21.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/53

---

SKLEP SVETA

z dne 7. decembra 2004

o podpisu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, in o odobritvi ter podpisu spremne izjave o nameri

(2005/35/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 94 v povezavi s prvim pododstavkom člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dne 16. oktobra 2001 je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja s Kneževino Monako o sporazumu, ki bi zagotovil, da bo ta država sprejela ukrepe, ki so enakovredni tistim, ki morajo biti uporabljeni v okviru Skupnosti za zagotovitev dejanskega obdavčevanja dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

(2)	Besedilo sporazuma, ki predstavlja rezultat teh pogajanj, je skladno s pogajalskimi direktivami, ki jih je sprejel Svet. Sporazum spremlja izjava o nameri med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako.

(3)	S pridržkom morebitnega kasnejšega sprejetja sklepa o sklenitvi sporazuma je zaželeno, da se podpišeta dokumenta, ki sta bila parafirana 1. julija 2004, in pridobi potrditev, da je Svet odobril izjavo o nameri –

SKLENIL:

Člen 1

S pridržkom kasnejšega sprejetja sklepa o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (1), je predsednik Sveta pooblaščen za imenovanje oseb, pooblaščenih za podpis Sporazuma, spremne izjave o nameri in pisem, ki jih je treba izmenjati v skladu z členom 21(2) Sporazuma in z izjavo o nameri, v imenu Evropske skupnosti.

Svet odobri izjavo o nameri.

Besedili Sporazuma in izjave o nameri sta priloženi temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 157, 26.6.2003, str. 38.

---

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

EVROPSKA SKUPNOST

in

KNEŽEVINA MONAKO,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenica“ ali „pogodbenici“ –

z namenom da predvidita ukrepe, enakovredne tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, v nadaljnjem besedilu „Direktiva“ –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilj

1.   Z namenom da bi bil dohodek od prihrankov v obliki plačil obresti, zagotovljenih na ozemlju Kneževine Monako v korist fizičnih oseb, ki so upravičeni lastniki v smislu člena 2 in so rezidenti ene od držav članic Evropske skupnosti, dejansko upoštevan pri naložitvi obvezne dajatve, ki jo pravo te države opredeljuje kot davek, davčni odtegljaj od zneska plačila obresti izvedejo plačilni zastopniki, ustanovljeni na ozemlju Kneževine Monako, pod pogoji iz členov 7 in 8 in ob upoštevanju ukrepov o prostovoljnem razkritju iz člena 9.

2.   Kneževina Monako sprejme potrebne ukrepe s katerimi zagotovi, da plačilni zastopniki s sedežem na njenem ozemlju opravljajo vse naloge, potrebne za izvajanje tega sporazuma, ne glede na sedež dolžnika dolžniške terjatve, ki prinaša obresti.

Člen 2

Opredelitev upravičenega lastnika

1.   V tem sporazumu „upravičeni lastnik“ pomeni vsakega posameznika, ki prejme plačilo obresti, ali vsakega posameznika, za katerega se zagotovi plačilo obresti, razen če predloži dokazilo, da obresti ni prejel v lastno korist ali da niso bile zagotovljene v njegovo korist, kar pomeni, da:

(a)	deluje kot plačilni zastopnik v smislu člena 4;

(b)

deluje v imenu pravne osebe, subjekta, ki je podvržen določbam Uredbe suverena št. 3152 z dne 19. marca 1964 o uvedbi davka na dobiček, kolektivnega naložbenega podjema za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), podjema, ki je enakovreden KNPVP in je ustanovljen na ozemlju Kneževine Monako ter se ukvarja z naložbami na področju vlaganj prihrankov;

(c)	deluje v imenu drugega posameznika, ki je upravičeni lastnik, ter identiteto in rezidentstvo upravičenega lastnika razkrije plačilnemu zastopniku v skladu s členom 3(2).

2.   Kadar ima plačilni zastopnik podatke, ki kažejo na to, da posameznik, ki prejme plačilo obresti ali za katerega se zagotovi plačilo obresti, ni nujno tudi upravičeni lastnik, in kadar se za navedenega posameznika ne uporablja nobeden od odstavkov 1(a) in 1(b), izvede vse razumne ukrepe za ugotovitev identitete upravičenega lastnika v skladu s členom 3(2). Če plačilni zastopnik ne more ugotoviti identitete upravičenega lastnika, zadevnega posameznika obravnava kot upravičenega lastnika.

Člen 3

Identiteta in rezidentstvo upravičenega lastnika

1.   Kneževina Monako sprejme potrebne postopke, da omogoči plačilnemu zastopniku, da identificira upravičene lastnike in njihovo rezidentstvo za namene tega sporazuma in da zagotovi uporabo teh postopkov.

2.   V ta namen ti postopki določajo, da:

(a)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena pred 1. januarjem 2004, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika in njegovo rezidentstvo iz podatkov, ki jih ima na voljo in so bili pridobljeni na podlagi uradnega osebnega dokumenta ali drugega pisnega dokumentarnega dokazila o identiteti s fotografijo upravičenega lastnika;

(b)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. januarja 2004 ali po njem, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto in rezidentstvo upravičenega lastnika na podlagi potnega lista, uradne osebne izkaznice ali na podlagi drugega dokumentarnega dokazila o identiteti, ki ga predloži upravičeni lastnik. Pri posameznikih, ki predložijo potni list ali uradno osebno izkaznico, ki jo je izdala država članica, in ki izjavijo, da so rezidenti države, ki ni država članica ali Kneževina Monako, se rezidentstvo ugotavlja na podlagi potrdila o davčnem rezidentstvu, ki ga izda pristojni organ države, za katero posameznik trdi, da je njen rezident. Če posameznik takšnega potrdila ne predloži, se za državo rezidentstva šteje država članica, ki je izdala potni list ali drug uradni osebni dokument.

Člen 4

Opredelitev pojma plačilni zastopnik

Za namene tega sporazuma „plačilni zastopnik“ v Kneževini Monako pomeni banke, fizične in pravne osebe, osebne družbe in podružnice tujih družbe, ki, četudi občasno, v okviru svojega poslovanja sprejemajo, držijo, vlagajo ali prenašajo sredstva tretjih oseb ali zgolj plačujejo obresti ali zagotavljajo plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika.

Člen 5

Opredelitev pristojnega organa

Za namene tega sporazuma pomenijo „pristojni organi“ pogodbenic tiste organe, ki so našteti v Prilogi I.

Pristojni organi tretjih držav pomenijo tiste organe, ki so pristojni za izdajo potrdil o rezidentstvu za davčne namene.

Člen 6

Opredelitev plačila obresti

1.   V tem sporazumu „plačilo obresti“ pomeni:

(a)

obresti, ki se plačajo ali pripišejo na račun in se nanašajo na dolžniške vrednostne papirje ali obresti, ki izhajajo iz pologov strank, ne glede na to, ali so zavarovani s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej obresti iz vrednostnih papirjev državne blagajne ter obresti iz obveznic ali dolžniških vrednostnih papirjev, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali dolžniških vrednostnih papirjev. Vendar so izključene obresti, ki izhajajo iz posojil, o katerih se dogovorijo posamezniki zasebno, izven svoje trgovske ali poslovne dejavnosti;

(b)	obračunane ali h glavnici pripisane obresti pri prodaji, povračilu ali odkupu dolžniških terjatev iz točke (a);

(c)

dohodek, ki bodisi neposredno ali posredno preko subjekta, ki ima sedež v eni izmed držav članic Evropske skupnosti, iz člena 4(2) Direktive, izvira iz plačila obresti in ki ga razdelijo: (i) kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni na ozemlju ene od držav članic Evropske skupnosti ali Kneževine Monako; (ii) subjekti s sedežem v državi članici Evropske skupnosti, ki izkoristijo možnost iz člena 4(3) Direktive in o tem obvestijo plačilnega zastopnika; in (iii) kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni izven ozemelj iz člena 19;

(d)

dohodek, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnic ali enot v naslednjih podjemih in subjektih, če ti neposredno ali posredno prek drugih kolektivnih naložbenih podjemov ali subjektov, ki so navedeni spodaj, naložijo več kot 40 % svojih sredstev v dolžniške terjatve iz točke (a): (i) kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni na ozemlju ene od držav članic Evropske skupnosti ali Kneževine Monako; (ii) subjekti s sedežem v državi članici Evropske skupnosti, ki izkoristijo možnost iz člena 4(3) Direktive in o tem obvestijo plačilnega zastopnika; in (iii) kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni izven ozemelj iz člena 19.

2.   V zvezi z odstavkom 1(c), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o deležu dohodka, ki izvira iz plačil obresti, se celotni znesek dohodka šteje za plačilo obresti.

3.   V zvezi z odstavkom 1(d), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o odstotku sredstev, ki so bila naložena v dolžniške vrednostne papirje ali v delnice ali enote, kot so opredeljene v omenjenem odstavku, se šteje, da ta odstotek presega 40 %.

Kadar plačilni zastopnik ne more določiti zneska realiziranega dohodka upravičenega lastnika, se šteje, da je dohodek enak iztržku od prodaje, povračila ali odkupa delnic ali enot.

4.   Dohodki iz podjemov in subjektov, ki so v dolžniške vrednostne papirje iz odstavka 1(a) naložili 15 % svojih sredstev, se ne štejejo za plačilo obresti v smislu odstavkov 1(c) in (d).

5.   Odstotek iz odstavka 1(d) in odstavka 3 znaša po 31. decembru 2010 25 %.

6.   Odstotki iz odstavka 1(d) in odstavka 5 se določajo glede na naložbeno politiko, kot jo opredeljujejo pravila sklada ali instrumenti o ustanovitvi zadevnih podjemov ali subjektov, in če ti ne obstajajo, glede na dejansko sestavo sredstev zadevnih podjemov ali subjektov.

Člen 7

Davčni odtegljaj

1.   Če je upravičeni lastnik obresti rezident države članice Evropske skupnosti, Kneževina Monako ob upoštevanju uporabe člena 14(2) prva tri leta od datuma iz člena 17 pobira davčni odtegljaj po stopnji 15 %, po stopnji 20 % v nadaljnjih treh letih in nato po stopnji 35 %.

2.   Plačilni zastopnik pobira davčni odtegljaj na naslednji način:

(a)	v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(a): od zneska plačanih ali pripisanih obresti;

(b)	v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(b) ali (d): od zneska obresti ali dohodka iz navedenih odstavkov ali z enakovredno dajatvijo na skupni znesek iztržka od prodaje, odkupa ali povračila, ki bremeni prejemnika;

(c)	v primeru plačila obresti v smislu člena 6(1)(c): od zneska dohodka iz navedenega odstavka.

3.   Za namene odstavkov 2(a), (b) in (c) se davčni odtegljaj pobira sorazmerno dolžini obdobja, v katerem je upravičeni lastnik imel dolžniški vrednostni papir, delnice ali enote, iz katerih izvira dohodek. Kadar plačilni zastopnik na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, ne more ugotoviti dolžine obdobja, v katerem je upravičeni lastnik imel dolžniški vrednostni papir, delnico ali enoto, se šteje, da je upravičeni lastnik imel dolžniški vrednostni papir, delnico ali enoto ves čas njenega obstoja, razen če upravičeni lastnik ne predloži dokazila o datumu pridobitve terjatve.

4.   Davki, dajatve in davčni odtegljaji razen davčnega odtegljaja, ki ga predvideva ta sporazum, na isto plačilo obresti, se odbijejo od zneska davčnega odtegljaja, ki se izračuna v skladu s tem členom.

5.   Obdavčenje z davčnim odtegljajem s strani plačilnega zastopnika v Kneževini Monako ne preprečuje državi članici Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, obdavčevanja dohodka v skladu z njeno domačo zakonodajo. Če davčni zavezanec dohodek iz obresti, pridobljen od plačilnega zastopnika, ki je ustanovljen v Kneževini Monako, prijavi davčnim organom v državi članici Evropske skupnosti, katere rezident je, se tam za ta dohodek iz obresti uporablja obdavčenje po enakih stopnjah in pod enakimi splošnimi pogoji, kakor se uporabljajo za obresti, pridobljene v tej državi članici.

Člen 8

Delitev prihodkov

1.   Kneževina Monako obdrži 25 % prihodka, ustvarjenega z davčnim odtegljajem iz člena 7, 75 % prihodka pa prenese državi članici Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik plačila obresti pod pogoji iz člena 3(2)(b).

2.   Taki prenosi se izvršijo v enem obroku za vsako državo članico Evropske skupnosti, najpozneje v obdobju šestih mesecev po koncu davčnega leta v Kneževini Monako.

3.   Kneževina Monako sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno delovanje sistema delitve prihodkov.

V ta namen Kneževina Monako izvrši prenos prihodkov v korist zadevne države članice pristojnemu organu, navedenemu v Prilogi I k temu sporazumu.

Člen 9

Prostovoljno razkritje

1.   Kneževina Monako predvidi postopek, ki omogoča, da se upravičeni lastnik izogne davčnemu odtegljaju iz člena 7 tako, da izrecno pooblasti svojega plačilnega zastopnika s sedežem v Kneževini Monako, da o plačilih obresti poroča pristojnemu organu Kneževine Monako. Tako pooblastilo zajema vsa plačila obresti, ki jih navedeni plačilni zastopnik plača ali zagotovi v neposredno korist upravičenemu lastniku.

2.   Najmanjši obseg podatkov, ki jih mora posredovati plačilni zastopnik v primeru izrecnega pooblastila upravičenega lastnika, se sestoji iz:

(a)	identitete in rezidentstva upravičenega lastnika, ugotovljenih v skladu s členom 3 tega sporazuma;

(b)	naziva in naslova plačilnega zastopnika;

(c)	številke računa upravičenega lastnika ali, če nima računa, identifikacije dolžniškega vrednostnega papirja, iz katerega izhajajo obresti;

(d)	zneska obresti, izračunanega v skladu s členom 6.

3.   Pristojni organ Kneževine Monako podatke iz odstavka 2 sporoči pristojnemu organu države članice Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik. Takšno sporočanje podatkov je avtomatično in se opravi vsaj enkrat letno v obdobju šestih mesecev po koncu davčnega leta v Kneževini Monako za vsa plačila obresti v tistem letu.

Člen 10

Odprava dvojnega obdavčevanja

1.   Država članica Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, zagotovi odpravo dvojnega obdavčevanja, ki bi bilo lahko posledica uvedbe davčnega odtegljaja iz člena 7, v skladu z določbami odstavkov 2 in 3.

2.   Če so bile obresti, ki jih je prejel upravičeni lastnik, v Kneževini Monako predmet davčnega odtegljaja iz člena 7, izvedenega s strani plačilnega zastopnika, mu država članica Evropske unije, katere rezident je upravičeni lastnik, prizna davčni odbitek v višini zneska odtegnjenega davka. Ne glede na kakršen koli mehanizem naložitve ali kakršno koli drugačno upravno prakso država članica rezidentstva za davčne namene, kadar ta znesek presega znesek davčne obveznosti na celoten znesek obresti, ki so predmet davčnega odtegljaja v skladu z nacionalno zakonodajo, upravičenemu lastniku povrne presežni del odtegnjenega davka.

3.   Če so bile poleg davčnega odtegljaja iz člena 7 obresti, ki jih je prejel upravičeni lastnik, obdavčene še s katero koli drugo obliko davčnega odtegljaja in je država članica Evropske unije, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, v skladu s svojo zakonodajo ali konvencijami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju priznala odbitek davka za takšen davčni odtegljaj, se takšen davčni odtegljaj odbije pred uporabo postopka iz odstavka 2.

4.   Država članica Evropske skupnosti, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, lahko mehanizem davčnega odbitka iz odstavkov 2 in 3 nadomesti z neposrednim in celotnim povračilom davčnega odtegljaja iz člena 7.

Člen 11

Prenosljivi dolžniški vrednostni papirji

1.   Od datuma iz člena 17, ob upoštevanju člena 14(2) tega sporazuma ter dokler Kneževina Monako pobira davčni odtegljaj iz člena 7 in vsaj ena izmed držav članic Evropske skupnosti uporablja podobne določbe, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, se domače in mednarodne obveznice in drugi prenosljivi dolžniški vrednostni papirji, ki so bili prvič izdani pred 1. marcem 2001 ali za katere so prvotne prospekte za izdajo pred tem datumom odobrili pristojni organi, ne štejejo za dolžniške vrednostne papirje v smislu člena 6(1)(a), če od vključno 1. marca 2002 ni bila izdana nobena nadaljnja emisija takšnih prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev.

Dokler pa vsaj ena država članica Evropske skupnosti uporablja podobne določbe, se določbe tega člena še naprej uporabljajo tudi po 31. decembru 2010 za takšne prenosljive vrednostne papirje:

—	ki vsebujejo klavzulo o bruto znesku in predčasnem odkupu, ter

—	kadar je plačilni zastopnik ustanovljen v Kneževini Monako, in

—	ta plačilni zastopnik plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice Evropske skupnosti.

Če in ko vse države članice Evropske skupnosti prenehajo uporabljati določbe, podobne tistim iz člena 7, se določbe tega člena še naprej uporabljajo samo za takšne prenosljive vrednostne papirje:

—	ki vsebujejo klavzulo o bruto znesku in predčasnem odkupu, ter

—	kadar je plačilni zastopnik izdajatelja ustanovljen v Kneževini Monako, in

—	ta plačilni zastopnik plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice Evropske skupnosti.

Če država ali povezan subjekt, ki deluje kot državni organ ali katerega vloga je priznana z mednarodno pogodbo (našteti v Prilogi II), od 1. marca 2002 naprej izda dodatno emisijo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se celotna emisija takšnega vrednostnega papirja, ki je sestavljena iz prve emisije in vseh naslednjih emisij, šteje za dolžniško terjatev v smislu člena 6(1)(a).

Če kateri koli drug izdajatelj, ki ni zajet v prejšnjem pododstavku, od 1. marca 2002 naprej izda dodatno emisijo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se takšna dodatna emisija šteje za dolžniški vrednostni papir v smislu člena 6(1)(a).

2.   Ta člen državam članicam Evropske unije ne preprečuje obdavčevanja dohodka od prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev iz odstavka 1 v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

Člen 12

Izmenjava informacij na zahtevo

1.   Pristojni organi Kneževine Monako in držav članic Evropske skupnosti izmenjujejo informacije o dejanjih, ki po notranji zakonodaji zaprošene države predstavljajo kaznivo dejanje davčne prevare na področju obdavčevanja dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

Če je zaprošena država Kneževina Monako, se za kaznivo dejanje davčne prevare na področju obdavčevanja dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti štejejo naslednja dejanja:

—

uporaba lažnega, ponarejenega ali po vsebini netočnega dokumenta z namenom, da se izogne ali pa se poskuša izogniti celotni ali delni obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, za kar je v skladu s členom 26(4) monaškega Kazenskega zakonika zagrožena denarna kazen, katere znesek je lahko največ štirikratni znesek izognjenega davka, in zaporna kazen od osmih dni do dveh let, oz. ena izmed teh kazni,

—

goljufiva pridobitev popolnega ali delnega povračila davka iz dohodka od prihrankov, za kar je v skladu s členom 26(4) monaškega Kazenskega zakonika zagrožena denarna kazen, katere znesek je lahko največ štirikratni znesek neupravičeno prejetega zneska, in zaporna kazen od osmih dni do dveh mesecev, oz. ena izmed teh kazni.

—	dejstvo, da kdor koli, kogar dolžnost je pobirati davke iz dohodka od prihrankov, davka namerno ni odtegnil ali je namerno odtegnil nezadosten znesek, za kar je zagrožena denarna kazen iz člena 26(4) monaškega Kazenskega zakonika,

—	dejstvo, da kdorkoli, kogar dolžnost je pobirati davke iz dohodka od prihrankov, pobrane zneske namerno preusmeri v svojo korist ali pa v korist tretje osebe, za kar je zagrožena denarna kazen iz člena 26(4) monaškega Kazenskega zakonika.

Ko so pogoji, določeni v členu 13(3), izpolnjeni, se za kršitve z isto stopnjo nezakonitosti kot v primeru davčne prevare v skladu z zakonodajo zaprošene države, kot je določeno zgoraj, uporabljajo načela za izmenjavo informacij, ki so določena v tem členu.

V odgovoru na ustrezno utemeljeno zahtevo v skladu z odstavkom 3 tega člena zaprošena država zagotovi informacije o zadevah, ki so predmet upravnega, kazenskega ali civilnega postopka, ki poteka v državi prosilki, v zvezi z zgoraj omenjenimi dejanji, pri čemer se te informacije nanašajo le na dohodke od prihrankov, ki so obdavčljivi v tej državi.

Podatki iz člena 9(2) tega sporazuma se štejejo za informacije, ki se lahko posredujejo.

2.   Pri ugotavljanju, ali se informacije lahko posredujejo kot odgovor na zahtevo, zaprošena država uporabi predpise o zastaranju, ki se uporabljajo v skladu z zakonodajo države prosilke in ne zaprošene države. V nobenem primeru pa se ne posredujejo informacije o kaznivih dejanjih, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.

3.   Da se ugotovi utemeljenost zahteve pristojni organ države prosilke zagotovi naslednje informacije, ki morajo biti sestavljene v uradnem jeziku zaprošene države:

(a)	naziv organa, od katerega zahteva izhaja;

(b)	identiteto posameznika, ki ga zahteva po informacijah zadeva, dokazilo o njegovem rezidentstvu za davčne namene v državi prosilki ter druge dokumente, pričanja zadevnega posameznika in druge posredne dokaze na katerih temelji zahteva;

(c)	razloge, zakaj meni, da so zahtevane informacije v zaprošeni državi ali jih ima ali nadzoruje oseba, ki se nahaja na njenem ozemlju;

(d)	izjavo, ki utemeljuje, da je zahteva v skladu z zakoni države prosilke, in sicer predvsem, da je dopustna glede na zastaralne roke;

(e)	izjavo, ki navaja, da je država prosilka na svojem ozemlju uporabila vsa razpoložljiva sredstva, ki jih predvidevata njena zakonodaja in predpisi, da bi pridobila informacije, razen tistih, ki bi povzročila nesorazmerne težave;

(f)	izjavo, ki ugotavlja, da dejstva, ki so že znana državi prosilki, vzpostavljajo v skladu z njenim pravom utemeljen sum storitve kaznivega dejanja davčne prevare ali storitve enakovredne kršitve, ki sta opredeljeni v odstavku 1.

4.   Zaprošena država lahko odkloni posredovanje zahtevanih informacij, če zahteva ni skladna s tem sporazumom.

Vse informacije, ki se izmenjajo na podlagi tega sporazuma, se obravnavajo kot zaupne in se lahko razkrijejo le pristojnim osebam ali organom pogodbenic, ki morajo biti seznanjeni z obdavčevanjem dohodka od plačil obresti iz člena 1. Te osebe ali organi bodo lahko tako prejete informacije razkrili na javnih obravnavah ali v sodnih odločbah v državi prosilki, katerih predmet je to obdavčevanje.

Te informacije se smejo sporočiti drugi osebi ali organu le s pisnim in predhodnim soglasjem pristojnega organa pogodbenice, ki je posredovala te informacije.

Člen 13

Posvetovanje in pregled

1.   Če pride do nesoglasja med pristojnim organom Kneževine Monako in enim ali več pristojnimi organi držav članic Evropske skupnosti iz člena 5 glede razlage ali uporabe tega sporazuma, si organi prizadevajo rešiti to nesoglasje z medsebojnim sporazumom. O rezultatih posvetovanj nemudoma poročajo Komisiji Evropskih skupnosti in pristojnim organom drugih držav članic Evropske skupnosti.

Na zahtevo katerega koli od pristojnih organov lahko Komisija sodeluje pri posvetovanjih v zvezi z razlago.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 se pogodbenici med seboj posvetujeta vsaj enkrat vsake tri leta ali na zahtevo katere koli pogodbenice z namenom pregledati in – če se pogodbenicama zdi potrebno – izboljšati tehnično delovanje tega sporazuma.

V vsakem primeru pogodbenici soglašata glede pomena mednarodnih dogajanj na področju, ki ga ureja ta sporazum, in se med posvetovanji, ki jih predvideva ta odstavek, uskladita o potrebi preučitve sprememb Sporazuma zaradi teh dogajanj.

3.   Ob upoštevanju sklenitve dvostranskih sporazumov med državami članicami in tretjimi državami, ki na področju obdavčevanja dohodka od prihrankov v obliki plačila obresti določajo enake obveznosti kot za Kneževino Monako, bo Kneževina Monako preučila področje uporabe in pogoje za izvajanje načel, opredeljenih v členu 12, v primeru kršitev z isto stopnjo nezakonitosti kot so kazniva dejanja davčne prevare iz tega člena. S tem namenom bo Kneževina Monako začela posvetovanja s Komisijo Evropskih skupnosti.

4.   Usklajevanje se začne v roku enega meseca od zahteve ali, v nujnih primerih, kakor hitro je to mogoče.

5.   Za namene usklajevanja, ki je predvideno zgoraj, se pogodbenici obvestita o dogajanjih, ki bi lahko vplivala na dobro delovanje tega sporazuma. To vključuje tudi vsak relevanten sporazum med eno od pogodbenic in tretjo državo.

Člen 14

Uporaba in odložitev uporabe

1.   Ta sporazum se uporablja pod pogojem, da odvisna ali pridružena ozemlja držav članic iz poročila Sveta (Ekonomsko-finančne zadeve) Evropskemu svetu v Santa Marii da Feira 19. in 20. junija 2000 ter Združene države Amerike, Švica, Andora, Lihtenštajn in San Marino sprejmejo in izvajajo ukrepe, ki so skladni ali enakovredni ukrepom iz Direktive ali iz tega sporazuma in ki določajo iste datume izvedbe.

2.   Pogodbenici vsaj šest mesecev pred datumom iz člena 17 v medsebojnem soglasju odločita, ali bodo izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, pri čemer upoštevata datume začetka veljavnosti ustreznih ukrepov v zadevnih državah članicah Evropske skupnosti, tretjih državah in odvisnih ali pridruženih ozemljih. Če se pogodbenici ne odločita, da bodo pogoji izpolnjeni, v medsebojnem soglasju določita nov datum za namene člena 17. V ta namen Evropska skupnost Kneževino Monako uradno obvesti o dejanskem začetku izvajanja skladnih ali enakovrednih ukrepov s strani zadevnih držav članic Evropske skupnosti, odvisnih ali pridruženih ozemelj in tretjih držav.

3.   Brez poseganja v institucionalne ureditve in ob upoštevanju navedenega zgoraj Kneževina Monako uporablja ta sporazum od datuma iz člena 17 in o tem uradno obvesti Evropsko skupnost.

4.   V primeru, da se Direktiva ali del Direktive v skladu s pravom Skupnosti začasno ali stalno preneha uporabljati, ali v primeru, da država članica odloži uporabo svojih izvedbenih predpisov, lahko katera koli pogodbenica z uradnim obvestilom drugi pogodbenici s takojšnjim učinkom odloži uporabo tega sporazuma ali delov tega sporazuma.

5.   V primeru, da ena od petih tretjih držav, ki so navedene zgoraj (Združene države Amerike, Andora, Lihtenštajn, Švica in San Marino), ali eno od odvisnih ali pridruženih ozemelj držav članic Evropske skupnosti iz odstavka 2 naknadno preneha uporabljati skladne oz. enakovredne ukrepe tistim iz Direktive, lahko katera koli pogodbenica z uradnim obvestilom drugi pogodbenici odloži uporabo tega sporazuma. Odložitev uporabe se začne izvajati ne prej kot dva meseca po takem uradnem obvestilu. Ta sporazum se začne ponovno uporabljati takoj, ko se začnejo ponovno uporabljati ukrepi.

Člen 15

Drugi finančni centri

Evropska skupnost med predhodnim obdobjem, določenim v Direktivi, začne pogovore z drugimi velikimi finančnimi centri z namenom, da bi zadevne jurisdikcije sprejele in dejansko izvajale ukrepe, enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti.

Člen 16

Podpis, začetek veljavnosti in odpoved

1.   Ta sporazum je sklenjen s pridržkom ratifikacije ali odobritve pogodbenic v skladu z lastnimi postopki. Pogodbenici druga drugo uradno obvestita o zaključku teh postopkov. Sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po zadnjem uradnem obvestilu.

2.   Ta sporazum velja, dokler ga ne odpove ena od pogodbenic.

3.   Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. V takem primeru Sporazum preneha učinkovati 12 mesecev po prejemu uradnega obvestila.

Člen 17

Izvedbena pravila

Brez poseganja v člen 14 pogodbenici do 1. julija 2005 izvedeta zakonske, podzakonske in upravne določbe, ki so potrebne za uporabo tega sporazuma.

Člen 18

Zahtevki in končne poravnave

1.   V primeru odpovedi tega sporazuma ali odložitve njegove uporabe v celoti ali delno, ostanejo zahtevki posameznikov v skladu s členom 10 nespremenjeni.

2.   V takem primeru bo Kneževina Monako pripravila končni obračun najpozneje do konca obdobja uporabe tega sporazuma in bo opravila končno plačilo vsem državam članicam Evropske skupnosti.

Člen 19

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, pod pogoji, določenimi v tej pogodbi, ter na drugi strani na ozemlju Kneževine Monako.

Člen 20

Priloge

1.   Priloge so sestavni del tega sporazuma.

2.   Seznam pristojnih organov iz Priloge I se lahko spremeni z navadnim uradnim obvestilom Kneževine Monako drugi pogodbenici za organ iz točke (a) te priloge in z uradnim obvestilom Evropske skupnosti za druge organe.

Seznam povezanih subjektov v Prilogi II se lahko spremeni z medsebojnim dogovorom.

Člen 21

Jeziki

1.   Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

2.   Različico tega sporazuma v malteškem jeziku pogodbenici overita z izmenjavo pisem. Ta različica je enako verodostojna kot različice iz odstavka 1.

PRILOGA I

SEZNAM PRISTOJNIH ORGANOV POGODBENIC

Za namene tega sporazuma so „pristojni organi“:

(a)	v Kneževini Monako: le Conseiller de Gouvernement pour les Finances et l'Economie ali pooblaščeni zastopnik,

(b)	v Kraljevini Belgiji: De Minister van Financiën / Le Ministre des Finances ali pooblaščeni zastopnik,

(c)	v Češki republiki: Ministr financí ali pooblaščeni zastopnik,

(d)	v Kraljevini Danski: Skatteministeren ali pooblaščeni zastopnik,

(e)	v Zvezni republiki Nemčiji: Der Bundesminister der Finanzen ali pooblaščeni zastopnik,

(f)	v Republiki Estoniji: Rahandusminister ali pooblaščeni zastopnik,

(g)	v Helenski republiki: Ο Υπουργός Οικονομίας και Οικονομικών ali pooblaščeni zastopnik,

(h)	v Kraljevini Španiji: El Ministro de Economía y Hacienda ali pooblaščeni zastopnik,

(i)	v Francoski republiki: Le Ministre chargé du budget ali pooblaščeni zastopnik,

(j)	na Irskem: The Revenue Commissioners ali pooblaščeni zastopnik,

(k)	v Italijanski republiki: Il Capo del Dipartimento per le Politiche Fiscali ali pooblaščeni zastopnik,

(l)	v Republiki Ciper: Yπουργός Οικονομικών ali pooblaščeni zastopnik,

(m)	v Republiki Latviji: Finanšu ministrs ali pooblaščeni zastopnik,

(n)	v Republiki Litvi: Finansų ministras ali pooblaščeni zastopnik,

(o)	v Velikem vojvodstvu Luksemburg: Le Ministre des Finances ali pooblaščeni zastopnik, vendar pa je za namene člena 10 pristojni organ „Le Procureur Général d'Etat luxemburgeois“,

(p)	v Republiki Madžarski: A pénzügyminiszter ali pooblaščeni zastopnik,

(q)	v Republiki Malti: Il-Ministru responsabbli għall-Finanzi ali pooblaščeni zastopnik,

(r)	v Kraljevini Nizozemski: De Minister van Financiën ali pooblaščeni zastopnik,

(s)	v Republiki Avstriji: Der Bundesminister für Finanzen ali pooblaščeni zastopnik,

(t)	v Republiki Poljski: Minister Finansów ali pooblaščeni zastopnik,

(u)	v Portugalski republiki: O Ministro das Finanças ali pooblaščeni zastopnik,

(v)	v Republiki Sloveniji: Minister za finance ali pooblaščeni zastopnik,

(w)	v Slovaški republiki: Minister financií ali pooblaščeni zastopnik,

(x)	v Republiki Finski: Valtiovarainministeriö/Finansministeriet ali pooblaščeni zastopnik,

(y)	v Kraljevini Švedski: Finansdepartementet ali pooblaščeni zastopnik,

(z)

v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske in na evropskih ozemljih, za katerih zunanje odnose je odgovorno Združeno kraljestvo: Commissioners of Inland Revenue ali njihov pooblaščeni zastopnik in pristojni organ na Gibraltarju, ki ga bo Združeno kraljestvo imenovalo v skladu s sprejetimi dogovori glede gibraltarskih oblasti v kontekstu instrumentov Evropske unije in Evropske skupnosti in zadevnih pogodb, uradno posredovanih državam članicam in institucijam Evropske unije z dne 19. aprila 2000, kopijo katerih generalni sekretar Sveta Evropske unije uradno pošlje Kneževini Monako in ki se uporabljajo za ta sporazum.

PRILOGA II

SEZNAM POVEZANIH SUBJEKTOV

Za namene člena 11 tega sporazuma se za „povezan subjekt, ki deluje kot državni organ ali katerega vloga je priznana z mednarodno pogodbo“ štejejo naslednji subjekti:

SUBJEKTI V EVROPSKI UNIJI:   Belgija — Vlaams Gewest (Flamska regija) — Région wallonne (Valonska regija) — Région de Bruxelles-Capitale/Brussels Hoofdstedelijk Gewest (Regija glavnega mesta Bruselj) — Communauté française (Francoska skupnost) — Vlaamse Gemeenschap (Flamska skupnost) — Deutschsprachige Gemeinschaft (Nemško govoreča skupnost)   Španija — Xunta de Galicia (Regionalni zakonodajni svet Galicije) — Junta de Andalucía (Regionalni zakonodajni svet Andaluzije) — Junta de Extremadura (Regionalni zakonodajni svet Extremadure) — Junta de Castilla-La Mancha (Regionalni zakonodajni svet Kastilje-La Mancha) — Junta de Castilla-León (Regionalni zakonodajni svet Kastilje-León) — Gobierno Foral de Navarra (Regionalna vlada Navarre) — Govern de les Illes Balears (Vlada Balearskih otokov) — Generalitat de Catalunya (Avtonomna vlada Katalonije) — Generalitat de Valencia (Avtonomna vlada Valencije) — Diputación General de Aragón (Regionalni svet Aragona) — Govern de les Illes Balears (Vlada Kanarskih otokov) — Gobierno de Murcia (Vlada Murcie) — Gobierno de Madrid (Vlada Madrida) — Gobierno de la Comunidad Autónoma del País Vasco/Euzkadi (Vlada avtonomne skupnosti Baskije) — Diputación Foral de Guipúzcoa (Regionalni svet Guipúzcoe) — Diputación Foral de Vizcaya/Bizkaia (Regionalni svet Biskaje) — Diputación Foral de Alava (Regionalni svet Alave) — Ayuntamiento de Madrid (Svet mesta Madrid) — Ayuntamiento de Barcelona (Svet mesta Barcelona) — Cabildo Insular de Gran Canaria (Otoški svet Gran Canarie) — Cabildo Insular de Tenerife (Otoški svet Tenerifeja) — Instituto de Crédito Oficial (Javna kreditna institucija) — Instituto Catalán de Finanzas (Finančna institucija Katalonije) — Instituto Catalán de Finanzas (Finančna institucija Valencije)   Grčija — Оργανισμός Тηλεπικοινωνιών Ελλάδος (Državna telekomunikacijska organizacija) — Оργανισμός Σιδηροδρόμων Ελλάδος (Državne železnice) — Δημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού (Javno elektrogospodarstvo)   Francija — La Caisse d'amortissement de la dette sociale (CADES) (Sklad za odkup socialnega dolga) — Agence française de développement (AFD) (Francoska razvojna agencija) — Réseau ferré de France (RFF) (Francoske železnice) — Caisse nationale des Autoroutes (CNA) (Državni sklad za avtoceste) — Assistance publique hôpitaux de Paris (APHP) (Državna pomoč pariškim bolnišnicam) — Charbonnages de France (CDF) (Francoska uprava za premog) — Entreprise minière et chimique (EMC) (Podjetje za rudarstvo in kemikalije)   Italija — Regije — Province — Občine — Cassa Depositi e Prestiti (Sklad za depozite in posojila)   Latvija — Pašvaldības (lokalne vlade)   Poljska — gminy (občine) — powiaty (okraji) — województwa (vojvodstva) — związki gmin (skupnosti občin) — powiatów (skupnosti okrajev) — województw (skupnosti vojvodstev) — miasto stołeczne Warszawa (glavno mesto Varšava) — Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa (Agencija za prestrukturiranje in modernizacijo kmetijstva) — Agencja Nieruchomości Rolnych (Agencija za kmetijsko premoženje)   Portugalska — Região Autónoma da Madeira (Avtonomna regija Madeire) — Região Autónoma dos Açores (Avtonomna regija Azorskih otokov) — občine   Slovaška — mestá a obce (občine) — Železnice Slovenskej republiky (Slovaške železnice) — Štátny fond cestného hospodárstva (Državni sklad cestnega gospodarstva) — Slovenské elektrárne (Slovaške elektrarne) — Vodohospodárska výstavba (Družba za vodnogospodarske gradnje)

MEDNARODNI SUBJEKTI: — Evropska banka za obnovo in razvoj — Evropska investicijska banka — Azijska razvojna banka — Afriška razvojna banka — Svetovna banka/Mednarodna banka za obnovo in razvoj/Mednarodni denarni sklad — Mednarodna finančna korporacija — Medameriška razvojna banka — Sklad Sveta Evrope za socialni razvoj — EURATOM — Evropska skupnost — Corporación Andina de Fomento (CAF) (Andska razvojna korporacija) — Eurofima Določbe člena 11 ne vplivajo na morebitne mednarodne obveznosti, ki jih imata pogodbenici do zgoraj navedenih mednarodnih subjektov.

SUBJEKTI V TRETJIH DRŽAVAH:   Subjekti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. Subjekt se po nacionalnih merilih jasno šteje za osebo javnega prava. 2. Takšna oseba javnega prava je netržni proizvajalec, ki upravlja in financira skupino dejavnosti, predvsem dobavo netržnega blaga in storitev, ki so namenjene v korist skupnosti in ki jih dejansko nadzira država. 3. Takšna oseba javnega prava se v velikem obsegu in redno zadolžuje. 4. Zadevna država lahko jamči, da takšna oseba javnega prava v primeru klavzul o bruto znesku („gross up“) ne bo izvedla predčasnega odkupa.

---

IZJAVA O NAMERI

med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako

Ob sklenitvi Sporazuma o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (v nadaljnjem besedilu „Direktiva“), so Evropska skupnost, države članice in Kneževina Monako podpisali to izjavo o nameri, ki dopolnjuje omenjeni sporazum.

Če ena od pogodbenic ugotovi, da pri izvajanju izmenjave informacij prihaja do pomembnih razlik, ki so take, da se Sporazum očitno ne uporablja več na pravičen način, se pogodbenici nemudoma posvetujeta, da določita potrebne pogoje za vzpostavitev enake obravnave. Komisija Evropskih skupnosti o navedenih posvetovanjih nemudoma poroča Svetu in predlaga potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev enake obravnave. V obdobju, ki je za to potrebno, se vse nove zahteve za izmenjavo informacij, ki so vložene v skladu s členom 12 in so enake narave kot tiste, ki so bile razlog za uporabo tega odstavka, obravnavajo v okviru omenjenih posvetovanj.

Če se ugotovi pomembno razhajanje med področjem uporabe Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 in Sporazuma glede člena 4 in člen 6 Sporazuma, se pogodbenici nemudoma posvetujeta v skladu s členom 13(1) Sporazuma, da zagotovita ohranitev enakovrednosti ukrepov, ki jih predvideva ta sporazum.

Podpisnice te izjave o nameri menijo, da predstavljata sporazum iz prvega odstavka in ta izjava o nameri uravnotežen in sprejemljiv dogovor, ki varuje interese vseh strani. Zato bodo v dobri veri uporabljale dogovorjene ukrepe in se bodo vzdržale sprejetja kakršnih koli enostranskih ukrepov, ki bi lahko brez utemeljenega razloga ogrozili ta sporazum.

Evropska skupnost je pripravljena z vlado Kneževine Monaka začeti postopek za preučitev pogojev, ki bi omogočili okrepitev izmenjav med Kneževino Monakom in Evropsko skupnostjo na področju nekaterih finančnih instrumentov in zavarovalniških storitev od trenutka, ko bo ugotovljeno, da so pravila za bonitetni nadzor in nadzor zadevnih monaških subjektov take narave, da bodo ohranila dobro delovanje notranjega trga v zadevnih sektorjih. Ob upoštevanju tega in v skladu z zunanjo politiko Skupnosti, sprejeto glede podobnih zahtev v preteklosti, bi moral morebitni sporazum temeljiti na prevzemu in izvajanju trenutno obstoječega in bodočega pravnega reda Skupnosti s strani Kneževine Monako v zadevnih gospodarskih sektorjih. Prav tako je treba predvideti, da naj Kneževina Monako izvaja tudi druga obstoječa in bodoča pravila, pomembna za pravilno delovanje notranjega trga v zadevnih sektorjih, na primer na področju konkurence in obdavčevanja.

Podpisniki te izjave o nameri se seznanjajo, da se opredelitev kaznivega dejanja davčne prevare nanaša samo na obdavčevanje prihrankov v okviru zgoraj omenjenega sporazuma.

---