24.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/52

(1)

Odločba 90/424/EGS določa finančni prispevek Skupnosti za izvajanje tehničnih in znanstvenih ukrepov, potrebnih za razvoj veterinarske zakonodaje Skupnosti ter za izobraževanje in usposabljanje na področju veterine.

(2)

Znanstveni odbor za zdravje in dobro počutje živali je v poročilu z dne 27. junija 2000 priporočil, naj se na perutninskih jatah in prostoživečih pticah izvedejo raziskave aviarne influence, zlasti za določitev prevalence okužb s podtipi H5 in H7 virusov aviarne influence.

(3)

Direktiva Sveta 92/40/EGS z dne 19. maja 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor aviarne influence (2) določa ukrepe nadzora Skupnosti, ki se izvajajo v primeru izbruha aviarne influence pri perutnini. Vendar ne določa rednih raziskav omenjene bolezni pri perutnini in prostoživečih pticah.

(4)

Zato odločbi Komisije 2002/649/ES (3) in 2004/111/ES (4) določata, da države članice Komisiji predložijo nadzorne programe za aviarno influenco.

(5)

Odločbi Komisije 2002/673/ES (5) in 2004/630/ES (6) sta odobrili s strani držav članic predložene programe raziskav aviarne influence pri perutnini in prostoživečih pticah za obdobja, ki jih ti programi določajo.

(6)

Med raziskavami je bila v več državah članicah odkrita prisotnost različnih podtipov virusov aviarne influence H5 in H7. Čeprav je mogoče sedanjo prevalenco virusov aviarne influence šteti za dokaj nizko, je zaradi boljšega razumevanja epidemiologije virusov nizko patogene aviarne influence in preprečevanja neopaženega prenašanja virusov v populaciji perutnine pomembno, da se nadaljujeta izvajanje in izboljševanje nadzora. Izsledki raziskav, izvedenih v državah članicah, so se izkazali za zelo koristne pri spremljanju prisotnosti podtipov virusa aviarne influence, ki bi lahko pomenili veliko nevarnost, če bi mutirali v bolj virulentno obliko. Ob upoštevanju pridobljenih izsledkov in sedanjega stanja bolezni v Skupnosti je za zagotovitev povečanega nadzora primerno povečati skupni znesek prispevka Skupnosti.

(7)

V skladu s tem morajo države članice svoje programe raziskav aviarne influence predložiti v odobritev Komisiji, da se finančna pomoč Skupnosti lahko dodeli.

(8)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

:

test ELISA

:

1 EUR na test,

(b)

:

imunodifuzijski agar-gel test

:

0,6 EUR na test,

(c)

:

test HI za H5/H7

:

4 EUR na test,

(d)

:

test izolacije virusa

:

30 EUR na test.

1.

Ocena prevalence okužb z virusom aviarne influence podtipov H5 in H7 pri različnih vrstah perutnine s ponovitvijo prejšnjih nadzornih ukrepov iz odločb 2004/111/ES in 2004/639/ES na spremenjen in bolj usmerjen način.

2.

Nadaljevanje prostovoljnega nadzora aviarne influence pri prostoživečih pticah. Izsledki tovrstnega nadzora naj bi prispevali dodatne dragocene informacije za sistem zgodnjega opozarjanja na seve, ki bi lahko iz prostoživečih ptic prešli na perutninske jate.

3.

Prispevek k znanju o nevarnostih aviarne influence za zdravje prostoživečih živali.

4.

Spodbujanje povezovanja in združevanja človeških in veterinarskih omrežij za nadzor influence.

1.

Vzorčenje pokriva obdobje, ki ustreza proizvodnim obdobjem posameznih kategorij perutnine. V mnogih državah članicah se na primer okoli božiča pokolje veliko perutnine (zlasti puranov in gosi). Vzorčenje ne traja dlje kot do 31. januarja 2006.

2.

31. marec 2006 je datum za predložitev končnih izsledkov raziskav.

3.

Testiranje vzorcev se izvaja v nacionalnih laboratorijih za aviarno influenco (NL) v državah članicah ali v drugih laboratorijih, ki jih pooblastijo pristojne oblasti in so pod nadzorom NL.

4.

Vsi izsledki (tako serološki kot virološki) se za primerjavo pošljejo referenčnemu laboratoriju Skupnosti (RLS). Zagotoviti je treba dober pretok informacij. RLS zagotavlja tehnično podporo in hrani povečano zalogo diagnostičnih reagentov. Antigene, ki se uporabljajo v raziskavi, zaradi zagotavljanja enotnosti nacionalnim laboratorijem dobavlja RLS.

5.

Vsi izolati virusa aviarne influence (AI) se v skladu z zakonodajo Skupnosti pošljejo referenčnemu laboratoriju Skupnosti. Virusi podtipa H5/H7 se pošljejo takoj in v skladu z Direktivo 92/40/EGS se na njih opravijo standardni karakterizacijski testi (nukleotidno sekvenciranje/IVPI). Poleg tega RLS zahteva, da se pozitivni serumi H5 ali H7, pridobljeni pri plojkokljunih, pošljejo „slepo“, da se vzpostavi arhiv, ki bo olajšal nadaljnji razvoj testov.

6.

Vsi pozitivni testi se za nazaj preiščejo na območju kmetijskega gospodarstva, ugotovitve te preiskave pa se sporočijo Komisiji in RLS.

7.

RLS poskrbi za posebne postopke, ki spremljajo pošiljke materiala v RLS in poročevalne preglednice za zbiranje podatkov raziskave. V teh preglednicah se navedejo uporabljene laboratorijske metode testiranja. Pripravljene preglednice se uporabljajo za predložitev izsledkov v enem samem dokumentu.

8.

Vzorci krvi za serološke preiskave se zberejo od vseh vrst perutnine, vključno s tistimi iz proste reje, pri čemer se odvzamejo najmanj 5 do 10 pticam (razen rac, gosi in prepelic) na kmetijskem gospodarstvu; če je na posestvu več prostorov za rejo, se vzorci odvzamejo iz različnih prostorov.

9.

Vzorčenje se porazdeli po ozemlju celotne države članice, tako da vzorci lahko veljajo za reprezentativne za celotno državo članico, pri čemer je treba upoštevati:

10.

Načrt vzorčenja upošteva tudi:

1.

Krvni vzorci za serološko testiranje se po možnosti odvzamejo pticam, ki se gojijo na prostem.

2.

Na vsakem izbranem kmetijskem gospodarstvu se za serološko testiranje odvzame 40–50 krvnih vzorcev.

1.

Potrebno je povezovanje z ustanovami za varovanje/opazovanje ptic in z obročkovalskimi postajami. Po potrebi vzorčenje opravlja osebje teh skupin/postaj ali lovci.

2.

Izkušnje iz prejšnjih raziskav kažejo, da je bila stopnja izoliranja virusa izjemno nizka, zato se vzorčenje osredotoča na ptice, ki se jeseni in zgodaj pozimi selijo na jug.

1.

Za virološke preiskave se odvzamejo kloakalni brisi. Poleg „prvoletnih“ ptic v jeseni lahko gostiteljske vrste z visoko dovzetnostjo in večjim stikom s perutnino (kot so race mlakarice) pomenijo največjo možnost uspeha.

2.

Vzorci se odvzamejo pri različnih vrstah prostoživečih ptic. Glavna tarča vzorčenja so vodne in obrežne ptice.

3.

Brisi, ki vsebujejo fekalije, ali previdno zbrane sveže fekalije se odvzamejo od prostoživečih ptic, ki so se ujele, so bile ulovljene ali najdene pred kratkim umrle.

4.

Združiti je mogoče do največ pet vzorcev ene vrste. Posebno pozornost je treba nameniti shranjevanju in prevozu vzorcev. Če ni zagotovljen hitri prevoz v 48 urah do laboratorija (v prevoznem sredstvu pri 4 °C), se vzorci shranijo in prevažajo v suhem ledu pri – 70 °C.

H5

H7