrednost količin iz odstavka 1(a) tega člena, z ločevanjem vrednosti kupljenih in prodanih količin; |
(b) |
knjigovodsko vrednost količin, uporabljenih ali upoštevanih v okviru sistema brezplačne razdelitve iz točke (b) odstavka 1 tega člena; |
(c) |
finančne stroške iz člena 4(1)(a); |
(d) |
odhodke v zvezi z materialnimi operacijami iz člena 4(1)(b) in (c); |
(e) |
zneske, ki izhajajo iz amortizacij iz člena 4(1)(d); |
(f) |
zneske, prejete ali izterjane pri prodajalcih, kupcih in skladiščnikih iz člena 11(2); |
(g) |
znesek prihodkov iz prodaj po zasebni pogodbi, izvedenih po letnem popisu ali po nadzoru, izvedenem po prevzemu proizvodov v intervencijske zaloge; |
(h) |
izgube in dobičke pri odvzemih proizvodov ob upoštevanju amortizacij iz točke (e) tega odstavka; |
(i) |
druge elemente v breme ali v dobro, zlasti tiste, ki ustrezajo količinam iz točk (c) do (g) odstavka 1 tega člena; |
(j) |
povprečno knjigovodsko vrednost, izraženo v tonah ali hektolitrih, odvisno od primera; |
Člen 6
Knjiženje
1. Pri postavkah iz člena 5 se vknjižijo količine, vrednosti, zneski in povprečja, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, ali vrednosti in zneski, izračunani na podlagi standardnih zneskov, ki jih določi Komisija.
2. Ugotovitve in izračuni iz odstavka 1 se opravijo ob upoštevanju naslednjih pravil:
(a) |
stroški odvzema iz skladišča v zvezi s proizvodi, pri katerih so bile ugotovljene manjkajoče količine ali poslabšanja kakovosti, se v skladu s pravili iz prilog X in XII knjižijo samo za količine, ki so bile dejansko prodane in vzete iz zalog; |
(b) |
za količine, za katere je bilo pri prenosu med državami članicami ugotovljeno, da manjkajo, se ne šteje, da so prispele v skladišče namembne države, zato se za njih ne plačujejo standardni stroški prevzema v skladišče; |
(c) |
pri prevozu ali prenosu proizvodov se stroški prevzema in odvzema iz skladišča, določeni pavšalno v ta namen, knjižijo, če ti stroški po predpisih Skupnosti niso sestavni del prevoznih stroškov; |
(d) |
razen v primeru posebnih predpisov Skupnosti se morebitni prihodki od prodaje proizvodov, katerih kakovost se je poslabšala, in drugi morebitni zneski, prejeti v tem okviru, ne knjižijo v knjige EKJS; |
(e) |
morebiti ugotovljene presežne količine se knjižijo kot negativni zneski v evidenci stanja in gibanja zalog pri manjkajočih količinah. Te količine se upoštevajo pri določanju količin, ki presegajo mejo dovoljenega odstopanja; |
(f) |
vzorci, razen tistih, ki jih vzamejo kupci, se knjižijo v skladu z določbami iz točke 2. (a) Priloge XII. |
3. O popravkih, ki jih v zvezi s podatki iz člena 5 tekočega obračunskega leta opravi Komisija, se obvesti Odbor za kmetijske sklade. Popravki se državam članicam lahko sporočijo ob odločitvi o mesečnem plačilu ali, če te ni, ob odločitvi o potrditvi obračunov. Vknjižijo jih plačilne agencije pod pogoji, določenimi v navedeni odločitvi.
Člen 7
Datumi knjiženja odhodkov in prihodkov ter premikov proizvodov
1. Knjiženje različnih postavk odhodkov in prihodkov se opravi na dan materialne operacije, ki izhaja iz intervencijskega ukrepa.
Vendar pa se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:
(a) |
datum začetka veljave pogodbe o skladiščenju iz člena 9(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1262/2001 (16), kar zadeva beli sladkor in surovi sladkor, za količine, prevzete na podlagi pogodbe o skladiščenju, sklenjene pred prenosom zalog med ponudnikom in plačilno agencijo; |
(b) |
dan prejema v primeru prejetih ali izterjanih zneskov iz člena 5(2)(f) in (g); |
(c) |
datum dejanskega plačila stroškov v zvezi z materialnimi operacijami, če ti zneski niso kriti s standardnimi zneski. |
2. Knjiženje različnih postavk v zvezi s fizičnim premikom proizvodov in vodenjem zalog se opravi na dan materialne operacije, ki izhaja iz intervencijskega ukrepa.
Vendar pa se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:
(a) |
datum prevzema proizvodov s strani plačilne agencije v skladu z uredbo o skupni ureditvi trgov zadevnega proizvoda za količine, ki vstopijo v javno skladiščenje brez spremembe kraja skladiščenja; |
(b) |
datum ugotovitve dejstev za manjkajoče količine ali količine, katerih kakovost se je poslabšala, in presežne količine; |
(c) |
dan dejanskega odvzema proizvodov iz skladišča za prodajo po zasebni pogodbi proizvodov, ki jih po vizualnem pregledu v okviru letnega popisa ali pri nadzoru po prevzemu v intervencijo ni več mogoče ponovno zapakirati in ki ostanejo na zalogi; |
(d) |
konec obračunskega leta za morebitne izgube, ki presegajo mejo dovoljenega odstopanja. |
Člen 8
Popis
1. Plačilne agencije vsako obračunsko leto izdelajo popis za vsak proizvod, ki je bil predmet intervencij Skupnosti.
Rezultate tega popisa primerjajo s knjigovodskimi podatki. Ugotovljene razlike v količini in zneski, ki izhajajo iz razlik v kakovosti, ugotovljenih pri pregledih, se vknjižijo v skladu s členom 9(1)(b) in (c).
2. Manjkajoče količine, ki so posledica običajnih postopkov skladiščenja, so podvržene mejam dovoljenega odstopanja iz Priloge XI in ustrezajo razliki med teoretičnimi zalogami, ki izhajajo iz knjigovodskega popisa, na eni strani in dejansko zalogo, ugotovljeno na podlagi popisa iz odstavka 1, ali knjigovodsko zalogo, ki ostane po izčrpanju dejanske zaloge skladišča, na drugi strani.
POGLAVJE 3
VREDNOTENJE RAČUNOV
Člen 9
Vrednotenje operacij v zvezi z javnim skladiščenjem
1. Vrednost odkupov in prodaj je enaka vsoti plačil ali prejemkov, ki so bili izvršeni ali bodo izvršeni za materialne operacije, razen v primeru posebnih določb iz tega člena in ob upoštevanju določb iz:
(a) |
Priloge IX za proizvode destilacije (alkohol iz mešanih zalog), |
(b) |
Priloge X za manjkajoče količine, |
(c) |
Priloge XII za proizvode, katerih kakovost se je poslabšala, ali uničene proizvode; |
(d) |
Priloge XIII za proizvode, ki so prispeli v skladišče in katerih prevzem je bil zavrnjen. |
2. Določitev vrednosti odkupov se opravi za količine proizvodov, ki prispejo v skladišče, na podlagi intervencijske cene ob upoštevanju povišanj, premij, odbitkov, odstotkov in koeficientov, ki se uporabljajo za intervencijsko ceno pri odkupu proizvoda, v skladu z merili, ki jih določa kmetijska sektorska zakonodaja.
Vendar pa se za primere in stanja iz Priloge X in točk 2.(a) in 2.(c) Priloge XII povišanja, premije, odbitki, odstotki in koeficienti ne upoštevajo.
3. Stroški, ki se pri odkupu proizvodov plačajo ali zaračunajo za materialne operacije iz člena 4(1)(c) v skladu s predpisi Skupnosti, se knjižijo kot odhodki ali prihodki v zvezi s tehničnimi stroški ločeno od odkupne cene.
4. V finančnih računih iz člena 5(2) se količine skladiščenih proizvodov ob koncu obračunskega leta, ki bodo prenesene v naslednje obračunsko leto, ovrednotijo po njihovi povprečni knjigovodski vrednosti (cena prenosa), določeni z mesečnim računom zadnjega meseca obračunskega leta.
5. Količine, ki prispejo v skladišče in za katere se izkaže, da ne izpolnjujejo pogojev za skladiščenje, se knjižijo kot prodaja na dan odvzema iz skladišča po ceni, po kateri so bile odkupljene.
Vendar pa, če so v času fizičnega odvzema proizvoda iz skladišča izpolnjeni pogoji za uporabo Priloge X(b), se je treba o odvzemu blaga iz skladišča predhodno posvetovati s Komisijo.
6. Če račun izkaže kreditni saldo, se ta odšteje od odhodkov za tekoče obračunsko leto.
7. V primeru spremembe standardnih zneskov, rokov plačila, obrestnih mer ali drugih elementov izračuna po prvem dnevu v mesecu, se novi elementi uporabljajo od materialnih operacij naslednjega meseca naprej.
POGLAVJE 4
FINANCIRANI ZNESKI TER IZJAVE O ODHODKIH IN PRIHODKIH
Člen 10
Financirani znesek
1. Financirani znesek iz naslova intervencijskih ukrepov iz člena 3 se določi na podlagi računov, ki jih vzpostavijo in vodijo plačilne agencije v skladu s členom 2(3)(a) ter na katere se različne postavke odhodkov in prihodkov iz člena 5 knjižijo v breme oziroma v dobro, pri čemer se po potrebi upoštevajo zneski odhodkov, določeni v okviru kmetijske sektorske zakonodaje.
2. Plačilna agencija mesečno in letno pošilja Komisiji po elektronski poti informacije, potrebne za financiranje odhodkov javnega skladiščenja, in račune, ki dokazujejo odhodke in prihodke v zvezi z javnim skladiščenjem, v obliki tabel (Tabele e-FAUDIT), katerih vzorci so v Prilogi III k tej uredbi, in v rokih, določenih v členu 4(1)(c) Uredbe (ES) št. 883/2006 in členu 7(2) Uredbe (ES) št. 883/2006.
Člen 11
Izjave o odhodkih in prihodkih
1. Financiranje s strani EKJS je enako odhodkom, ki so bili izračunani na podlagi elementov, sporočenih s strani plačilne agencije, pri čemer so bili odšteti morebitni prihodki iz intervencijskih ukrepov, potrjeni prek informacijskega sistema, ki ga je vzpostavila Komisija, in ki jih je plačilna agencija navedla v svoji izjavi o odhodkih, sestavljeni v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 883/2006.
2. Zneski, izterjani zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, iz člena 32(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005, in zneski, dobljeni ali izterjani pri prodajalcih, kupcih in skladiščnikih, ki izpolnjujejo merila iz člena 12 Uredbe (ES) 883/2006, se prijavijo v proračun EKJS pod pogoji, določenimi v členu 4(2)(a) navedene uredbe.
POGLAVJE 5
IZMENJAVA INFORMACIJ IN DOKUMENTOV
Člen 12
Informacijski sistemi
Sporočanje in izmenjave informacij, ki jih določa ta uredba, ter določitev dokumentov, katerih vzorci so v Prilogi III, potekajo po informacijskih sistemih, ki omogočajo varno elektronsko izmenjavo, pod pogoji in v skladu z načini, opredeljenimi v členu 18 Uredbe (ES) št. 883/2006.
POGLAVJE 6
PREHODNI UKREPI IN KONČNE DOLOČBE
Člen 13
Prehod
1. Za države članice, ki ne pripadajo območju eura, se vrednost neto količin, ki se prenesejo iz obračunskega leta 2006 v leto 2007, pri čemer se odšteje druga amortizacija na koncu obračunskega leta 2006, pretvori v eure na podlagi zadnjega menjalnega tečaja, ki ga določi Evropska centralna banka pred obračunskim letom 2007.
2. Če država članica v skladu z drugim pododstavkom člena 2(2) Uredbe (ES) št. 883/2006, ki ne pripada območju eura, za obračunsko leto 2007 še naprej vodi računovodstvo v nacionalni valuti, so menjalni tečaji, ki se uporabljajo med in ob koncu tega proračunskega leta, naslednji:
(a) |
Zadnji menjalni tečaj, ki ga Evropska centralna banka določi pred obračunskim letom 2007 za preračunavanje v nacionalno valuto:
|
(b) |
Zadnji menjalni tečaj, ki ga Evropska centrala banka določi pred prvim dnem vsakega četrtletja obračunskega leta 2007, z začetkom 1. oktobra 2006, za preračunavanje v nacionalno valuto:
|
(c) |
Zadnji menjalni tečaj, ki ga Evropska centrala banka določi pred obračunskim letom 2008, za preračunavanje v euro vrednosti neto količin, ki bodo iz obračunskega leta 2007 prenesene v leto 2008, pri čemer se odšteje druga amortizacija ob koncu leta 2007. |
Člen 14
Razveljavitev
Uredbe (EGS) št. 411/88, (EGS) št. 1643/89, (EGS) št. 2734/89, (EGS) št. 3492/90, (EGS) št. 3597/90, (EGS) št. 147/91 in (ES) št. 2148/96 se s 1. oktobrom 2006 razveljavijo
Sklicevanja na razveljavljene uredbe se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalnimi razpredelnicami iz Priloge XVI.
Člen 15
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. oktobra 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Bruselj, 21. junija 2006.
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Član Komisije
(1) UL L 216, 5.8.1978, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 695/2005 (UL L 114, 4.5.2005, str. 1).
(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).
(3) Glej stran 1 tega uradnega lista.
(4) UL L 40, 13.2.1988, str. 25. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 956/2005 (UL L 164, 24.6.2005, str. 8).
(5) UL L 162, 13.6.1989, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 269/91 (UL L 28, 2.2.1991, str. 22).
(6) UL L 263, 9.9.1989, str. 16.
(7) UL L 337, 4.12.1990, str. 3.
(8) UL L 350, 14.12.1990, str. 43. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1392/97 (UL L 190, 19.7.1997, str. 22).
(9) UL L 17, 23.1.1991, str. 9. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 652/92 (UL L 70, 17.3.1992, str. 5).
(10) UL L 288, 9.11.1996, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 808/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str. 70).
(11) Glej stran 90 tega uradnega lista.
(12) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.
(13) UL L 349, 24.12.1998, str. 36.
(14) UL L 352, 15.12.1987, str. 1.
(15) UL L 313, 30.10.1992, str. 50.
(16) UL L 178, 30.6.2001, str. 48.
SEZNAM PRILOG
PRILOGA I |
OBVEZNOSTI PLAČILNIH AGENCIJ IN POSTOPKI FIZIČNIH PREGLEDOV v skladu s členom 2(3) |
PRILOGA II |
OBVEZNOSTI IN SPLOŠNA NAČELA V ZVEZI Z ODGOVORNOSTJO SKLADIŠČNIKOV, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V POGODBO O SKLADIŠČENJU MED PLAČILNO AGENCIJO IN SKLADIŠČNIKOM, v skladu s členom 2(2) |
PRILOGA III |
INFORMACIJE, KI JIH MORAJO DRŽAVE ČLANICE SPOROČITI v skladu s členom 10(2) prek informacijskega sistema iz člena 12 (Tabele e-FAUDIT) |
PRILOGA IV |
IZRAČUN FINANČNIH STROŠKOV v skladu s členom 4(1)(a) + DODATEK z referenčnimi obrestnimi merami |
PRILOGA V |
MATERIALNE OPERACIJE, KRITE S STANDARDNIMI ZNESKI, iz člena 4(1)(b) |
PRILOGA VI |
STANDARDNI ZNESKI ZA SKUPNOST v skladu s členom 4(1)(b) |
PRILOGA VII |
POSEBNI ELEMENTI, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI PRI ODHODKIH IN PRIHODKIH V ZVEZI Z NEKATERIMI PROIZVODI |
PRILOGA VIII |
AMORTIZACIJA USKLADIŠČENIH PROIZVODOV v skladu s členom 4(1)(d) |
PRILOGA IX |
VREDNOTENJE ZALOG PROIZVODOV DESTILACIJE (ALKOHOL IZ MEŠANIH ZALOG) |
PRILOGA X |
VREDNOTENJE MANJKAJOČIH KOLIČIN |
PRILOGA XI |
MEJE DOVOLJENEGA ODSTOPANJA |
PRILOGA XII |
VREDNOTENJE KOLIČIN, KATERIH KAKOVOST SE JE POSLABŠALA, ALI UNIČENIH KOLIČIN |
PRILOGA XIII |
RAČUNOVODSKA PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA PROIZVODE, KI SO PRISPELI V SKLADIŠČE IN KATERIH PREVZEM JE ZAVRNJEN |
Priloga XIV |
VZOREC MESEČNE IZJAVE SKLADIŠČNIKA ZA PLAČILNO AGENCIJO |
Priloga XV |
VZOREC LETNE IZJAVE SKLADIŠČNIKA ZA PLAČILNO AGENCIJO |
Priloga XVI |
PRIMERJALNA RAZPREDELNICA |
PRILOGA I
OBVEZNOSTI PLAČILNIH AGENCIJ IN POSTOPKI FIZIČNIH PREGLEDOV (člen 2(3))
A. OBVEZNOSTI PLAČILNIH AGENCIJ
I. Pregledi
1. Periodičnost in reprezentativnost
Vsak kraj skladiščenja se pregleda najmanj enkrat na leto v skladu z določbami iz točke B, pregled pa obsega zlasti:
— |
postopek zbiranja informacij o javnem skladiščenju; |
— |
preverjanje skladnosti računovodskih podatkov, ki jih na kraju samem vodi skladiščnik, s podatki, ki so bili poslani plačilni agenciji; |
— |
preverjanje fizične prisotnosti v skladišču količin, ki so navedene v skladiščnikovih bilancah stanja in ki so bile podlaga za njegovo zadnje mesečno poročilo, ocenjeno vizualno ali, v primeru dvoma ali spora, s tehtanjem ali merjenjem; |
— |
preverjanje ustrezne in primerne tržne kakovosti skladiščenih proizvodov. |
Fizična prisotnost se ugotovi z dovolj reprezentativnim fizičnim pregledom, ki zajame najmanj odstotke, določene v točki B, in omogoča sklepanje, da so vse količine, navedene v evidenci zalog, dejansko prisotne v skladišču.
Kakovost se preverja vizuelno, olfaktivno in/ali z organoleptičnim pregledom, v primeru dvoma pa s podrobnejšimi analizami.
2. Dodatni pregledi
Če se med fizičnim pregledom odkrije nepravilnost, je treba po enaki metodi pregledati dodatni odstotek uskladiščenih količin. Po potrebi se inšpekcijski pregled lahko razširi na tehtanje vseh proizvodov v seriji ali skladišču, ki je predmet pregleda.
II. Poročila o pregledih
1. Notranji inšpekcijski organ plačilne agencije ali organ, ki ga ta pooblasti, sestavi poročilo o vsakem opravljenem fizičnem pregledu ali inšpekciji.
2. Poročilo vsebuje najmanj naslednje podatke:
a) |
ime skladiščnika, naslov obiskanega skladišča in opis pregledanih serij; |
b) |
datum in čas začetka ter konca pregleda; |
c) |
kraj, kjer je bil pregled opravljen, in opis pogojev skladiščenja, pakiranja in dostopnosti; |
d) |
polno identiteto oseb, ki izvajajo pregled, njihovo strokovno usposobljenost in obseg pooblastil; |
e) |
izvedene ukrepe pregleda in uporabljene postopke merjenja prostornine, kot so merilne metode, opravljeni izračuni, dobljeni vmesni in končni rezultati, ter sklepne ugotovitve; |
f) |
za vsako skladiščeno serijo ali kakovost, količino v knjigah plačilne agencije, količino v knjigah skladišča in vsa morebitna razhajanja med temi knjigami; |
g) |
za vsako fizično pregledano serijo ali kakovost, podatke iz točke (f) in količino, ugotovljeno na kraju samem, ter morebitna neskladja; številko serije ali kakovosti, palete, kartonske zaboje, silose, sode ali druge zadevne posode, težo (po potrebi neto in bruto težo) ali prostornino; |
h) |
izjave skladiščnika v primeru razhajanj ali neskladij; |
i) |
kraj, datum in podpis osebe, ki je sestavila poročilo, in skladiščnika ali njegovega zastopnika; |
j) |
morebitno izvedbo razširjenega pregleda v primeru nepravilnosti, z navedbo odstotka uskladiščenih količin, vključenih v razširjen pregled, ugotovljenih razhajanj in danih pojasnil. |
3. Poročila se nemudoma pošljejo vodji službe, pristojnemu za vodenje računov plačilne agencije. Takoj po prejemu poročila se poslovne knjige plačilne agencije popravijo glede na odkrita razhajanja in neskladja.
4. Poročila se hranijo na sedežu plačilne agencije in so na voljo osebju Komisije in osebam, ki jih pooblasti Komisija.
5. Povzetek dokumenta, ki ga sestavi plačilna agencija, navaja:
— |
opravljene preglede, pri čemer razlikuje fizične inšpekcijske preglede (popisi); |
— |
pregledane količine; |
— |
ugotovljene nepravilnosti in razloge za te nepravilnosti glede na mesečna in letna poročila. |
Pregledane količine in ugotovljene nepravilnosti se za vsak zadeven proizvod navedejo v masi ali prostornini in v odstotku vseh uskladiščenih količin.
Ta povzetek dokumenta ločeno navaja preglede, opravljene za preveritev kakovosti uskladiščenih proizvodov. Komisiji se pošlje hkrati z letnimi računovodskimi izkazi iz člena 8(1)(c)(iii) Uredbe (ES) št. 1290/2005.
Povzetek dokumenta se prvič sestavi in pošlje Komisiji za obračunsko leto 2006.
B. POSTOPEK FIZIČNEGA INŠPEKCIJSKEGA PREGLEDA PO PODROČJIH SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE PRI PREGLEDIH IZ TOČKE A
I. Maslo
1. Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Izbor se pripravi pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.
2. Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:
— |
identifikacijo kontrolnih številk serij in kartonskih zabojev na podlagi odkupnih ali prevzemnih listin, |
— |
tehtanjem palet (ene od desetih) in kartonskih zabojev (enega na paleto), |
— |
vizualnim pregledom vsebine kartonskega zaboja (ene od petih palet), |
— |
pregledom stanja embalaže. |
3. Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.
II. Posneto mleko v prahu
1. Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Izbor se pripravi pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.
2. Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:
— |
identifikacijo kontrolnih številk serij in vreč na podlagi odkupnih ali prevzemnih listin, |
— |
tehtanjem palet (ene od desetih) in vreč (ene od desetih), |
— |
vizualnim pregledom vsebine vreče (ene od petih palet), |
— |
pregledom stanja embalaže. |
3. Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.
III. Žita
1. Postopek fizičnega inšpekcijskega pregleda
a) |
Izbor celic ali skladiščnih prostorov za pregled, ki ustrezajo najmanj 5 % skupne količine žit ali riža v javnem skladišču. Izbor se pripravi na podlagi razpoložljivih podatkov v evidenci zalog plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti. |
b) |
Fizični pregled:
|
c) |
Načrt skladišča in dokument z merami za vsak silos ali skladiščni prostor morata biti na voljo na vsakem skladiščenem mestu. Žita ali riž se morajo v vsakem skladišču skladiščiti tako, da se lahko preveri njihova prostornina. |
2. Obravnava ugotovljenih razlik
Pri preverjanju prostornine proizvodov so dovoljena določena odstopanja.
Tako se pravila iz točke II Priloge II uporabljajo, kadar se teža uskladiščenih proizvodov, ugotovljena pri fizičnem pregledu, razlikuje od knjižene teže za 5 % ali več pri žitih in za 6 % ali več pri rižu pri skladiščenju v silosih ali na tleh skladišča.
Kadar se žita ali riž skladiščijo v skladišču, se lahko evidentirajo količine, stehtane pri vnosu v skladišče, namesto količin, dobljenih z oceno prostornine, če ta ne zagotavlja ustrezne natančnosti in razlika med obema številkama ni prevelika.
Plačilna agencija uporabi to možnost, kadar to upravičujejo okoliščine, ocenjene za vsak primer posebej, in na lastno odgovornost. To navede v poročilu o pregledu na podlagi naslednjega okvirnega vzorca:
(Okvirni vzorec)
ŽITA – PREGLED ZALOG
Proizvod: |
Skladiščnik: Skladišče, silos: Številka celice: |
Datum: |
Serija: |
Količina v evidenci: |
A. Zaloge v silosu
Številka skladiščnega prostora |
Prostornina v evidenci m3 (A) |
Ugotovljena prosta prostornina m3 (B) |
Prostornina skladiščenih žit m3 (A – B) |
Ugotovljena posebna teža kg/hl = 100 |
Teža žit ali riža |
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj (A): … |
B. Zaloge na tleh skladišča
|
Skladiščni prostor št. |
Skladiščni prostor št. |
Skladiščni prostor št. |
|||
Površina: … |
… m2 |
… m3 |
… m2 |
… m3 |
… m2 |
… m3 |
Višina: … |
… m |
… m |
… m |
|||
Popravki: … |
|
… m3 |
|
… m3 |
|
… m3 |
Prostornina: … |
… m3 |
… m3 |
… m3 |
|||
Posebna teža: … |
… kg/hl |
… kg/hl |
… kg/hl |
|||
Skupna teža: … |
… ton |
… ton |
… ton |
|||
|
Skupaj (B): |
|||||
|
Skupna teža v skladišču: |
|||||
|
Razlika v primerjavi s knjiženo težo: |
|||||
|
V %: … |
|||||
V …, dne … |
|
|||||
|
Inšpekcijski organ plačilne agencije: |
|||||
(Žig in podpis) |
IV. Alkohol
1. Izbor sodov, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Izbor se pripravi pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.
2. Pregled carinskih plomb, če so te predvidene v nacionalnih predpisih.
3. Preverjanje prisotnosti sodov in njihove vsebine na kraju samem se opravi z:
— |
identifikacijo sodov po njihovi številki in vrsti alkohola, |
— |
primerjavo istovetnosti sodov in njihove vsebine s podatki v evidenci zalog skladišča in podatki v knjigah plačilne agencije, |
— |
organoleptičnim pregledom prisotnosti alkohola, vrste alkohola in količine alkohola v sodih, |
— |
pregledom pogojev skladiščenja z vizualnim pregledom drugih sodov. |
4. Opis fizično pregledanih sodov in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.
V. Goveje meso
1. Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Izbor se pripravi pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.
2. Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem za izkoščeno meso obsega:
— |
identifikacijo serij in palet ter preverjanje števila kartonskih zabojev, |
— |
preverjanje teže 10 % palet ali zabojnikov, |
— |
preverjanje teže 10 % kartonskih zabojev iz vsake stehtane palete, |
— |
vizualni pregled vsebine teh kartonskih zabojev in stanja embalaže v zaboju. |
Pri izbiri palet je treba upoštevati različne vrste kosov v skladišču.
3. Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.
VI. Sladkor v razsutem stanju (3)
1. Postopek fizičnega inšpekcijskega pregleda javnih zalog sladkorja od tržnega leta 2006/2007 dalje:
a) |
Izbor silosov, celic in skladiščnih prostorov za pregled, ki ustrezajo najmanj 5 % skupne količine sladkorja v razsutem stanju v javnem skladišču. Izbor se pripravi na podlagi razpoložljivih podatkov v evidenci zalog plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti vnaprej. |
b) |
Fizični pregled:
|
c) |
Načrt skladišča in dokument z merami za vsak silos ali skladiščni prostor morata biti na voljo na vsakem skladiščnem mestu. Sladkor v razsutem stanju mora biti skladiščen tako, da se lahko preveri njegova prostornina. |
2. Postopek fizičnega inšpekcijskega pregleda javnih zalog sladkorja za tržni leti 2004/2005 in 2005/2006:
a) |
Kadar se ne uporabi postopek pregleda iz točke 1, plačilna agencija uradno zapečati vsa vstopna in izstopna mesta silosa/mesta skladiščenja. Plačilna agencija vsak mesec preveri vse pečate, da se prepriča o njihovi nedotaknjenosti. O teh pregledih napiše poročilo. Dostop do zalog je dovoljen samo v prisotnosti inšpektorja plačilne agencije. Država članica omogoči postopek zapečatenja, s katerim se zagotovi nedotaknjenost javnih intervencijskih zalog. |
b) |
Vsaj enkrat letno je treba izvesti tudi pregled pogojev skladiščenja in hranjenja proizvodov. |
3. Obravnava ugotovljenih razlik
Pri preverjanju prostornine proizvodov so dovoljena določena odstopanja.
Tako se Priloga II uporablja, kadar se teža uskladiščenih proizvodov, ugotovljena med fizičnim pregledom (določitev prostornine), razlikuje od knjižene teže za 5 % ali več za sladkor v razsutem stanju pri skladiščenju v silosih ali na tleh skladišča.
Kadar se sladkor v razsutem stanju skladišči v silosu/skladišču, se lahko upoštevajo količine, ugotovljene s tehtanjem pri vnosu v skladišče, namesto količin, dobljenih z oceno prostornine, če ta ne zagotavlja ustrezne natančnosti in razlika med obema številkama ni prevelika.
Plačilna agencija lahko možnost iz tretjega odstavka uporabi, kadar to upravičujejo okoliščine, ocenjene za vsak primer posebej, in na lastno odgovornost. To navede v poročilu o pregledu.
VII. Pakirani sladkor (4)
1. Postopek fizičnega inšpekcijskega pregleda javnih zalog sladkorja od tržnega leta 2006/2007 dalje:
a) |
Izbor serij, ki ustrezajo najmanj 5 % skupne količine sladkorja v javnem skladišču. Izbor se pripravi pred obiskom mesta skladiščenja na podlagi evidence zalog plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti. |
b) |
Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem:
Pri sladkorju, pakiranem v 50-kilogramske vreče:
Pri sladkorju, pakiranem v „velike vreče“:
|
c) |
Opis fizično pregledanih serij ter ugotovljenih razlik in primanjkljajev se vključi v poročilo o pregledu. |
2. Postopek fizičnega inšpekcijskega pregleda javnih zalog sladkorja za tržni leti 2004/2005 in 2005/2006:
a) |
Kadar se ne uporabi postopek pregleda iz točke 1, plačilna agencija uradno zapečati vsa vstopna in izstopna mesta skladiščenja. Plačilna agencija vsak mesec preveri vse pečate, da se prepriča o njihovi nedotaknjenosti. O teh pregledih napiše poročilo. Dostop do zalog je dovoljen samo v prisotnosti inšpektorja plačilne agencije. Država članica omogoči postopek zapečatenja, s katerim se zagotovi nedotaknjenost proizvodov v javnem skladišču. |
b) |
Vsaj enkrat letno je treba izvesti tudi pregled pogojev skladiščenja in hranjenja proizvodov. |
(1) UL L 100, 20.4.2000, str. 31. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena (ES) št. 1068/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 65).
(2) UL L 98, 31.3.1998, str. 21. Uredba, kakor je bila spremenjena (ES) št. 1107/2004 (UL L 211, 12.6.2004, str. 14).
(3) Izvede se popis zalog, ki so predmet pogodbe o skladiščenju.
(4) Izvede se popis zalog, ki so predmet pogodbe o skladiščenju.
PRILOGA II
OBVEZNOSTI IN SPLOŠNA NAČELA V ZVEZI Z ODGOVORNOSTJO SKLADIŠČNIKOV, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V POGODBO O SKLADIŠČENJU MED PLAČILNO AGENCIJO IN SKLADIŠČNIKOM (člen 2(2))
Skladiščnik je odgovoren za ustrezno ohranitev proizvodov, ki so predmet intervencijskih ukrepov Skupnosti. Skladiščnik nosi finančne posledice slabega hranjenja proizvodov.
I. Kakovost proizvodov
V primeru poslabšanja kakovosti uskladiščenih intervencijskih proizvodov zaradi slabih ali neustreznih pogojev skladiščenja gredo izgube v breme skladiščnika in se na račune javnega skladiščenja vknjižijo kot izguba, ki je posledica poslabšanja kakovosti proizvoda zaradi pogojev skladiščenja (vrstica 900.001 tabele 53).
II. Manjkajoče količine
1. Skladiščnik je odgovoren za vse razlike, ugotovljene med uskladiščenimi količinami in navedbami v poročilih o zalogah, poslanih plačilni agenciji.
2. Če manjkajoče količine presegajo količine, ki so določene z veljavno mejo ali mejami dovoljenega odstopanja v skladu s členom 8(2), odstavkom 2 točke B.III Priloge I in Prilogo XI ali s kmetijsko sektorsko zakonodajo, se v celoti zaračunajo skladiščniku kot nedoločljiva izguba. Če skladiščnik izpodbija manjkajoče količine, lahko zahteva, da se proizvod stehta ali izmeri, pri čemer nosi stroške tega postopka, razen če se izkaže, da so prijavljene količine dejansko prisotne ali da razlika ne presega veljavne meje ali meja dovoljenega odstopanja, v takem primeru se stroški tehtanja in merjenja zaračunajo plačilni agenciji.
Dovoljena odstopanja iz odstavka 2 točke B.III Priloge I in odstavka 3 točke B.VI se uporabljajo ne glede na druga dovoljena odstopanja iz prvega odstavka.
III. Dokazna dokumentacija ter mesečne in letne izjave
1. Dokazna dokumentacija in mesečna izjava
a. |
Skladiščnik mora hraniti dokumente o prevzemu, skladiščenju in odvzemu proizvodov iz skladišča, ki so podlaga za izdelavo letnih obračunov in ki morajo obsegati vsaj naslednje podatke:
|
Ti dokumenti morajo omogočiti natančno identifikacijo takrat skladiščenih količin ob upoštevanju zlasti odkupov in prodaj, ki so bili sklenjeni, vendar za katere ustrezni prevzemi ali odvzemi še niso bili izvedeni.
b. |
Skladiščnik pošlje plačilni agenciji vsaj enkrat mesečno dokumente v zvezi s prevzemom, skladiščenjem in odvzemom proizvodov iz skladišča, katerim priloži mesečni povzetek stanja zalog. Plačilna agencija jih mora prejeti pred desetim dnem meseca, ki sledi mesecu, na katerega se nanašajo. |
c. |
Vzorec mesečnega povzetka stanja zalog je v Prilogi XIV. Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom. |
2. Letna izjava
a. |
Skladiščnik pripravi letno poročilo o zalogah na podlagi mesečnih poročil, opisanih v točki 1. Letno poročilo se pošlje plačilni agenciji najpozneje 15. oktobra, ki sledi koncu obračunskega leta. |
b. |
Letno poročilo o zalogah povzema uskladiščene količine, razčlenjene po proizvodih in krajih skladiščenja, in za vsak proizvod izkazuje uskladiščene količine, številke serij (razen za žita), leto prevzema v skladišče (razen za alkohol) in pojasnilo o morebitnih ugotovljenih nepravilnostih. |
c. |
Vzorec letnega poročila o zalogah je v Prilogi XV. Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom. |
IV. Računalniško vodena evidenca zalog in dajanje informacij na voljo
Pogodba o javnem skladiščenju, sklenjena med plačilno agencijo in skladiščnikom, vključuje določbe, ki omogočajo zagotovitev upoštevanja predpisov Skupnosti.
Obsega zlasti naslednje elemente:
— |
vodenje računalniško podprte evidence intervencijskih zalog, |
— |
zagotovitev neposrednega in takojšnjega dostopa do trajne evidence, |
— |
zagotovitev dostopa v katerem koli trenutku do vseh dokumentov v zvezi s prevzemom, skladiščenjem in odvzemom proizvodov iz skladišča ter računovodskih dokumentov in zapisnikov, izdelanih na podlagi te uredbe, ki jih hrani skladiščnik, |
— |
zagotovitev stalnega dostopa do teh dokumentov osebju plačilne agencije in Komisije ter vsem drugim osebam, ki so jih te ustrezno pooblastile. |
V. Oblika in vsebina dokumentov, poslanih plačilni agenciji
Oblika in vsebina dokumentov iz točk 1 in 2 odstavka III se določita pod pogoji in v skladu z načini, opredeljenimi v členu 18 Uredbe (ES) 883/2006.
VI. Hranjenje dokumentov
Dokazno dokumentacijo v zvezi z vsemi dejanji, ki se nanašajo na postopke javnega skladiščenja, hrani skladiščnik celotno obdobje, ki ga določa člen 9 Uredbe (ES) 885/2006, brez vpliva na veljavne nacionalne določbe.
PRILOGA III
INFORMACIJE, KI JIH MORAJO DRŽAVE ČLANICE SPOROČITI PREK INFORMACIJSKEGA SISTEMA IZ ČLENA 12
TABELE E-FAUDIT (1)
(člen 10(2))
1 |
Mesečni in letni izračun zneskov v zvezi javnim skladiščenjem, izgub pri prodaji in zneskov amortizacije |
2 |
Razlike v ceni in druge postavke |
3 |
Izračun tehničnih stroškov |
4 |
Izračun stroškov financiranja |
8 |
Stanje in gibanje javnih zalog |
9 |
Izračun vrednosti izgub, ki presegajo dovoljene izgube pri izkoščevanju (goveje meso) |
13 |
Povračilo stroškov po zavrnitvi blaga (tehnični stroški) – Priloga XIII |
14 |
Povračilo stroškov po zavrnitvi blaga (tehnični stroški) – Priloga XIII |
28 |
Utemeljitev prenosov iz drugih držav članic |
52 |
Pregledna tabela določitve mesečnih zneskov za knjiženje |
53 |
Podrobni podatki o prodajah |
54 |
Mesečni izračun izgub, ki nastanejo zaradi dobave hrane najbolj ogroženim osebam v Skupnosti – Uredba (EGS) št. 3730/87 – Proizvodi razen govejega mesa |
55 |
Mesečni izračun izgub, ki nastanejo zaradi dobave hrane najbolj ogroženim osebam v Skupnosti (Uredba (EGS) št. 3730/87) – Goveje meso |
56 |
Mesečni izračun izgub, ki nastanejo zaradi brezplačne dobave hrane |
99 |
Izračun vrednosti, ki se prenese na začetku obračunskega leta |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 1
Mesečni in letni izračun zneskov v zvezi z javnim skladiščenjem, izgub pri prodaji in zneskov amortizacije
EUR — Tone |
|||||
Številka vrstice |
Način izračuna ali sklicevanja na druge tabele |
Opis |
Količine (t ali hl) |
Enotni znesek |
Vrednosti |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
001 |
T99/010 in 050 |
Količine, ki se prenesejo iz preteklega proračunskega leta po njihovi knjigovodski vrednosti |
0,000 |
— |
0,00 |
002 |
— |
Izredna amortizacija Proračunska postavka: |
— |
— |
0,00 |
003 |
= 001e – 002e |
Skupna vrednost količin na zalogi na začetku proračunskega leta |
— |
— |
0,00 |
004 |
— |
Količine in vrednosti odkupov v tem obdobju |
— |
— |
— |
005 |
=004e × koeficient |
Amortizacija pri odkupu (=>T52/030e) (Priloga VIII(1)) |
— |
— |
0,00 |
006 |
T28/910 |
Količine, prejete do konca preteklega meseca po prenosu |
0,000 |
— |
— |
008 |
T28/910 |
Vrednost, ki se knjiži po prenosu |
— |
— |
0,00 |
009 |
=001c + 004c +006c |
Prenesene, odkupljene in premeščene količine |
0,000 |
— |
— |
010 |
=003e + 004e -005e +008e |
Skupna knjigovodska vrednost |
— |
— |
0,00 |
011 |
=010e/009c |
Povprečna knjigovodska vrednost |
— |
0,00 |
— |
020 |
T53/997 |
Prodane količine do … (vključno z nedoločljivimi izgubami) |
0,000 |
— |
— |
021 |
T53/999 |
Prihodki v zvezi s prodanimi količinami do … (vključno z nedoločljivimi izgubami) |
— |
— |
0,00 |
025 |
=009c – 020c |
Količine na zalogi ob koncu meseca … |
0,000 |
— |
— |
031 |
=011d obdobje 12 |
Knjigovodska vrednost prenosa (povprečna knjigovodska vrednost zadnjega meseca proračunskega leta) |
— |
0,00 |
— |
034 |
=025c × 031d |
Teoretična vrednost količin, ki se prenesejo |
— |
— |
0,00 |
050 |
— |
Dodatna amortizacija (Priloga VIII(3) in (4)) Proračunska postavka: |
— |
— |
0,00 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 2
Razlike v ceni in druge postavke
EUR — Tone |
|||||||
Številka vrstice |
Način izračuna ali sklicevanja na druge tabele |
Opis |
Količine (t ali hl) |
Enotni zneski |
Menjalni tečaj |
Koeficient ali % |
Vrednosti |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
f |
g |
V BREME |
|||||||
001 |
Tab. 001 – vrstica 9 |
Prenesene, odkupljene in premeščene količine |
0,000 |
— |
— |
— |
— |
002 |
Tab. 001 – vrstica 10 |
Vrednost prenesenih, odkupljenih in premeščenih količin |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
003 |
— |
Druge postavke v breme |
— |
— |
— |
— |
— |
004 |
— |
SKUPAJ V BREME |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
V DOBRO |
|||||||
005 |
T53/993 |
Prodane količine in njihova vrednost, vključno z določljivimi nesrečami in izgubami |
0,000 |
— |
— |
— |
0,00 |
006 |
= 1c – 5c – 9c |
Ugotovljene nedoločljive izgube |
0,000 |
— |
— |
— |
— |
007 |
= 1c × % odstopanje |
Dovoljeno odstopanje |
0,000 |
— |
— |
0,050 |
— |
008 |
= 6c – 7c |
Količine, ki presegajo dovoljeno odstopanje, in njihova vrednost |
0,000 |
0,000 |
1,000000 |
1,050 |
0,00 |
009 |
Tab. 001 – vrstici 025 in 034 |
Količine, ki se prenesejo, in njihova vrednost |
0,000 |
— |
— |
— |
0,00 |
010 |
— |
Prejeti zneski in zasežene varščine |
— |
— |
— |
— |
— |
011 |
Tab. 016, 017 |
Povračilo stroškov in kazni |
— |
— |
— |
— |
— |
012 |
Tab. 028 – vrstica 990 |
Vrednost količin, prejetih po prenosu |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
013 |
Tab. 053 ali 007 – vrstica 998 |
Izgube, ugotovljene med prenosom v druge države članice |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
014 |
Tab. 009 – vrstica 600 |
Preseganje dovoljenega odstopanja po predelavi |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
015 |
— |
Druge postavke v dobro |
— |
— |
— |
— |
— |
016 |
— |
SKUPAJ V DOBRO |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
017 |
= 4g – 16g |
RAZLIKA V BREME/V DOBRO |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 3
Izračun tehničnih stroškov
EUR — Tone |
|||||||
Številka vrstice |
Opis |
Od (dd/mm/llll) |
Do (dd/mm/llll) |
Količine (t ali hl) |
Enotni zneski v EUR |
Menjalni tečaj |
Vrednost |
a |
b |
c |
d |
e |
f |
g |
h = e×f×g |
A. Standardni stroški |
|||||||
010 |
Stroški prevzema s fizičnim premikom (T08/c+h) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
010.001 |
— |
— |
— |
0,000 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
030 |
Stroški prevzema brez fizičnega premika (T08/d) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
030.001 |
— |
— |
— |
0,000 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
050 |
Stroški odvzema s fizičnim premikom (T08/e) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
050.001 |
— |
— |
— |
0,000 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
070 |
Stroški odvzema brez fizičnega premika (T08/f) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
070.001 |
— |
— |
— |
0,000 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
090 |
Stroški skladiščenja (tab. 008 – prim. povprečno zalogo) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
090.001 |
— |
— |
— |
0,000 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
130 |
Stroški denaturacije ali barvanja (izključno povečanje) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
130.001 |
— |
— |
— |
— |
— |
1,000000 |
0,00 |
160 |
Stroški etiketiranja in označevanja (izključno povečanje) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
160.001 |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
180 |
Stroški odvzema iz skladišča in ponovnega vnosa v skladišče |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
180.001 |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
500 |
Standardni stroški prevoza (tab. 020 ali 021) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
560 |
Povračilo tehničnih stroškov za zavrnjene količine (T13/100)×(-1) |
— |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
B. Nestandardni stroški |
|||||||
600.1 |
Dejanski stroški prvega prevoza ob odkupu – pozitivni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
600.2 |
Dejanski stroški prvega prevoza ob odkupu – negativni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
601.1 |
Stroški prevoza ob izvozu – pozitivni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
601.2 |
Stroški prevoza ob izvozu – negativni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
602.1 |
Stroški prevoza za prenos v države članice – pozitivni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
602.2 |
Stroški prevoza za prenos v države članice – negativni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
603.1 |
Stroški prevoza po intervencijskem odkupu – pozitivni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
603.2 |
Stroški prevoza po intervencijskem odkupu – negativni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
610.1 |
Stroški predelave – pozitivni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
610.2 |
Stroški predelave – negativni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
620.1 |
Drugi stroški – pozitivni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
620.2 |
Drugi stroški – negativni |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
999 |
SKUPAJ TEHNIČNI STROŠKI (T52/030b) |
— |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 4
Izračun stroškov financiranja
EUR — Tone |
||||||||||||
Številka vrstice |
Obdobje |
Vsota zalog na začetku vsakega meseca |
Vsota zalog na koncu vsakega meseca |
Povprečna zaloga |
Odkupi v obdobju |
Odbitek po roku za plačilo |
Pretekla negativna povprečna zaloga |
Povprečna zaloga za izračun |
Povprečna knjigovodska vrednost |
Obrestna mera % |
Stroški financiranja |
|
od (mm/llll) |
do (mm/llll) |
|||||||||||
Stolpec |
a1 |
a2 |
b |
c |
d |
e |
f |
g |
h |
i |
i1 |
j |
001.001 |
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
0,000 |
0,000 |
0,00 |
2,300 |
0,00 |
100 |
VMESNI SEŠTEVEK STROŠKOV FINANCIRANJA |
0,00 |
||||||||||
105 |
Odbitek po zavrnitvi (T14/050) |
0,00 |
||||||||||
110 |
Odbitek po rokih za odvzem po plačilu prodanih količin [Priloga IV(III)(1)] |
0,00 |
||||||||||
120 |
Povečanje po rokih za plačilo po odvzemu prodanih količin [Priloga IV(III)(2)] |
0,00 |
||||||||||
130 |
SKUPAJ STROŠKI FINANCIRANJA (=>T52/030c) |
0,00 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 8
Stanje in gibanje javnih zalog
Tone |
||||||||||
Številka vrstice |
Mesec Leto (mm/llll) |
Zaloga na začetku vsakega meseca |
PREVZETE KOLIČINE |
ODVZETE KOLIČINE |
Prenosi na obdobje Prejete količine |
Zaloga na koncu vsakega meseca, vključno s prenosi |
Zaloga na koncu vsakega meseca brez prenosov |
|||
Prevzemi s fizičnim premikom |
Prevzemi brez fizičnega premika |
Odvzemi s fizičnim premikom + vzorci |
Odvzemi brez fizičnega premika |
Manjkajoče količine iz znanih ali neznanih vzrokov (kraje, nesreče, …) + odvzemi po rokih za žita in riž |
||||||
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
f |
g |
h |
i = b+c+ d-e-f-g+h |
j = b+c+d-e-f-g |
1 |
|
|
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
2 |
|
0,000 |
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
3 |
|
0,000 |
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
4 |
|
0,000 |
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
5 |
|
0,000 |
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
6 |
|
0,000 |
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
7 |
|
0,000 |
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
8 |
|
0,000 |
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
9 |
|
0,000 |
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
10 |
|
0,000 |
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
11 |
|
0,000 |
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
12 |
|
0,000 |
|
|
|
|
|
0,000 |
0,000 |
0,000 |
99 |
Skupaj |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 9
Izračun vrednosti izgub, ki presegajo dovoljene izgube pri izkoščevanju (goveje meso)
EUR — Tone |
|||||||
Številka vrstice |
Obdobja |
Količine, ki se uporabijo (dejanska teža) (2) |
Proizvedene količine (dejanska teža) (2) |
Koeficient ali % |
Intervencijska cena |
Menjalni tečaj |
Zneski, knjiženi v dobro EKUJS-a |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
f |
g |
100 |
Količine, uporabljene v preteklem proračunskem letu in predelane v tem letu |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
200 |
Količine, uporabljene in predelane v tem proračunskem letu |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
300 |
— Skupaj uporabljene in proizvedene količine = 100 + 200 |
0,000 |
0,000 |
— |
— |
— |
— |
400 |
— Najnižji predpisani donos = 300 stolp. (b) × { 1 – 400 stolp. (d) } |
— |
0,000 |
1,00 |
— |
— |
— |
500 |
— Izgube, ki presegajo najnižji donos = 300 – 400 |
— |
0,000 |
— |
— |
— |
— |
600 |
Znesek, ki se knjiži v dobro EKUJS-a = T009/500/c (če je negativen) × T009/600/d × T009/600/e × T009/600/f |
— |
— |
1,00 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
700 |
Količine, ki se uporabijo in katerih predelava ni končana ob koncu proračunskega leta (za izkoščeno goveje meso) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 13
Povračilo stroškov po zavrnitvi blaga (Tehnični stroški) – (Priloga XIII(1a) in (1b))
EUR — Tone |
||||||
A. STROŠKI PREVZEMA IN ODVZEMA |
||||||
Številka vrstice |
Mesec /leto odvzema (mm/llll) |
Zavrnjene tone |
Oznake 1 ali 2 ali 3 ali 4 (3) |
Vsote enotnih zneskov, veljavnih v mesecu odvzema EUR/T |
Veljavni menjalni tečaj za standardne zneske |
Vrednosti |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
f = b×d×e |
001.001 |
|
|
|
|
1,000000 |
0,00 |
050 Vmesni seštevek |
— |
0,000 |
— |
— |
— |
0,00 |
B. STROŠKI SKLADIŠČENJA |
||||||
Številka vrstice |
Mesec /leto odvzema (mm/llll) |
Število mesecev skladiščenja |
Zavrnjene tone |
Enotni znesek, veljaven v mesecu odvzema EUR/T |
Veljavni menjalni tečaj za standardne zneske |
Vrednosti |
051.001 |
|
|
|
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
099 Vmesni seštevek |
— |
— |
0,000 |
— |
— |
0,00 |
100 SKUPAJ |
(=> T03/560) |
0,00 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 14
Povračilo stroškov po zavrnitvi blaga (Finančni stroški) – (Priloga XIII(1c) in člen 9(5))
EUR — Tone |
||||||||
1. STROŠKI FINANCIRANJA |
||||||||
Številka vrstice |
Mesec in leto odvzema (mm/llll) |
Zavrnjene tone |
Število mesecev skladiščenja |
Število mesecev roka plačila ob prevzemu |
Število mesecev, ki se upošteva za izračun |
Povprečna knjigovodska vrednost prenosa |
Obrestna mera za izračun stroškov financiranja v % |
Vrednosti |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e = c-d |
f |
g |
h = b×e×f×(g/12) |
001.001 |
|
|
|
0 |
0 |
|
0,000 |
|
050 Vmesni seštevek |
0,000 |
(=> T04/105) |
0,00 |
|||||
2. VREDNOSTI ODKUPOV (pred amortizacijo ob odkupu) |
||||||||
Številka vrstice |
Zavrnjene tone |
Vrednost odkupa/tona |
Skupna vrednost |
|||||
051.001 |
|
|
0,00 |
|||||
200 Vmesni seštevek |
0,000 |
(=> T53/950) |
0,00 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 28
Utemeljitev prenosov iz drugih držav članic
EUR — Tone |
|||||||
Številka vrstice |
Mesec in leto |
Država porekla |
Uredba (ES) |
Količine, prejete ob koncu obdobja (t ali hl) |
Cena |
Menjalni tečaj |
Vrednosti |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
f |
g |
— |
PRENOSI V ZADNJEM MESECU PRETEKLEGA PRORAČUNSKEGA LETA |
||||||
001.001 |
|
|
|
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
|
— |
PRENOSI V TEKOČEM PRORAČUNSKEM LETU |
||||||
002.001 |
|
|
|
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
|
— |
PRENOSI V TEKOČEM OBDOBJU |
||||||
003.001 |
|
|
|
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
|
910 brez tekočega obdobja |
— |
— |
[TAB 001 vrstica 6] |
0,00 |
— |
[T01 vrstica 8] |
0,00 |
990 skupaj brez 001 |
— |
— |
[TAB 002 vrstica 12] |
0,00 |
— |
[TAB 052 vrstica 40] |
0,00 |
(1) Če je ta mesec zadnji mesec proračunskega leta, se njegove količine in vrednosti prenesejo v tabelo 28 naslednjega proračunskega leta. |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 52
Pregledna tabela določitve mesečnih zneskov za knjiženje
EUR — Tone |
|||||
Številka vrstice |
OPIS |
Tehnični stroški |
Stroški financiranja |
Razni stroški |
Amortizacija pri odkupu |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
020 |
Popravek po členu 6(3) – Odločba z dne … |
0 |
0 |
0 |
0 |
030 |
Izdatki za materialne operacije od … do … |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
052 |
Vrednosti količin, prejetih pri prenosu – brezplačna razdelitev (T54, 55/390f) |
— |
— |
— |
— |
053 |
Negativna vrednost količin, ki se prenesejo (T99/065) |
— |
— |
0,00 |
— |
400 |
Zneski, ki se knjižijo do … |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
410 |
Zneski, knjiženi do konca preteklega meseca |
|
|
|
|
420 |
Zneski, ki se knjižijo v … |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
0,00 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 53
Podrobni podatki o prodaji
EUR — Tone |
||||||||||
Številka vrstice |
Vrsta prodaje |
Datum (mm/llll) |
Dodatni potrebni podatki |
Država porekla |
Namembna država |
Prodane količine (t/hl) |
Koeficient |
Intervencijska cena |
Menjalni tečaj |
Vrednosti prodanih količin |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
f |
g |
h |
i |
j = f×g×h×i |
001.001 |
Prodaja po normalnih pogojih |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
201.001 |
Posebni ukrepi |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
400 |
Pomoč v hrani |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
500 |
Vzorci, ki so jih vzeli kupci |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
501.001 |
Vzorci (drugi) |
— |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
502 |
Prodaja po zasebni pogodbi v okviru popisa (člen 5(2)(g) in 7(2)(c)) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
851 |
Brezplačna razdelitev (T54,55/400 načrta 1, 2) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
860 |
Povzetek nujnih ukrepov (T56/400 načrta 1, 2) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
900.001 |
Poslabšanje kakovosti proizvoda zaradi pogojev skladiščenja |
— |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
910.001 |
Poslabšanje kakovosti proizvoda zaradi predolgega skladiščenja |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
920.001 |
Naravne nesreče |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
930.001 |
Določljive izgube |
— |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
940.001 |
Nesreče |
— |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
950 |
Zavrnitev po pregledih kakovosti (T14/200) |
— |
— |
— |
— |
0,000 |
— |
— |
— |
0,00 |
991.001 |
Prenosi v druge države članice zaradi brezplačne razdelitve |
— |
— |
- |
— |
— |
0 |
0 |
— |
0,00 |
992.001 |
Prenosi v druge države članice. Drugi prenosi |
— |
— |
— |
— |
— |
0 |
0 |
— |
0,00 |
993 |
Vmesni seštevek 001 do 992 (=>T02/005c,e) |
— |
— |
— |
— |
0,000 |
— |
— |
— |
0,00 |
996.001 |
Ugotovljene nedoločljive izgube |
— |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
997 |
Vmesni seštevek 993 + 996 (v količinah) |
— |
— |
— |
— |
0,000 |
— |
— |
— |
— |
998.001 |
Izgube pri prenosih (brezplačna razdelitev ali med državami članicami) T02/013 |
— |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
999 |
SKUPAJ (=>T01/021e) (izključno v vrednosti) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 54
Mesečni izračun izgub, ki nastanejo zaradi dobave hrane najbolj ogroženim osebam v Skupnosti (Uredba (EGS) št. 3730/87) (proizvodi razen govejega mesa)
EUR — Tone |
||||||
Iz vaše lastne zaloge: |
Letni načrt: |
Številka vrstice |
Opis |
Datum |
Prodane količine (tone) |
Intervencijska cena |
Menjalni tečaj |
Vrednost prodanih količin B013100005 |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
f = c×d×e |
002 |
– Popravek po členu 6(3) – Odločba z dne |
— |
— |
— |
— |
— |
030.001 |
— |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
300 |
Skupaj (030): |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
310 |
Druge postavke v breme (pozitivne) |
— |
— |
— |
— |
— |
320 |
Druge postavke v dobro (negativne – uporabi znak „-“) |
— |
— |
— |
— |
— |
330 |
Zasežene varščine |
— |
— |
— |
— |
— |
390 |
Skupaj (300 + 310 + 320 + 330): |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
400 |
Skupaj prodane količine in zneski, ki … se knjižijo do (001 + 002 + 390): |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
410 |
Zneski, knjiženi do konca preteklega meseca (…) |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
420 |
(400 – 410) Zneski, ki … se knjižijo v |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 55
Goveje meso
Mesečni izračun izgub, ki nastanejo zaradi dobave hrane najbolj ogroženim osebam v Skupnosti (Uredba (EGS) št. 3730/87)
EUR — Tone |
|||||||
Iz vaše lastne zaloge: |
Letni načrt: |
Številka vrstice |
Opis |
Datum |
Prodane količine (tone) |
Koeficient |
Intervencijska cena |
Menjalni tečaj |
Vrednosti prodanih količin |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
f |
g = c×d×e×f |
002 |
– Popravek po členu 6(3) – Odločba z dne |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
030.010 |
Sprednje četrti |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
0,35 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
030.020 |
Zadnje četrti |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
0,50 |
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
300 |
Skupaj (030): |
— |
0,000 |
— |
— |
— |
0,00 |
Številka vrstice |
Opis |
Obdobje od … / do … |
Prodane količine (tone) |
Intervencijska cena |
Menjalni tečaj |
Vrednosti prodanih količin |
|
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
f |
|
310 |
Druge postavke v breme (pozitivne) |
— |
— |
— |
— |
— |
|
320 |
Druge postavke v dobro (negativne – uporabi znak „-“) |
— |
— |
— |
— |
— |
|
330 |
Zasežene varščine |
— |
— |
— |
— |
— |
|
390 |
Skupaj (300 + 310 + 320 + 330): |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
|
400 |
Skupaj prodane količine in zneski, ki … se knjižijo do (001 + 002 + 390): |
— |
0,000 |
— |
— |
0,00 |
|
410 |
Zneski, knjiženi do konca preteklega meseca (…) |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
|
420 |
(400 – 410) Zneski, ki … se knjižijo v |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
|
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 56
Mesečni izračun izgub, ki nastanejo zaradi brezplačne dobave hrane
EUR — Tone |
||||||
Namembni kraj: |
Uredba: |
|||||
Iz vaše lastne zaloge: |
Letni načrt: |
Številka vrstice |
Opis |
Datum |
Prodane količine (tone) |
Intervencijska cena |
Menjalni tečaj |
Vrednost prodanih količin |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
f = 2×d×e |
002 |
– Popravek po členu 6(3) – Odločba z dne |
— |
— |
— |
— |
— |
030.001 |
— |
|
|
0,00 |
1,000000 |
0,00 |
300 |
Skupaj 30 do 200 |
— |
0,000 |
— |
— |
0,00 |
Številka vrstice |
Opis |
Obdobje od …/ do … |
Prodane količine (tone) |
Intervencijska cena |
Menjalni tečaj |
Vrednost prodanih količin |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
e |
f |
310 |
Druge postavke v breme (pozitivne) |
— |
— |
— |
— |
— |
320 |
Druge postavke v dobro (negativne – uporabi znak „-“) |
— |
— |
— |
— |
— |
330 |
Zasežene varščine |
— |
— |
— |
— |
— |
390 |
Skupaj (300 + 310 + 320 + 330): |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
400 |
Skupaj prodane količine in zneski, ki … se knjižijo do (001 + 002 + 390) |
— |
0,000 |
— |
— |
0,00 |
410 |
Zneski, knjiženi do konca preteklega meseca (…) |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
420 |
(400 – 410) Zneski, ki … se knjižijo v |
— |
— |
— |
— |
0,00 |
Država članica |
Proračunsko leto |
Z dovoljenim odstopanjem |
X |
|
Proizvod |
POSLOVANJE OD |
DO |
Brez dovoljenega odstopanja |
|
Tabela 99
Izračun vrednosti, ki se prenese na začetku proračunskega leta
EUR — Tone |
||||
Številka vrstice |
Način izračuna ali sklicevanje na druge tabele |
Opis |
Količina (t ali hl) |
Vrednost |
Stolpec |
a |
b |
c |
d |
010 |
T01/025c Preteklo proračunsko leto |
Količine na zalogi ob koncu preteklega proračunskega leta (=> T01/001) |
0,000 |
— |
020 |
T01/031d Preteklo proračunsko leto |
Povprečna knjigovodska vrednost (izjava z dne 10. novembra preteklega proračunskega leta v EUR) |
— |
— |
030 |
= 010c×020d |
Teoretična vrednost količin, ki se prenesejo v tekoče proračunsko leto (v EUR) |
0,00 |
|
040 |
— |
Dodatna amortizacija (Priloga VIII(3) in (4) (konec preteklega proračunskega leta) (v EUR) |
0,00 |
|
050 |
— |
Vrednost količin, ki se prenesejo v tekoče proračunsko leto (v EUR) |
0,00 |
|
055 |
— |
Vrednost količin, ki se prenesejo v tekoče proračunsko leto (v EUR) =>T01/001 |
0,00 |
|
057 |
— |
Povprečna knjigovodska vrednost preteklega proračunskega leta (v EUR) =>T14/001f |
— |
|
060 |
— |
Negativna vrednost količin, ki se prenesejo v tekoče proračunsko leto (v EUR) |
0,00 |
|
065 |
— |
Negativna vrednost količin, ki se prenesejo v tekoče proračunsko leto (v EUR) =>T52/053 |
0,00 |
(1) Nekatere podrobnosti v obliki in vsebini osnovnih tabel, predstavljenih v tej prilogi, se lahko v aplikaciji e-FAUDIT razlikujejo glede na zadeven proizvod in obdobje.
(2) Količine je treba izraziti v tonah na tri decimalna mesta natančno.
(3) oznaka
1 = Prevzem s FP in odvzem s FP
2 = Prevzem brez FP in odvzem brez FP
3 = Prevzem s FP in odvzem brez FP
4 = Prevzem brez FP in odvzem s FP
(FP: fizični premik)
PRILOGA IV
IZRAČUN FINANČNIH STROŠKOV
v skladu s členom 4(1)(a)
I. Veljavne obrestne mere
1. Za izračun zneskov finančnih stroškov, ki jih nosi EKJS, za sredstva, ki jih države članice mobilizirajo v okviru odkupa intervencijskih proizvodov, Komisija na začetku vsakega obračunskega leta določi enotno obrestno mero za Skupnost. Ta enotna obrestna mera ustreza povprečju obrestnih mer EURIBOR za trimesečni in dvanajstmesečni terminski tečaj, zabeleženih v šestih mesecih pred obvestilom držav članic, določenim v odstavku 2 te točke, ponderiranim z eno tretjino ali dvema tretjinama.
2. Za določitev veljavnih obrestnih mer za obračunsko leto države članice sporočijo Komisiji na njeno zahtevo povprečno obrestno mero, ki so jo dejansko nosile v referenčnem obdobju šestih mesecev pred to zahtevo.
Če je obrestna mera, ki jo sporoči država članica, višja od enotne obrestne mere za Skupnost v referenčnem obdobju, se uporablja enotna obrestna mera. Če je obrestna mera, ki jo sporoči država članica, nižja od enotne obrestne mere za Skupnost v referenčnem obdobju, se za to državo članico določi obrestna mera na ravni sporočene mere.
Če država članica ne sporoči obrestne mere, se uporabi obrestna mera, ki je enaka enotni meri, ki jo določi Komisija. Vendar če Komisija ugotovi, da je raven obrestnih mer za to državo članico nižja od enotne obrestne mere, Komisija za to državo članico določi obrestno mero na tej nižji ravni. To se ugotovi na podlagi povprečja referenčnih obrestnih mer, navedenih v dodatku k tej prilogi, v referenčnem obdobju iz prvega pododstavka, povečanih za 1 odstotno točko. Če vse referenčne obrestne mere niso na voljo za celotno referenčno obdobje, se uporabijo mere, ki so na voljo v tem obdobju.
II. Izračun finančnih stroškov
1. Izračun finančnih stroškov je razčlenjen po obdobjih veljavnosti obrestnih mer, ki jih določi Komisija v skladu s pravili iz točke I.
2. Finančni stroški iz člena 4(1)(a) se izračunajo z uporabo obrestne mere države članice za povprečno vrednost na tono proizvoda, ki je bil predmet intervencije, nato pa se dobljeno število pomnoži s povprečno zalogo obračunskega leta.
3. V odstavku 2 se uporabljajo naslednje opredelitve:
— |
povprečna vrednost na tono proizvodase izračuna z deljenjem vsote vrednosti uskladiščenih proizvodov na prvi dan obračunskega leta in vrednosti proizvodov, odkupljenih v navedenem proračunskem letu, z vsoto količine uskladiščenih proizvodov na prvi dan navedenega obračunskega leta in količine proizvodov, odkupljenih v proračunskem letu; |
— |
povprečna zaloga obračunskega leta se izračuna z delitvijo vsote zalog na začetku vsakega meseca in vsote zalog na koncu vsakega meseca z dvakratnim številom mesecev v obračunskem letu. |
4. Če je za proizvod določen koeficient amortizacije v skladu z odstavkom 1 Priloge VIII, se vrednost proizvodov, odkupljenih med obračunskim letom, izračuna tako, da se od odkupne cene odšteje znesek amortizacije, ki izhaja iz navedenega koeficienta.
5. Če je za proizvod določena druga amortizacija v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3 Priloge VIII, se povprečna zaloga izračuna pred datumom uveljavitve vsake amortizacije, ki se upošteva pri povprečni vrednosti.
6. Če je s predpisi, ki urejajo skupne ureditve trga, določeno, da se sme plačilo za proizvod, ki ga odkupi plačilna agencija, izvesti šele, ko poteče najmanj en mesec od datuma prevzema, se izračunana povprečna zaloga v računih zniža za količino, ki je rezultat naslednjega izračuna:
kjer je
Q |
= |
količine, odkupljene med obračunskim letom, |
N |
= |
število mesecev minimalnega roka za plačilo. |
Za ta izračun se kot rok plačila šteje minimalni rok, naveden v predpisih. Za mesec velja, da šteje trideset dni. Kateri koli del meseca, daljši od petnajstih dni, se šteje za cel mesec; kateri koli del meseca, ki je enak ali krajši od petnajstih dni, se pri tem izračunu ne upošteva.
Če izračun povprečnih zalog ob koncu obračunskega leta izkaže negativen rezultat, potem ko je bilo uveljavljeno znižanje v skladu s prvim pododstavkom, se ta znesek odšteje od povprečne zaloge, izračunane za naslednje obračunsko leto.
III. Posebne določbe pod odgovornostjo plačilnih agencij
1. Če za prodajo proizvodov, ki jo opravi plačilna agencija, predpisi, ki urejajo skupne ureditve trgov, ali obvestila o razpisu za te prodaje določajo rok za prevzem proizvodov po plačilu s strani kupca in če ta rok presega trideset dni, plačilne agencije finančne stroške, izračunane v skladu s točko II, na računih znižajo za znesek, ki je rezultat naslednjega izračuna:
kjer je
V |
= |
znesek, ki ga plača kupec, |
J |
= |
število dni med prejemom plačila in prevzemom proizvoda, minus 30 dni, |
i |
= |
veljavna obrestna mera za obračunsko leto. |
2. Če pri prodajah kmetijskih proizvodov s strani plačilnih agencij na podlagi posebnih uredb Skupnosti dejanski rok plačila po prevzemu teh proizvodov presega trideset dni, plačilne agencije finančne stroške, izračunane v skladu s točko II, na računih povečajo za znesek, ki sledi iz naslednjega izračuna:
kjer je
M |
= |
znesek, ki ga mora plačati kupec, |
D |
= |
število dni med prevzemom proizvoda in prejemom plačila, manj 30 dni, |
i |
= |
veljavna obrestna mera za obračunsko leto. |
3. Finančni stroški iz odstavkov 1 in 2 se ob koncu obračunskega leta knjižijo na račune za to proračunsko leto za število dni, ki se upoštevajo do navedenega datuma, ostali pa se knjižijo v breme naslednjega obračunskega leta.
DODATEK
REFERENČNE OBRESTNE MERE iz Priloge IV
1. |
Češka republika Prague interbank borrowing offered rate za tri mesece (PRIBOR) |
2. |
Danska Copenhagen interbank borrowing offered rate za tri mesece (CIBOR) |
3. |
Estonija Talin interbank borrowing offered rate za tri mesece (TALIBOR) |
4. |
Ciper Nicosia interbank borrowing offered rate za tri mesece (NIBOR) |
5. |
Latvija Riga interbank borrowing offered rate za tri mesece (RIGIBOR) |
6. |
Litva Vilnius interbank borrowing offered rate za tri mesece (VILIBOR) |
7. |
Madžarska Budapest interbank borrowing offered rate za tri mesece (BUBOR) |
8. |
Malta Malta interbank borrowing offered rate za tri mesece (MIBOR) |
9. |
Poljska Warszawa interbank borrowing offered rate za tri mesece (WIBOR) |
10. |
Slovenija Interbank borrowing offered rate za tri mesece (SITIBOR) |
11. |
Slovaška Bratislava interbank borrowing offered rate za tri mesece (BRIBOR) |
12. |
Švedska Stockholm interbank borrowing offered za tri mesece (STIBOR) |
13. |
Združeno kraljestvo London interbank borrowing offered rate za tri mesece (LIBOR) |
14. |
Za druge države članice Euro interbank borrowing offered rate za tri mesece (EURIBOR) |
PRILOGA V
MATERIALNE OPERACIJE, KRITE S STANDARDNIMI ZNESKI,
iz člena 4(1)(b)
SEKTOR ŽIT IN RIŽA
I. STANDARDNI ZNESEK ZA USKLADIŠČENJE
a) |
Fizični premik žit s prevoznega sredstva ob prihodu v skladiščno celico (silos ali skladiščni prostor) – prvo pretovarjanje; |
b) |
tehtanje; |
c) |
vzorčenje/analize/določitev kakovosti. |
II. STANDARDNI ZNESEK ZA SKLADIŠČENJE
a) |
Najemnina prostorov po pogodbeni ceni; |
b) |
stroški zavarovanja [če niso vključeni pod (a)]; |
c) |
ukrepi varstva pred škodljivci [če niso vključeni pod (a)]; |
d) |
letni popis [če ni vključen pod (a)]; |
e) |
morebitno prezračevanje [če ni vključeno pod (a)]. |
III. STANDARDNI ZNESEK ZA ODVZEM IZ SKLADIŠČA
a) |
Tehtanje žit; |
b) |
vzorčenje/analize (če gre v breme intervencije); |
c) |
fizični odvzem iz skladišča in nakladanje žit na prvo prevozno sredstvo. |
SEKTOR SLADKORJA
I. STANDARDNI ZNESEK ZA USKLADIŠČENJE
a) |
Fizični premik sladkorja s prevoznega sredstva ob prihodu v skladiščno celico (silos ali skladiščni prostor) – prvo pretovarjanje; |
b) |
tehtanje; |
c) |
vzorčenje/analize/določitev kakovosti; |
d) |
polnjenje v vreče (kjer je to primerno). |
II. DODATNI STANDARDNI ZNESEK ZA PREVOZ
a) |
Tovornina po opravljenih kilometrih. |
III. STANDARDNI ZNESEK ZA SKLADIŠČENJE
a) |
Najemnina prostorov po pogodbeni ceni; |
b) |
stroški zavarovanja [če niso vključeni pod (a)]; |
c) |
ukrepi varstva pred škodljivci [če niso vključeni pod (a)]; |
d) |
letni popis [če ni vključen pod (a)]. |
IV. STANDARDNI ZNESEK ZA ODVZEM IZ SKLADIŠČA
a) |
Tehtanje; |
b) |
vzorčenje/analize (če gre v breme intervencije); |
c) |
fizični odvzem iz skladišča in nakladanje sladkorja na prvo prevozno sredstvo. |
SEKTOR GOVEJEGA MESA
I. SPREJEM, IZKOŠČEVANJE IN VNOS V SKLADIŠČE (IZKOŠČENO MESO)
a) |
Nadzor kakovosti mesa s kostmi; |
b) |
tehtanje mesa s kostmi; |
c) |
ravnanje; |
d) |
pogodbeni stroški izkoščevanja, ki vključujejo:
|
II. SKLADIŠČENJE
a) |
Najemnina prostorov po pogodbeni ceni; |
b) |
stroški zavarovanja [če niso vključeni pod (a)]; |
c) |
kontrola temperature [če ni vključena pod (a)]; |
d) |
letni popis [če ni vključen pod (a)]. |
III. ODVZEM IZ SKLADIŠČA
a) |
Tehtanje; |
b) |
nadzor kakovosti (če gre v breme intervencije); |
c) |
premik govejega mesa od hladilnice do nakladališča skladišča, kjer je skladiščeno. |
SEKTOR MLEČNIH PROIZVODOV: MASLO
I. SPREJEM IN VNOS V SKLADIŠČE
a) |
Fizični premik masla s prevoznega sredstva ob prihodu v skladiščno celico; |
b) |
tehtanje in identifikacija zavitkov; |
c) |
vzorčenje/pregled kakovosti; |
d) |
vnos v hladilnico in zamrzovanje; |
e) |
drugo vzorčenje/pregled kakovosti ob koncu preizkusnega obdobja. |
II. SKLADIŠČENJE
a) |
Najemnina prostorov po pogodbeni ceni; |
b) |
stroški zavarovanja [če niso vključeni pod (a)]; |
c) |
kontrola temperature [če ni vključena pod (a)]; |
d) |
letni popis [če ni vključen pod (a)]. |
III. ODVZEM IZ SKLADIŠČA
a) |
Tehtanje, identifikacija zavitkov; |
b) |
premik masla od hladilnice do nakladališča skladišča, če je prevozno sredstvo zabojnik, ali nakladanje pri nakladališču skladišča, če je prevozno sredstvo tovornjak ali železniški vagon. |
IV. POSEBNO ETIKETIRANJE ALI OZNAČEVANJE
Če je to etiketiranje obvezno na podlagi Uredbe (EGS), sprejete za prodajo proizvodov.
SEKTOR MLEČNIH PROIZVODOV: POSNETO MLEKO V PRAHU
I. SPREJEM IN VNOS V SKLADIŠČE
a) |
Premik posnetega mleka v prahu s prevoznega sredstva ob prihodu do skladiščnega prostora; |
b) |
tehtanje; |
c) |
vzorčenje/pregled kakovosti; |
d) |
kontrola označevanja in pakiranja. |
II. SKLADIŠČENJE
a) |
Najemnina prostorov po pogodbeni ceni; |
b) |
stroški zavarovanja [če niso vključeni pod (a)]; |
c) |
kontrola temperature [če ni vključena pod (a)]; |
d) |
letni popis [če ni vključen pod (a)]. |
III. ODVZEM IZ SKLADIŠČA
a) |
Tehtanje; |
b) |
vzorčenje/nadzor blaga (če gre v breme intervencije); |
c) |
premik posnetega mleka v prahu do nakladališča skladišča in nakladanje, brez pritrditve, na prevozno sredstvo, če gre za tovornjak ali železniški vagon – premik posnetega mleka v prahu do nakladališča skladišča v primeru drugega prevoznega sredstva, zlasti zabojnika. |
IV. POSEBNO OZNAČEVANJE
Posebno označevanje vreč, v katerih je pakirano posneto mleko v prahu, če je prodajano z javnim razpisom za posebno uporabo.
SEKTOR ALKOHOLA (UREDBA (ES) ŠT. 1493/1999)
I. SPREJEM IN VNOS V SKLADIŠČE
a) |
Preverjanje/pregled količine; |
b) |
vzorčenje/pregled kakovosti; |
c) |
točenje v rezervoarje (razen če je odkupljen brez pretakanja). |
II. SKLADIŠČENJE
a) |
Pogodbena cena ali najem rezervoarjev; |
b) |
stroški zavarovanja [če niso vključeni pod (a)]; |
c) |
kontrola temperature [če ni vključena pod (a)]; |
d) |
letni popis [če ni vključen pod (a)]. |
III. ODVZEM IZ SKLADIŠČA
a) |
Pregled količine; |
b) |
vzorčenje/analiza kakovosti (če gre v breme intervencije); |
c) |
nakladanje na vozilo ali v cisterno kupca. |
PRILOGA VI
STANDARDNI ZNESKI ZA SKUPNOST
v skladu s členom 4(1)(b)
I. Veljavni standardni zneski
1. Enotni standardni zneski za Skupnost se določijo po proizvodih na podlagi najnižjih dejanskih stroškov, evidentiranih v referenčnem obdobju, ki se začne 1. oktobra leta n in se konča 30. aprila naslednjega leta.
2. „Evidentirani dejanski stroški“ pomenijo dejanske stroške za materialne operacije iz Priloge V, ki so nastali v referenčnem obdobju bodisi na podlagi posameznega fakturiranja teh operacij bodisi na podlagi sklenjene pogodbe v zvezi z njimi. Če za določen proizvod v referenčnem obdobju obstaja zaloga, vendar ni bilo niti prevzemov niti odvzemov iz skladišča, se lahko uporabijo tudi reference stroškov iz pogodb o skladiščenju za ta proizvod.
3. Države članice sporočijo Komisiji najpozneje do 10. maja dejanske stroške v zvezi z operacijami iz Priloge V, ki so jih imele v referenčnem obdobju. Standardni zneski iz odstavka 1 se določijo v eurih na podlagi ponderiranega povprečja dejanskih stroškov, evidentiranih v referenčnem obdobju v vsaj štirih državah članicah z najnižjimi dejanskimi stroški za določeno materialno operacijo, če ti ustrezajo najmanj 33 % skupne povprečne zaloge zadevnega proizvoda v referenčnem obdobju. Če teh ni, se v ponderiranje vključijo dejanski stroški drugih držav članic, dokler ni dosežena stopnja 33 % količin.
4. Če je za določen proizvod število držav, ki izvajajo javno skladiščenje, manjše od štiri, se standardni zneski za ta proizvod določijo na podlagi dejanskih stroškov, evidentiranih v zadevnih državah članicah.
5. Če za proizvod v skladišču dejanski stroški, ki jih prijavi država članica in ki se uporabijo pri izračunu iz odstavka 3, dvakrat presegajo aritmetično sredino dejanskih stroškov, ki jih prijavijo druge države članice, se ta strošek zniža na raven tega povprečja.
6. Dejanski stroški, ki se uporabijo pri izračunu iz odstavkov 3 in 4, se ponderirajo na podlagi količin, ki jih skladiščijo izbrane države članice.
7. Za države članice, ki ne pripadajo območju eura, se prijavljeni dejanski stroški pretvorijo v eure na podlagi povprečnega menjalnega tečaja njihove valute v referenčnem obdobju iz odstavka 1.
II. Posebne določbe
1. Določitev standardnih zneskov lahko obsega zvišanje odhodkov odvzema iz skladišča, če država članica izjavi, da za celotno obračunsko leto in celotno zalogo proizvodov ne bo uporabila ustrezne meje dovoljenega odstopanja iz člena 8(2) in da jamči za količino.
Ta izjava se naslovi na Komisijo, ki jo mora prejeti pred prejemom prve mesečne izjave o odhodkih v zadevnem obračunskem letu ali, če zadevni proizvod ni v intervencijskem skladiščenju v začetku obračunskega leta, najpozneje v mesecu po prvem prevzemu proizvoda v skladišče.
Zvišanje iz prvega pododstavka se izračuna tako, da se intervencijska cena zadevnega proizvoda pomnoži z mejo dovoljenega odstopanja, določeno za ta proizvod v členu 8(2).
2. Za vse proizvode v skladišču, razen za goveje meso, se standardni zneski, določeni za odhodke prevzema in odvzema iz prostorov skladiščenja, znižajo, če ni fizičnih premikov zadevnih količin. To znižanje izračuna Komisija sorazmerno na podlagi znižanja standardnih zneskov, določenih v odločitvi, ki jo je Komisija sprejela za preteklo obračunsko leto.
3. Če v tekočem obračunskem letu ni bilo ali ne bo javnega skladiščenja, lahko Komisija uporabi standardne zneske, ki so bili predhodno določeni za proizvod.
PRILOGA VII
POSEBNI ELEMENTI, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI PRI ODHODKIH IN PRIHODKIH V ZVEZI Z NEKATERIMI PROIZVODI
I. ŽITA
Sušenje
Dodatni stroški sušenja za znižanje vsebnosti vlage pod vsebnost, določeno za standardno kakovost, se upoštevajo kot materialna operacija iz člena 4(1)(c), če je bila potreba po tem ukrepu določena v skladu s postopkom iz člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003.
Izgube količin zaradi sušenja se ne upoštevajo pri izračunu meje dovoljenega odstopanja za ohranitev proizvoda.
II. ETILNI ALKOHOL VINSKEGA IZVORA
1. |
Vrednost odkupljenih količin Za uporabo prvega pododstavka člena 9(2) intervencijske agencije pri odkupu alkohola od odkupne cene alkohola odštejejo znesek, ki je enak pomoči za destilacijo in ga vknjižijo pod proračunsko postavko za destilacijo. Po odbitku pomoči se vrednost odkupljenega alkohola vknjiži kot količine in vrednosti nakupov, prevzetih med zadevnim obdobjem (vrstica 004 tabele 1). Pomoč, ki se odbije, je pomoč, ki se uporablja za kakovost dobavljenega alkohola. |
2. |
Za uporabo določb Priloge X in točk 2(a) in 2(c) Priloge XII se namesto intervencijske cene uporablja cena, ki se plača destilarni po odbitku pomoči iz točke 1. |
III. GOVEJE MESO
Za uporabo določb Priloge X in točk 2(a) in 2(c) Priloge XII je osnovna cena, ki se uporablja za izkoščeno goveje meso, intervencijska cena, pomnožena s koeficientom 1,47.
PRILOGA VIII
AMORTIZACIJA USKLADIŠČENIH PROIZVODOV
v skladu s členom 4(1)(d)
1. |
Če je za dani proizvod ocenjena prodajna cena proizvodov iz javnih intervencijskih skladišč nižja od njihove odkupne cene, se pri odkupu tega proizvoda uporabi stopnja amortizacije, imenovana „koeficient k“. Ta stopnja se za vsak proizvod določi na začetku vsakega obračunskega leta. |
2. |
Stopnja amortizacije ne sme biti višja od razlike med odkupno ceno in predvideno prodajno ceno zadevnega proizvoda. |
3. |
Komisija lahko amortizacijo ob odkupu omeji na del amortizacijske stopnje, izračunane v skladu z odstavkom 2. Ta del ne sme biti manjši od 70 % amortizacije, določene v skladu z odstavkom 1. V takšnih primerih Komisija ob koncu vsakega obračunskega leta opravi še drugo amortizacijo po postopku iz odstavka 5. |
4. |
Pri amortizacijah iz drugega pododstavka odstavka 3 Komisija pred 20. oktobrom vsakega leta določi skupne zneske amortizacije po proizvodih in po državah članicah. V ta namen se predvidena prodajna cena uskladiščenih proizvodov primerja z vrednostjo prenosa, ocenjeno po proizvodu in po državi članici. Razlike med ocenjenimi vrednostmi prenosa in predvidenimi prodajnimi cenami, pomnoženimi z ocenjenimi uskladiščenimi količinami na koncu obračunskega leta, dajo skupne zneske amortizacije po proizvodih in po zadevnih državah članicah. |
5. |
Ocena količin v javnem skladiščenju in vrednosti prenosa po proizvodih in po državah članicah v smislu člena 6(1) temelji na obvestilu, ki ga države članice Komisiji pošljejo najpozneje 7. septembra leta n+1 v zvezi z skladiščenimi proizvodi na dan 30. septembra istega leta in ki navaja naslednje podatke:
|
6. |
Vrednosti v nacionalni valuti, ki jih sporočijo države članice, ki ne pripadajo območju eura, se za izračun amortizacije ob koncu obračunskega leta pretvorijo v eure z uporabo tečajev, ki veljajo v času izračuna skupnih zneskov amortizacije ob koncu obračunskega leta. |
7. |
Komisija sporoči skupne zneske amortizacije po proizvodih vsaki zadevni državi članici, da jih te lahko vključijo v svojo zadnjo mesečno izjavo o odhodkih za EKJS za zadevno obračunsko leto. |
PRILOGA IX
VREDNOTENJE ZALOG PROIZVODOV DESTILACIJE (ALKOHOL IZ MEŠANIH ZALOG)
Stroški, nastali s prodajo proizvodov destilacije iz členov 35 in 36 Uredbe (EGS) št. 822/87, ki jih prevzame EKJS, so enaki odkupni ceni zadevnega alkohola z odbitkom:
a) |
prihodkov od prodaje alkohola; |
b) |
protivrednosti količinskih izgub, ki presegajo mejo dovoljenega odstopanja; |
c) |
protivrednosti manjkajočih količin, ki so posledica kraje ali drugih določljivih izgub; |
d) |
protivrednosti količin, katerih kakovost se je poslabšala zaradi neustreznih pogojev skladiščenja; |
e) |
protivrednosti količin, izgubljenih v nesrečah; |
f) |
varščin, zaseženih v skladu s pravili Skupnosti; |
g) |
drugih morebitnih prihodkov. |
PRILOGA X
VREDNOTENJE MANJKAJOČIH KOLIČIN
Vrednost manjkajočih količin se ob upoštevanju posebnih določb iz Priloge VII izračuna, kot sledi:
a) |
če so meje dovoljenega odstopanja v zvezi s skladiščenjem ali predelavo proizvodov presežene ali če so ugotovljene manjkajoče količine zaradi kraje ali drugih določljivih vzrokov, se vrednost manjkajočih količin izračuna tako, da se te količine pomnožijo z intervencijsko ceno, ki se uporablja za vsak proizvod standardne kakovosti prvi dan tekočega obračunskega leta, povečano za 5 %. Kar zadeva alkohol, se intervencijska cena nadomesti s ceno, ki se plača destilarni, pri čemer se odbije znesek, enak pomoči, ki ji je bila izplačana; |
b) |
če je na dan odkritja manjkajočih količin povprečna tržna cena za standardno kakovost v državi članici, kjer so proizvodi uskladiščeni, višja od 105 % osnovne intervencijske cene, pogodbeniki povrnejo intervencijskim agencijam tržno ceno, ki jo zabeleži država članica, povečano za 5 %. Povprečno tržno ceno določi država članica na podlagi informacij, ki jih redno sporoča Komisiji. Razlike med zneski, prejetimi z uporabo tržne cene, in zneski, knjiženimi EKJS z uporabo intervencijske cene, se knjižijo v dobro EKJS na koncu obračunskega leta, skupaj z drugimi nakazili; |
c) |
če so manjkajoče količine ugotovljene zaradi prenosa ali prevoza proizvodov iz intervencijskega centra ali kraja skladiščenja, ki ga določi plačilna agencija, na drug kraj, in če sektorski predpisi Skupnosti ne določajo posebne vrednosti, se vrednost teh manjkajočih količin določi v skladu s točko (a). |
PRILOGA XI
MEJE DOVOLJENEGA ODSTOPANJA
1. |
Meje dovoljenih odstopanj pri količinskih izgubah, ki nastanejo pri običajnih operacijah skladiščenja v skladu s pravili, se določijo za vsak proizvod, ki je predmet ukrepa javnega skladiščenja:
|
2. |
Odstotek dovoljenih izgub pri izkoščevanju govejega mesa je določen na 32. Uporablja se za vse količine, uporabljene v obračunskem letu. |
3. |
Meja dovoljenega odstopanja pri količinskih izgubah proizvodov destilacije iz členov 35 in 36 Uredbe (EGS) št. 822/87, sprejetih v skladiščenje, je tista, ki je predvidena za proizvode destilacije iz člena 39 navedene uredbe. |
4. |
Meje dovoljenega odstopanja iz odstavka 1 se določijo kot odstotek dejanske teže količine, brez embalaže, ki se prevzame v skladiščenje med zadevnim obračunskim letom, povečane za že uskladiščene količine ob začetku zadevnega leta. Navedena odstopanja se uporabljajo pri fizičnih pregledih zalog. Za vsak posamezni proizvod se izračunajo glede na celotno količino, ki jo skladišči plačilna agencija. Dejanska teža pri prevzemu in odvzemu se izračuna z odštetjem standardne teže embalaže, kakor je določena v pogojih odkupa, od zabeležene teže ali, če tega ni, od povprečne teže embalaže, ki jo uporablja plačilna agencija. |
5. |
Meja dovoljenega odstopanja ne krije izgub v številu paketov proizvodov ali številu registriranih kosov. |
6. |
Manjkajoče količine, ki so posledica kraje ali drugih izgub iz določljivih vzrokov, se ne vključijo v izračun meja dovoljenega odstopanja iz odstavkov 1 in 2. |
7. |
Meje iz odstavkov 1 in 2 določi Komisija. |
PRILOGA XII
VREDNOTENJE KOLIČIN, KATERIH KAKOVOST SE JE POSLABŠALA, ALI UNIČENIH KOLIČIN
1. |
Razen če posebni predpisi Skupnosti ne določajo drugače, se proizvod šteje za proizvod s poslabšano kakovostjo, kadar ne izpolnjuje več zahtev kakovosti, ki so veljale ob odkupu. |
2. |
Vrednost količin proizvodov s poslabšano kakovostjo ali uničenih proizvodov se izračuna glede na vrsto vzroka, kot sledi:
|
PRILOGA XIII
RAČUNOVODSKA PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA PROIZVODE, KI SO PRISPELI V SKLADIŠČE IN KATERIH PREVZEM JE ZAVRNJEN
1. |
Razen če posebni predpisi Skupnosti ne določajo drugače, se že vknjiženi stroški prevzema, odvzema, skladiščenja in financiranja vsake zavrnjene količine odštejejo in ločeno izkažejo v računih, kot sledi:
|
2. |
Stroški iz odstavka 1 se knjižijo v okviru materialnih operacij v mesecu odvzema iz skladišča. |
PRILOGA XIV
VZOREC MESEČNE IZJAVE SKLADIŠČNIKA ZA PLAČILNO AGENCIJO
(Okvirni vzorec)
MESEČNO POROČILO O STANJU ZALOG
Proizvodi: |
Skladiščnik: |
Mesec: |
|||
Skladišče: |
Št.: |
||||
Naslov: |
|||||
Serija |
Opis |
Količina (kg, tone, hl, zaboji, kosi itd.) |
Datum |
Opombe |
|
Prevzem |
Odvzem |
||||
|
Prenesena količina |
|
|
|
|
|
Količina za prenos |
|
|
|
|
(žig in podpis)
Kraj in datum:
Ime:
PRILOGA XV
VZOREC LETNE IZJAVE SKLADIŠČNIKA ZA PLAČILNO AGENCIJO
(Okvirni vzorec)
LETNO POROČILO O STANJU ZALOG
Proizvodi: |
Skladiščnik: |
Leto: |
||
Skladišče: |
Št.: |
|||
Naslov: |
||||
Serija |
Opis |
Knjižena količina in/ali teža |
Opombe |
|
|
|
|
|
(žig in podpis)
Kraj in datum:
Ime:
PRILOGA XVI
PRIMERJALNA RAZPREDELNICA
|
Ta uredba |
— |
Člen 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Uredba (EGS) št. 411/88 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Priloga IV(II)(2) in (3) |
Člen 2(1) |
Priloga IV(II)(4) |
Člen 2(1) |
Priloga IV(II)(5) |
Člen 2(2) |
Priloga IV(II)(6) |
Člen 2(3) |
Priloga IV(III)(1) |
Člen 2(4) |
Priloga IV(III)(2) |
Člen 3 |
Priloga IV(I)(1) |
Člen 4 |
Priloga IV(I)(2) |
Člen 5 |
— |
Člen 6 |
— |
Priloga |
Dodatek k Prilogi IV |
Uredba (EGS) št. 1643/89 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Priloga VI(I)(1) |
Člen 1a |
Člen 4(2) |
Člen 2 |
Priloga VI(I)(2) do (6) |
Člen 3 |
Člen 2(3)(c) |
Priloga |
Priloga V |
Uredba (EGS) št. 2734/89 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Priloga IX |
Člen 2 |
Člen 9(1) |
Člen 3 |
Priloga XI(3) |
Člen 4 |
— |
Uredba (EGS) št. 3492/90 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 5 |
Člen 2(1) |
Člen 2(4) |
Člen 2(2) |
Člen 2(8) |
Člen 3 |
Člen 8(1) |
Člen 4(1) |
Člen 8(2) |
Člen 4(2) |
Priloga XI(2) |
Člen 4(3) |
Priloga XI(6) |
Člen 4(4) |
Priloga XI(7) |
Člen 5(1) |
Člen 7(2)(b) |
Člen 5(2) |
— |
Člen 5(3) |
Člen 6(2)(d) |
Člen 5(4) |
Priloga XII(1) |
Člen 5(5) |
Člen 2(5) |
Člen 6 |
Člen 5(2)(f) |
Člen 7 |
Člen 9(1)(a) |
Člen 8 |
— |
Člen 9 |
— |
Člen 10 |
— |
Priloga(A) |
Člen 4 |
Priloga(B), prva alinea |
Člen 9(1) |
Priloga(B), druga alinea |
Člen 5(2)(f) |
Uredba (EGS) št. 3597/90 |
Ta uredba |
Člen 1(1) do 1(3) |
Člen 7(1) |
Člen 1(4) |
Priloga IV(III)(3) |
Člen 1(4), drugi pododstavek |
Priloga IV(II)(1) |
Člen 2(1) in (2) |
Priloga X |
Člen 2(3) |
Priloga XII |
Člen 2(4) |
Člen 2(5) |
Člen 2(5), prva alinea |
Člen 9(2), drugi pododstavek |
Člen 2(5), druga in tretja alinea |
Člen 4(2) |
Člen 3(1) |
Člen 6(2)(a) |
Člen 3(2) |
Člen 6(2)(b) |
Člen 3(3) |
Člen 6(2)(c) |
Člen 4 |
Priloga VI(II)(1) |
Člen 5 |
Člen 9(3) |
Člen 6(1) |
Člen 6(2)(f) |
Člen 6(2) |
Člen 7(2)(c) |
Člen 7(1) |
Člen 9(5) |
Člen 7(2) in (3) |
Priloga XIII |
Člen 7(4) |
Člen 4(2) |
Člen 8 |
Člen 9(7) |
Člen 9 |
Člen 9(1) |
Člen 10 |
Člen 6(2)(e) |
Člen 11 |
Člen 2(3)(a) |
Člen 12 |
— |
Priloga |
Priloga VII |
Uredba (EGS) št. 147/91 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Priloga XI(4) in (5) |
Člen 2 |
Priloga XI(1) in (2) |
Člen 3 |
Člen 7(2)(d) |
Člen 4 |
— |
Člen 5 |
— |
Člen 6 |
— |
Uredba (EGS) št. 2148/96 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 2(2) in 2(3)(a) in (b) |
Člen 2 |
Priloga II(III)(1) |
Člen 3 |
Priloga II(II)(2) |
Člen 4 |
Priloga I(A. I) |
Člen 5 |
Priloga I(A. II) |
Člen 6 |
Priloga II(II) |
Člen 7(1) |
Člen 2(3)(d) |
Člen 7(2) |
Člen 2(7) |
Člen 8 |
Priloga II(IV) |
Člen 9 |
Člen 2(8) |
Člen 10 |
— |
Člen 11 |
— |
Priloga I |
Priloga XIV |
Priloga II |
Priloga XV |
Priloga III |
Priloga I(B) |