19.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/5

(1)

Komisija je z Odločbo št. 303/96/ ESPJ (2), uvedla dokončno protidampinško dajatev za uvoz določenih zrnato usmerjenih elektropločevin s poreklom iz Rusije („prvotna preiskava“). Stopnja uvedene protidampinške dajatve je bila 40,1 %. Zaveza, ponujena v zvezi s tem uvozom, je bila sprejeta z isto odločbo Komisije.

(2)

Po zahtevi, ki jo je vložila Evropska konfederacija železarskih in jeklarskih industrij (Eurofer) v imenu industrije zrnato usmerjenih elektropločevin Skupnosti, je Komisija uvedla pregled zaradi poteka veljavnosti ukrepa v skladu s členom 11(2) Odločbe Komisije št. 2277/96/ESPJ (3) („osnovna odločba“). Komisija je hkrati na lastno pobudo začela tudi preiskavo v skladu s členom 11(3) osnovne odločbe, da bi proučila ustreznost oblike ukrepov (4).

(3)

Glede na potek veljavnosti Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo 23. julija 2002, je Svet z Uredbo (ES) št. 963/2002 (5), sklenil, da se protidampinški postopki, ki so bili uvedeni v skladu z osnovno odločbo in so še v teku, nadaljujejo in jih od 24. julija 2002, urejajo določbe osnovne uredbe. Podobno vse protidampinške ukrepe, ki izhajajo iz protidampinških preiskav v teku, od 24. julija 2002 urejajo določbe osnovne uredbe.

(4)

Po pregledu zaradi poteka veljavnosti ukrepa iz uvodne izjave (2) je Svet januarja 2003 z Uredbo (ES) št. 151/2003 (6), potrdil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Odločbo Komisije št. 303/96/ESPJ. Vmesni pregled, omejen na obliko ukrepov, pa je ob zaključku pregleda zaradi poteka veljavnosti ukrepa ostal odprt.

(5)

Komisija je prejela dva zahtevka za delni vmesni pregled po členu 11(3) osnovne odločbe, ki sta bila na podlagi člena 1(3) Uredbe Sveta (ES) št. 963/2002 obravnavana v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(6)

Zahtevka sta vložila OAO VIZ – STAL (VIZ STAL) in Novolipeck Iron and Steel Corporation („NLMK“) (VIZ STAL in NLMK sta v nadaljevanju imenovana „vlagatelja“), oba proizvajalca izvoznika iz Rusije. Oba zahtevka sta bila utemeljena s tem, da sta vlagatelja izpolnila zahteve za priznanje statusa tržnega gospodarstva in da so se njune dampinške marže občutno znižale. Temu ustrezno sta trdila, da ohranitev ukrepa na sedanji ravni ni več potrebna za izravnavo dampinga.

(7)

Ko je Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovila, da obstaja dovolj dokazov za začetek vmesnega pregleda, je avgusta 2002 z obvestilom začela preiskavo v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe za VIZ STAL (7) in oktobra 2002 preiskavo v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe za NLMK (8). Oba pregleda sta bila omejena na preiskavo dampinga.

(8)

Komisija je o začetku vmesnih pregledov uradno obvestila vlagatelja in zastopnike izvozne države ter vsem zainteresiranim strankam dala možnost, da v rokih, določenih v obvestilih o začetku pregleda, pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanja.

(9)

Vlagatelja sta pisno predstavila svoja stališča. Vsem strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost zaslišanja.

(10)

Komisija je poslala vprašalnik vlagateljema in enemu povezanemu uvozniku v Skupnosti, na katerega so ti odgovorili v rokih, predpisanih v obvestilih o začetku pregledov.

(11)

Nadalje je Komisija obema vlagateljema poslala obrazec za zahtevo priznanja statusa tržnega gospodarstva v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(12)

Komisija si je priskrbela in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za namene ugotavljanja dampinga. Obiski zaradi preveritve so bili opravljeni v prostorih naslednjih podjetij:

Preiskava dampinga se je nanašala na obdobje od 1. julija 2001 do 30. junija 2002 („obdobje preiskave“ ali „OP“).

(13)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (2), se je Komisija na lastno pobudo odločila uvesti vmesni pregled, da bi proučila ustreznost oblike veljavnih ukrepov („pregled po uradni dolžnosti“). V tej zvezi se je štelo, da je prišlo pri nadzoru zaveze do problemov pri izvajanju, kar je vplivalo na popravni učinek ukrepov. Uvedba tega postopka in del preiskave v zvezi s tem pregledom sta bila opravljena hkrati s pregledom zaradi poteka veljavnosti ukrepa, ki se je zaključil z uvedbo obstoječih ukrepov Uredbe Sveta (ES) št. 151/2003. Komisija je o začetku obeh preiskav uradno obvestila industrijo Skupnosti, uvoznike, dobavitelje in uporabnike, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, ter zastopnike izvozne države in zainteresiranim strankam dala možnost, da v rokih, določenih v obvestilu o začetku pregleda, pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(14)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (6) Uredbe ES št. 151/2003 je Komisija v obdobju zgoraj omenjenih preiskav od zadevnih proizvajalcev izvoznikov, in sicer podjetij VIZ STAL in NLMK, prejela dva zahtevka za uvedbo vmesnih pregledov, omejenih na vidike v zvezi z dampingom, kot je razloženo v uvodni izjavi (6) uredbe. Ker je bilo treba pri obeh pregledih preiskati vidike v zvezi z dampingom, ki bi lahko morebiti vplivali na raven ukrepov, ki so bili predmet pregleda po uradni dolžnosti, se je štelo za ustrezno, da se ta pregled zaključi skupaj z vmesnimi pregledi, omejenimi na damping, da bi se tako lahko upoštevale morebiti spremenjene gospodarske razmere zadevnih proizvajalcev izvoznikov.

(15)

Ker so se trije pregledi nanašali na isti protidampinški ukrep, se je štelo za ustrezno, da se zaradi pravilnega vodenja zaključijo hkrati.

(16)

Zadevni izdelek je enak kot pri prvotni preiskavi, namreč zrnato usmerjeni hladno valjani listi in trakovi iz silicijevega jekla za elektropločevine s širino več kot 500 mm s poreklom iz Rusije („zrnato usmerjene elektropločevine“ ali „zadevni izdelek“), uvrščeni pod oznaki KN 7225 11 00 in prej 7226 11 10 (nova oznaka KN od 1. 1. 2004). Ta izdelek se uporablja za elektromagnetne naprave in pri napeljavah, kot so energetski in distribucijski transformatorji.

(17)

Zrnato usmerjene elektropločevine so proizvedene v precej zahtevnem proizvodnem procesu, pri katerem so zrnate strukture enotno usmerjene v smeri valjanja listov ali trakov, da bi lahko ti z visoko stopnjo učinkovitosti prevajali magnetno polje. Zadevni izdelek mora biti skladen s specifičnimi zahtevami glede magnetne indukcije, faktorja kopičenja in najvišje dopustne ravni izgub pri ponovnem magnetiziranju. Večinoma je izdelek na obeh straneh prekrit s tanko izolacijsko prevleko.

(18)

Ugotovljeno je bilo, da imajo zrnato usmerjene elektropločevine, proizvedene in prodane v Rusiji, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti kot zrnato usmerjene elektropločevine, proizvedene v Rusiji in izvožene v Skupnost. Zato so se štele za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1972/2002 (9), priznal, da je ustrezno dovoliti, da se za ruske izvoznike in proizvajalce normalna vrednost določi v skladu z določbami člena 2(1) do (6) osnovne uredbe, in osnovno uredbo ustrezno spremenil. Vendar se v skladu s členom 2 Uredbe (ES) 1972/2002 ta sprememba uporablja samo za preiskave, uvedene po začetku njene veljavnosti, tj. od 8. novembra 2002. Ker sta bila oba vmesna pregleda, ki sta ju zahtevala vlagatelja, uvedena pred tem datumom, se omenjena sprememba za te preiskave ne uporablja. V tej zvezi se vsa nadaljnja sklicevanja na osnovno uredbo razumejo kot sklicevanja na uredbo, ki je veljala preden je začela veljati zgoraj omenjena sprememba.

(20)

Na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe se lahko normalna vrednost v skladu z odstavki 1 do 6 omenjenega člena določi samo, če vlagatelji dokažejo, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj., da pri njih v zvezi s proizvodnjo in prodajo zadevnega podobnega izdelka prevladujejo pogoji tržnega gospodarstva.

(21)

Oba vlagatelja sta obrazca za zahtevo priznanja statusa tržnega gospodarstva vložila v roku, predpisanem v obvestilu o začetku pregleda.

(22)

Ugotovljeno je bilo, da sta oba vlagatelja odločitve v zvezi s cenami, stroški in inputi sprejemala na podlagi tržnih signalov brez bistvenega vmešavanja države in da so stroški najpomembnejših inputov odražali tržne vrednosti. Podjetja sta razpolagala z enim samim jasnim knjigovodstvom, revidiranim neodvisno v skladu z mednarodnimi računskimi standardi in uporabljenim za vse namene. Proizvodni stroški in finančni položaj vlagateljev niso bili predmet večjih izkrivljanj zaradi prejšnjega netržnega gospodarskega sistema. Za oba podjetja so se uporabljali stečajni in lastninski zakoni, ki so zagotavljali pravno varnost in stabilnost za delovanje podjetij. Nenazadnje je preračunavanje valut potekalo po tržni stopnji. Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da so bila merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena.

(23)

Komisija je vlagatelja in industrijo Skupnosti obvestila o zgornjih ugotovitvah in jim dala možnost, da k omenjenemu podajo svoje mnenje. Od zainteresiranih strank ni bilo prejetih nobenih pripomb. V zvezi z navedenim je bilo sklenjeno, da se lahko obema vlagateljema prizna status tržnega gospodarstva.

(24)

Kljub temu, da je ta vlagatelj zahteval uvedbo sedanjega vmesnega pregleda, Komisiji v nadaljnjem poteku ni priskrbel bistvenih informacij za izračun dampinške marže. Zlasti med pregledi na kraju samem ni bilo možno preveriti proizvodnih stroškov. Poleg tega informacije v odgovoru na vprašalnik niso bile podprte z zadostnimi dokazi, dostop do bistvenih informacij pa je bil zavrnjen. V nekaterih primerih so bile zagotovljene zavajajoče informacije. Tako so bili, kot je priznal NLMK, v odgovoru na vprašalnik za finančno leto 2001, ki se je šest mesecev prekrivalo z obdobjem preiskave, prikazani za 50 % nižji proizvodni stroški. Podjetje dejansko ni utemeljilo in upravičilo proizvodnih stroškov, navedenih v odgovoru na vprašalnik. V teh okoliščinah ni bilo možno resnično preveriti odgovora na vprašalnik, posredovane številke pa so se štele za nezanesljive.

(25)

NLMK je bil obveščen, da posredovane informacije niso preverljive in jih zato ni možno uporabiti. Vlagatelj je imel priložnost zagotoviti dodatna pojasnila. Nadalje je imel v zadevi možnost zaslišanja. Vendar NLMK v predpisanem roku ni predložil nobenega zadovoljivega pojasnila.

(26)

NLMK je sicer priznal probleme, zlasti v zvezi s preverjanjem stroškov, vendar je trdil, da bi se morali pri določitvi njegovih proizvodnih stroškov uporabiti podatki, zbrani med preiskavo, ki je zadevala podoben izdelek. NLMK se je skliceval na protidampinško preiskavo, uvedeno v maju 2002 (10) proti uvozu nekaterih zrnato usmerjenih elektropločevin in trakov (ploščato valjani izdelki) s širino, ki ne presega 500 mm, s poreklom med drugim iz Rusije („majhne zrnato usmerjene elektropločevine“). NLMK je bil predmet te preiskave in je predložil odgovor na vprašalnik. Zato, tako je trdilo podjetje, bi morali informacije v zvezi s proizvodnimi stroški, predložene v okviru zadevnega postopka, uporabiti za ugotovitev stroškov pri sedanjem pregledu. NLMK je trdil, da so zaradi podobnosti obeh izdelkov, tj. majhnih zrnato usmerjenih elektropločevin in zadevnega proizvoda, stroški praktično identični.

(27)

Vendar sta se preiskava v zvezi z majhnimi zrnato usmerjenimi elektropločevinami in sedanji vmesni pregled nanašala na različne proizvode in različno OP. Tudi če bi bili proizvodni stroški teh dveh proizvodov v obeh preiskavah praktično identični – kar ni bilo ugotovljeno –, je treba poudariti, da stroški in cene, ki se nanašajo na različna obdobja, niso nujno primerljivi. Poleg tega je bila preiskava v zvezi z majhnimi zrnato usmerjenimi elektropločevinami februarja 2003 ustavljena, ker je industrija Skupnosti (11). umaknila pritožbo. Tako ni bilo sprejetih nobenih končnih sklepov ali ugotovitev, ki bi se lahko uporabili pri sedanjem pregledu. Zato je bil sprejet zaključek, da informacije, zbrane v preiskavi v zvezi z majhnimi zrnato usmerjenimi elektropločevinami, ne bi bile ustrezna podlaga za določitev normalne vrednosti v sedanjem postopku. Zahtevek NLMK je moral biti zato zavržen.

(28)

Po tem obvestilu je NLMK trdil, da je bil diskriminiran glede na VIZ STAL in da bi morali biti njegovi stroški ugotovljeni na podlagi podatkov iz drugih virov, ne pa da se njegov zahtevek za pregled v celoti zavrže. NLMK je predlagal, da bi se uporabili stroški podjetja VIZ STAL ali industrije Skupnosti.

(29)

Ta navedba je bila neutemeljena. Z razliko od primera NLMK je bilo možno odgovor na vprašalnik podjetja VIZ STAL v celoti preveriti in narediti popravke na podlagi številk, ki jih je VIZ STAL sam preveril (glej uvodni izjavi (40) in (56)). Kjer so bile številke podjetja VIZ STAL nadomeščene z drugimi viri informacij, to ni bila posledica nepreverjenih številk, temveč razlogov, predstavljenih v uvodnih izjavah (41) do (49) in (57) do (60).

(30)

Treba je tudi poudariti, da je bil namen sedanjega vmesnega pregleda ugotoviti, ali so se razmere za zadevnega proizvajalca izvoznika bistveno spremenile. Vmesni pregled se je začel na zahtevo NLMK. V tej zvezi je treba poudariti, da je protislovno najprej trditi, da so se osebne okoliščine spremenile, in nato, ko se to ne more dokazati, zahtevati, da bi morala ta ugotovitev temeljiti na podatkih drugih podjetij. Ugotovitev stroškov in normalne vrednosti je bistvenega pomena pri ugotavljanju individualnega položaja podjetja v zvezi z dampingom, popolna nadomestitev teh podatkov bi zato v teh okoliščinah privedla do nepomembnega rezultata.

(31)

Iz omenjenega sledi, da podjetje ni moglo dokazati, da so se okoliščine v zvezi z dampinško maržo, ugotovljeno v prvotni preiskavi, spremenile, kot je trdilo. Zato je bilo treba vmesni pregled za NLMK ustaviti in ohraniti protidampinško maržo, določeno med prvotno preiskavo, tj. 40,1 %.

(32)

Na tej podlagi dampinška marža, izražena kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, znaša:

(33)

V zvezi s podjetjem VIZ STAL se je najprej ugotavljalo, ali je bila skupna domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna v primerjavi s skupno izvozno prodajo zadevnega izdelka v Skupnost. Ker je skupni obseg domače prodaje podjetja VIZ STAL presegel 5 % skupnega obsega izvozne prodaje v Skupnost, je bilo za domačo prodajo podobnega izdelka v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe ugotovljeno, da je reprezentativna.

(34)

Nato so bili ugotovljeni tudi tisti tipi zrnato usmerjenih elektropločevin, ki jih je vlagatelj prodal doma in so bili enaki ali neposredno primerljivi s tipi, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(35)

Za vsak tip, ki ga je vlagatelj prodal na svojem domačem trgu in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv s tipom, prodanim za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določenega tipa zrnato usmerjenih elektropločevin se je štela za dovolj reprezentativno, če je njen skupni obseg med OP znašal 5 % ali več skupnega obsega prodaje primerljivega tipa zrnato usmerjenih elektropločevin, izvoženega v Skupnost.

(36)

Z določitvijo deleža rentabilne prodaje zadevnega tipa neodvisnim odjemalcem se je tudi preverilo, ali bi se za domačo prodajo posameznega tipa izdelka lahko štelo, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovanja v skladu s členoma 2(3) in 2(4) osnovne uredbe. Kadar je bila neto vrednost prodaje enaka ali višja od izračunanih proizvodnih stroškov za vsak zadevni tip, se je štelo, da je domača prodaja rentabilna („rentabilna prodaja“). Kadar je obseg prodaje tipa izdelka po neto prodajni ceni, enaki ali višji od izračunanih proizvodnih stroškov, predstavljal več kot 80 % skupnega obsega prodaje tega tipa, in kadar je bila tehtana povprečna cena za omenjeni tip enaka ali višja od proizvodnih stroškov po enoti, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje tega tipa med OP, ne glede na to ali je bila ta prodaja rentabilna ali ne. Kadar je obseg rentabilne prodaje določenega tipa izdelka predstavljal 80 % skupnega obsega prodaje tega tipa, in kadar je bila tehtana povprečna cena za omenjeni tip enaka ali višja od proizvodnih stroškov po enoti, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje tega tipa med OP, ne glede na to ali je bila ta prodaja rentabilna ali ne. Kadar je obseg rentabilne prodaje določenega tipa izdelka predstavljal 80 % ali manj, vendar 10 % ali več skupnega obsega prodaje tega tipa, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje samo rentabilne prodaje.

(37)

V primerih, kadar je obseg rentabilne prodaje tipa predstavljal manj kot 10 % skupnega obsega prodaje tega tipa na domačem trgu, se je štelo, da je bil ta tip prodan v nezadostnih količinah, da bi lahko uporabili domačo ceno kot ustrezno podlago za določitev normalne vrednosti.

(38)

Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da skupna domača prodaja zadevnega izdelka ni bila opravljena v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(39)

Kadarkoli se domače cene posameznega tipa izdelka niso mogle uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba normalno vrednost sestaviti. V tej zvezi se je proučilo, ali bi lahko kot podlago za sestavo normalne vrednosti v skladu s členoma 2(1) in 2(3) osnovne uredbe uporabili proizvodne stroške v državi porekla ali domače cene drugih proizvajalcev v državi porekla.

(40)

Proizvodni stroški za zadevni izdelek, ki jih je navedel VIZ STAL, so morali biti popravljeni zaradi upoštevanja razlik v stroških izdelave za različne tipe zadevnega izdelka. Ugotovljeno je bilo, da so nekatere lastnosti izdelka dejansko vplivale na stroške in cene določenega tipa izdelka. Zato se podatki o proizvodnih stroških, ki jih je predložil VIZ STAL, niso mogli uporabiti kot taki in ugotovitve so morale biti tako izdelane na podlagi drugih razpoložljivih informacij. V odsotnosti druge, ustreznejše metode se je štelo, da bi morala biti razlika med proizvodnimi stroški različnih tipov zrnato usmerjenih elektropločevin sorazmerno enaka razliki med prodajnimi cenami teh tipov. Zato so bili stroški za vsak proizvedeni tip zrnato usmerjenih elektropločevin ugotovljeni na podlagi razlike med poprečnimi domačimi prodajnimi cenami za posamezen tip zrnato usmerjenih elektropločevin in skupnimi poprečnimi domačimi prodajnimi cenami vseh tipov.

(41)

Nadalje je VIZ STAL sklenil dolgoročni dogovor s svojim dobaviteljem surovin, ki je veljal med OP. Surovina, ki jo je zagotavljal ta dobavitelj, so bili vroče valjani trakovi (hot rolled band, v nadaljevanju „HRB“). V skladu s tem dogovorom je imel dobavitelj izključno pravico dobave surovin temu proizvajalcu izvozniku med OP. Dobavitelj je proizvajal HRB v skladu s specifikacijami proizvajalca izvoznika. Proizvajalec izvoznik je bil zavezan odkupiti celotno proizvodnjo HRB svojega dobavitelja, tudi če zahtevani standardi niso bili izpolnjeni. Nakupna cena v določeni višini je bila določena vnaprej in zagotovljena ne glede na kakovost dobavljene surovine. Nadalje se je ugotovilo, da so tehniki po naročilu zadevnega proizvajalca izvoznika opravljali redne kontrole kakovosti v prostorih dobavitelja.

(42)

Čeprav preiskava ni pokazala nobenea neposredne udeležbe ali nadzorstvenih pravic med tema dvema podjetjema, je moral biti na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, sprejet zaključek, da je med zadevnim proizvajalcem izvoznikom in njegovim dobaviteljem obstajal poseben odnos. Kajti odnos med podjetjem VIZ STAL in njegovim dobaviteljem ni bila omejen na prodajo kot tako, temveč je presegal okvir navadne prodajne transakcije. Predvsem je imel VIZ STAL nadzor nad proizvodnjo HRB v proizvodnem obratu svojega dobavitelja, kar kaže, da sta bila podjetja povezana tudi v fazi proizvodnega procesa HRB. Zaradi tega je odnos med podjetjem VIZ STAL in njegovim dobaviteljem segal tako na prodajo kot proizvodnjo in s tem daleč presegal običajni odnos kupec/prodajalec.

(43)

Na podlagi omenjenega dogovora je bil nadalje sprejet zaključek, da VIZ STAL med OP ni mogel nabavljati surovin od drugih dobaviteljev, temveč je bil odvisen samo od enega dobavitelja. Tako je moral VIZ STAL nabavljati HRB nižje kakovosti, tudi če surovina ni izpolnjevala zahtevanih standardov za proizvodnjo zadevnega izdelka. Poleg tega cen za HRB ni bilo mogoče usklajevati glede na kakovost dobavljenega izdelka, ker so bile določene vnaprej. Po drugi strani pa dobavitelj podjetja VIZ STAL s HRB ni mogel oskrbovati drugih odjemalcev, ker je bil zavezan proizvajati izključno za VIZ STAL po kakovosti, ki jo je določil VIZ STAL.

(44)

Nato je bilo proučeno, ali se lahko cene med tema strankama štejejo za zanesljive. V tej zvezi se je štelo, da so bile nakupne cene med podjetjem VIZ STAL in njegovim dobaviteljem zaradi dolgoročnega dogovora, sklenjenega med njima, med OP umetno določene. Preiskava je nadalje razkrila neobičajen razvoj cen HRB, saj so v celotnem OP ostale na enaki ravni, ne glede na kakovost kupljenega izdelka ali druge tržne pogoje, kot so nihanja cen energije, ene od najpomembnejših surovin v proizvodnji HRB. Nadalje se je štelo, da je, kot je ponazorjeno v uvodnih izjavah (42) in (43), med podjetjem VIZ STAL in njegovim dobaviteljem obstajal odnos, ki je presegal običajni odnos kupec/prodajalec. Zaradi tega je Komisija menila, da stroški v zvezi z nakupno ceno HRB v knjigovodstvu podjetja VIZ STAL niso bili ustrezno odraženi v smislu člena 2(5) osnovne uredbe in jih je zato treba popraviti.

(45)

Po obvestilu je VIZ STAL trdil, da je bil popolnoma neodvisen od svojega dobavitelja HRB in da sta lahko oba prosto izbirala svoje poslovne partnerje v zvezi s HRB. Vendar je bila ta trditev v nasprotju z informacijami, posredovanimi med preiskavo, in je morala biti zato zavržena. VIZ STAL je tudi trdil, da so podobni pogodbeni dogovori v tej vrsti industrije običajni. Ta navedba ni bila podprt z nobenim dokazom in ga ugotovitve te preiskave niso mogle potrditi. Vsekakor se je obstoj takšnega dogovora v tej zvezi štel za irelevantnega. Nadalje bi morali takšne dogovore in njihov vpliv na stroške in cene v zvezi z zadevnim proizvodom raziskati od primera do primera.

(46)

VIZ STAL je nasprotoval zaključku Komisije, da nakupna cena HRB ni sledila tipičnim nihanjem na trgu, in trdil, da je imel kupljeni izdelek v primerjavi z drugimi tipi HRB določeno kakovost in so zanj veljali posebni tržni pogoji. Nadalje je podjetje trdilo, da je razvoj cen HRB, uporabljenih v Skupnosti za proizvodnjo zrnato usmerjenih elektropločevin, primerljiv s tistim v Rusiji. VIZ STAL je nadalje trdil, da bi bila primerjava cen HRB s cenami energije, zlasti z zemeljskim plinom, neustrezna, saj njegov dobavitelj kot surovino v glavnem uporablja premog. Na splošno je VIZ STAL nasprotoval vsakršni povezavi med razvojem cen energije in cen jeklenih izdelkov.

(47)

Informacija v zvezi z razlikami v kakovosti in tržnih pogojih med različnimi tipi HRB ni bila posredovana niti v odgovoru na vprašalnik niti med preverjanji na mestu samem, kljub temu da je bil pred preverjanjem na mestu samem izrecno zahtevan natančen opis izdelka tipa HRB, kupljenega med OP. Informacije, ki jih je VIZ STAL posredoval po preverjanju na mestu samem, tj. precej zunaj roka, določenega v obvestilu o začetku pregleda, niso mogle biti več preverjene in so jih morali zato ovreči. K temu je treba dodati, da so bile cene HRB v Skupnosti podvržene občutnim nihanjem med OP in da so cene drugih tipov HRB na svetovnem trgu prav tako zelo nihale. Ta razvoj je pokazal, da fiksna cena za HRB na ruskem domačem trgu ni sledila tipičnim tržnim nihanjem, temveč je nanjo vplival odnos med podjetjem VIZ STAL in njegovim dobaviteljem.

(48)

V zvezi s cenami energije je treba opozoriti, da dobavitelj podjetja VIZ STAL ni predložil odgovora na vprašalnik in zato ni bil predmet te preiskave. Tudi VIZ STAL ni predložil nobenega dokaza v podkrepitev svoje trditve. Tako sedanja preiskava ni mogla potrditi, da je dobavitelj podjetja VIZ STAL dejansko v glavnem uporabljal premog za proizvodnjo HRB. Poleg tega VIZ STAL ni predložil nobenih dokazov, da med nihanji cen energije in jekla ne obstaja nobena povezava. Zato se lahko utemeljeno pričakuje, da bi se morala nihanja cen energije pod normalnimi pogoji na prostem trgu odraziti na cenah HRB.

(49)

Z upoštevanjem navedenega se cene HRB niso štele za zanesljive. Stroške HRB je bilo treba zato popraviti. Zaradi tega je morala Komisija cene HRB za tega vlagatelja ugotoviti na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi, kjer pa takšnih informacij ni bilo na razpolago ali teh ni bilo možno uporabiti, na drugi sprejemljivi podlagi. Kot izhaja iz uvodnih izjav (24) do (31), stroškov, vključno s stroški HRB, drugega znanega ruskega proizvajalca HRB ni bilo mogoče ugotoviti. Ker Komisiji ni bil znan noben drug proizvajalec zadevnega izdelka ali drugi proizvajalci HRB v Rusiji, so morali biti stroški HRB za VIZ STAL ugotovljeni na podlagi drugih ustreznih informacij. V odsotnosti drugih zanesljivejših informacij so lahko bili stroški izdelave za vlagatelja ugotovljeni le na podlagi cen HRB v Skupnosti.

(50)

Po obvestilu je VIZ STAL nadalje trdil, da bi morali cene HRB v Skupnosti popraviti zaradi upoštevanja razlik v fizikalnih lastnostih, proizvodnem procesu, prevoznih stroških in pogojih prodaje.

(51)

Razlike v fizikalnih lastnostih so bile upoštevane tako, da so pri določanju poprečne cene HRB v Skupnosti izvzeli visoko kakovostne tipe HRB, ki niso bili proizvedeni v Rusiji. Noben nadaljnji popravek zato ni bil upravičen.

(52)

V zvezi z različnimi proizvodnimi procesi v Rusiji in Skupnosti je VIZ STAL trdil, da je tehnologija, uporabljena v Skupnosti, porabila več energije, proizvedla več odpadkov in imela višji proizvodni donos. Kljub temu, da je proizvodni proces, večinoma uporabljen v Skupnosti, zahteval več energije, se je izkazalo, da je proizvedel bistveno manj odpadkov. Tako se je splošna učinkovitost različnih procesov štela za enako in proizvodni stroški za podobne. Zaradi tega ni bil upravičen noben nadaljnji popravek.

(53)

V zvezi z razlikami v pogojih prodaje je VIZ STAL trdil, da so cene v Skupnosti „monopolne“, pri čemer ni razložil, v kakšen obsegu je to vplivalo na cene ali njihovo primerjavo. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so bili prodajni pogoji podobni na obeh trgih, to pomeni, da je obstajal le en proizvajalec HRB, ki je izdelek prodajal na obeh domačih trgih. Vendar je v Rusiji na cene poleg tega vplival odnos med zadevnim proizvajalcem izvoznikom in njegovim dobaviteljem. Zaradi tega ni bil upravičen noben nadaljnji popravek.

(54)

Glede prevoznih stroškov za nakup HRB ni bil upravičen noben popravek, ker so bile cene industrije Skupnosti izračunane na podlagi franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov.

(55)

Po obvestilu je industrija Skupnosti trdila, da cene energije (zlasti zemeljskega plina) na ruskem domačem trgu niso rezultat prostega delovanja tržnih sil, kar bi bilo treba upoštevati pri ugotavljanju proizvodnih stroškov za VIZ STAL. V tej zvezi velja opozoriti, da je Komisija industriji Skupnosti dala možnost predložiti pripombe v zvezi s priznanjem statusa tržnega gospodarstva dvema ruskima proizvajalcema izvoznikoma. Industrija Skupnosti ni opozorila, da bi bilo treba pri določitvi normalne vrednosti zlasti raziskati vpliv ruskih cen zemeljskega plina (glej uvodno izjavo (23). Cene zemeljskega plina glede na regijo in odjemalce v Rusiji sicer niso enotne, vendar v tej pozni fazi postopka vprašanja cen energije ni bilo več mogoče natančneje obravnavati. Preiskava je vsekakor razkrila, da je bil neposredni vložek energije podjetja VIZ STAL pri proizvodnji zrnato usmerjenih elektropločevin nepomemben in je zato le v manjši meri vplival na njihove stroške proizvodnje. Dobavitelj HRB, kot izhaja iz uvodne izjave (48), ni bil neposredno predmet preiskave v okviru sedanjega vmesnega pregleda in noben zaključek ni bil sprejet v zvezi z zanesljivostjo navedb o stroških njegovega najpomembnejšega inputa. Ker cene med podjetjem VIZ STAL in njegovim dobaviteljem niso bile zanesljive in so bile namesto teh upoštevane veljavne cene na trgu Skupnosti, je bilo vsakršno izkrivljanje cen v zvezi z vložkom energije vnaprej izključeno.

(56)

Za določitev celotnih stroškov proizvodnje zrnato usmerjenih elektropločevin je bilo treba ugotoviti prodajne, splošne in upravne izdatke („PSU“). VIZ STAL je trdil, da bi bilo treba določene izdatke, nastale pred OP, vendar knjižene med OP, šteti za navadne računovodske izdatke in jih odšteti od („PSU“). Vendar ni bilo posredovanih nobenih dokazov, da so ti stroški dejansko nastali pred OP. Obravnavani izdatki so bili v primerjavi s prejšnjimi leti občutno višji, tako da se ne more izključiti, da so dejansko nastali med OP.

(57)

Poleg tega je bilo treba v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe finančne izdatke prišteti izkazanim PSU. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da je povezana stranka podjetju VIZ STAL zagotovila brezobrestna posojila na podlagi ameriškega dolarja. Ker stroški PSU tako niso v celoti odražali vseh stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, se je prištel še znesek finančnih izdatkov pod normalnimi tržnimi pogoji. V ta namen se je za prejeta posojila uporabila običajna tržna obrestna mera za podobna posojila med OP. V odsotnosti ustreznejše metode je bil skupni znesek stroškov obresti na podlagi prometa v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe porazdeljen na zadevni izdelek.

(58)

VIZ STAL je ugovarjal popravku stroškov PSU za finančne stroške. VIZ STAL je trdil, da je stranka, ki je odobrila zadevno posojilo, večinska lastnica podjetja VIZ STAL in bi se lahko namesto posojila odločila tudi za povečanje delniškega kapitala, kar ne bi povzročilo nobenih finančnih stroškov. Ali drugače, VIZ STAL je trdil, da je bilo med OP opravljeno poplačilo in da bi morali uporabiti obrestno mero, ki bi lahko bila dosežena na domačem trgu posojilodajalca. Končno je VIZ STAL trdil, da je bil del stroškov obresti (nominalna obrestna mera) že vključen v stroške PSU in se ne bi smel upoštevati dvojno. Znesek dodatnih finančnih stroškov bi morali zato ustrezno znižati.

(59)

Prva trditev je morala biti zavržena, ker bi morali stroški odražati vse stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, čemur ni bilo tako, kot je razloženo v uvodni izjavi (57). V normalnih tržnih pogojih bi moral VIZ STAL kapital poiskati na odprtem trgu in nositi dodatne finančne izdatke, ki bi se morali odražati v njegovih stroških. Opozoriti velja tudi, da posojila in kapitalski deleži niso navadni substituti, saj imajo popolnoma drugačne posledice. Posojilo se vrne, medtem ko se delniški kapital ne.

(60)

Štelo se je tudi, da bi bila najustreznejša obrestna mera tista na domačem trgu posojilojemalca, ker bi ta obrestna mera najustrezneje odražala stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka na ruskem domačem trgu, za katerega se določa normalna vrednost. Vsekakor VIZ STAL ni predložil nobenega dokaza v zvezi z domnevno veljavno obrestno mero na domačem trgu posojilodajalca. VIZ STAL je po obvestilu posredoval nekatere dodatne informacije v zvezi s poplačilom obratnega kapitala, ki pa jih v tej pozni fazi postopka ni bilo več mogoče preveriti in se jih zato ni moglo upoštevati. Nadalje ni bilo predloženih nobenih dokazov, da je bil del izdatkov za obresti že vključen v stroške PSU oziroma da je obresti dejansko plačal VIZ STAL. Ta trditev je morala biti zato zavržena.

(61)

Industrija skupnosti je trdila, da bi morali pri izračunu stroškov PSU upoštevati izkrivljanja pri oceni in odpisu sredstev. Nadalje je trdila, da bi bili izdatki PSU znatno višji kot v Skupnosti zaradi višjih stroškov poprodaje, višjih stroškov RR in višjih stroškov za nepogrešljiva komunikacijska orodja in informacijske sisteme.

(62)

Industrija Skupnosti ni predložila nobenih dokazov v podkrepitev zgornjih trditev. Poleg tega so bile te trditve izražene v zelo pozni fazi postopka in zato niso mogle biti predmet podrobne raziskave. Zgornje trditve so morale biti tako zavržene.

(63)

Nadalje se je preverjalo, ali bi lahko bila normalna vrednost ugotovljena na podlagi domačih cen drugih proizvajalcev v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. Ker za drugega vlagatelja, NLMK, ni bila razpoložljiva nobena zanesljiva informacija glede domačih prodajnih cen zadevnega izdelka (kot je razloženo v uvodnih izjavah (24) in (31) in na ruskem domačem trgu razen vlagateljev ni bilo nobenih drugih sodelujočih prodajalcev ali proizvajalcev, Komisija ni razpolagala z nobenimi informacijami glede domačih prodajnih cen drugega proizvajalca.

(64)

Zato je bila v vseh primerih, ko je bila uporabljena sestavljena normalna vrednost, ta v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe sestavljena tako, da sta se po potrebi popravljenim stroškom izdelave izvoženih tipov izdelkov dodala ustrezni znesek za stroške PSU in ustrezna profitna marža.

(65)

V ta namen se je preverilo, ali so bili popravljeni stroški PSU, kot opisano zgoraj, in dobiček vlagatelja na domačem trgu zanesljivi. Dejanski domači izdatki PSU so se šteli za zanesljive, saj se je lahko obseg domače prodaje podobnega izdelka štel za reprezentativnega. Ob upoštevanju dejstva, da skupna domača prodaja zadevnega izdelka ni bila opravljena v običajnem poteku trgovanja v smislu osnovne uredbe (glej uvodno izjavo (38)), domače profitne marže ni bilo mogoče določiti v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe. Ker ni bilo razpoložljive nobene informacije o stroških PSU in profitni marži drugih izvoznikov ali proizvajalcev, zajetih v tej preiskavi, in VIZ STAL razen zrnato usmerjenih elektropločevin ni proizvajal ali prodajal drugih izdelkov, ki bi spadali v isto splošno kategorijo izdelkov, je bila domača profitna marža določena v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. t.j. na podlagi druge sprejemljive metode. V odsotnosti kakršnihkoli drugih zanesljivejših informacij je bila profitna marža na domačem trgu ocenjena na 10 % proizvodnih stroškov. Ob upoštevanju dejstva, da naložbe, opravljene v Rusiji, ki še vedno velja za nastajajoče tržno gospodarstvo z bolj dinamičnimi obeti rasti in višjimi stopnjami inflacije kot v razvitejših ekonomijah ter s posledično višjimi pričakovanji glede donosov kapitalskih naložb, se je profitna marža 10 %, uporabljena za namene te preiskave, štela za previdno oceno.

(66)

VIZ STAL je bil v večinski lasti in pod nadzorom povezanega holdinga/trgovskega podjetja iz Švice. Vsa izvozna prodaja se je med obdobjem preiskave vršila preko švicarskega podjetja povezanemu uvozniku v Skupnosti, ki je zadevni izdelek ponovno prodalo končnim odjemalcem v Skupnosti. Zato so bile izvozne cene sestavljene na podlagi cen nadaljnje prodaje prvemu neodvisnemu odjemalcu v Skupnosti v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(67)

Popravki za vse stroške, ki so povezanemu uvozniku v Skupnosti nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški PSU, in ustrezno profitno maržo, so bili opravljeni v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(68)

V tej zvezi je treba opozoriti, da je bila, kot omenjeno v uvodni izjavi (75) in zahtevano s strani podjetja VIZ STAL v njegovem odgovoru na vprašalnik, izvozna cena v skladu s členom 2(10)(g) osnovne uredbe popravljena za razlike v stroških kredita (t.j. finančni stroški) zaradi plačilnih pogojev, ki jih je odobril povezani uvoznik prvemu neodvisnemu odjemalcu v Skupnosti. Po drugi strani pa se pri sestavljanju izvoznih cen v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe opravijo popravki tudi za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka. Postavke, za katere se morajo narediti popravki, med drugim vključujejo ustrezni znesek za stroške PSU povezanega uvoznika. Vendar lahko v nekaterih primerih stroški PSU vključujejo finančne izdatke, ki izhajajo iz omenjenih plačilnih pogojev. V izogib dvojnemu odbitku finančnih stroškov, in sicer i) finančnih stroškov, ki izhajajo iz omenjenih plačilnih pogojev in se odbijejo v skladu s členom 2(10)(g) osnovne uredbe, in ii) finančnih stroškov, ki so del stroškov PSU povezanega uvoznika, je imel povezani uvoznik priložnost predložiti dokaze o tem, da je del njegovih finančnih stroškov nastal v zvezi s plačilnimi pogoji, odobrenimi njegovim neodvisnim odjemalcem v Skupnosti. Vendar povezani uvoznik ni predložil nobenega utemeljenega dokaza, da je temu tako, zaradi česar se morajo stroški PSU povezanega uvoznika v celoti odšteti od sestavljene izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(69)

Po obvestilu je VIZ STAL trdil, da je bil del nastalih finančnih stroškov, ki so bili v skladu s členom 2(10)(g) osnovne uredbe odšteti od izvozne cene, vključen v stroške PSU povezanega uvoznika in da bi morali zato revidirati izračun sestavljene izvozne cene in se tako izogniti dvojnemu odbitku teh stroškov. Opozoriti velja, da je bila ta trditev prvič priglašena šele po obvestilu in da tudi v tej fazi ni bilo predloženih nobenih dokazov, ki bi lahko potrdili stališče podjetja VIZ STAL. Nadalje pregled v obratih povezanega uvoznika ni mogel potrditi, da je stroške kredita, ki ga je VIZ STAL odobril neodvisnemu odjemalcu v Skupnosti, dejansko nosil povezani uvoznik in jih tako vključil v svoje stroške PSU. Ta trditev je morala biti tako zavržena.

(70)

Za povezanega uvoznika v Skupnosti je preiskava pokazala, da ta ni sporočil svojih stroškov amortizacije in odpisa. Ti stroški so se zato ustrezno prišteli skupnim stroškom PSU. Stroški PSU so bili potem odšteti od cene nadaljnje prodaje prvemu neodvisnemu odjemalcu v Skupnosti v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. V tej zvezi je Komisija zavrnila metodo, ki jo je uporabil VIZ STAL pri izračunu kvocientov za porazdelitev skupnih stroškov PSU na zadevni izdelek, na eni strani in na „druge izdelke“, na drugi. VIZ STAL je trdil, da je njegov povezani uvoznik pri prodaji nekaterih drugih izdelkov deloval kot zastopnik na podlagi provizije. Dohodek povezanega uvoznika v zvezi s temi posli je predstavljala zgolj provizija, ki jo je prejel za „druge izdelke“. Zato je proizvajalec izvoznik trdil, da bi morali pri izračunu porazdelitvenih kvocientov na podlagi prometa za prodajo „drugih izdelkov“ uporabiti hipotetično višji promet in ne nižje dejanske dohodke, izkazane v knjigovodstvu njegovega povezanega uvoznika. Ta hipotetična prodaja naj bi ustrezala prodajni ceni teh „drugih izdelkov“ v Skupnosti. Tako bi se porazdeljeni stroški PSU za „druge izdelke“ povišali in se znižali za zadevni izdelek. VIZ STAL je trdil, da bi ta metoda ustrezneje odražala upravne stroške v zvezi z zadevnim izdelkom, na eni strani in „drugimi izdelki“, na drugi.

(71)

Vendar se je izkazalo, da je povezani uvoznik kot zastopnik deloval v zvezi z „drugimi izdelki“. Naloge zastopnika so načeloma povezane z nižjimi upravnimi stroški kot naloge uvoznika. Tako uvoznik kupuje in ponovno prodaja izdelke v svojem imenu, kar ne pomeni le višjih upravnih stroškov, temveč tudi večje tveganje. Nadalje si mora uvoznik priskrbeti kapital za nakup blaga. Ti dejavniki bi morali biti praviloma odraženi v različnih stroških PSU za uvoznika in zastopnika. Vendar se ta razlika v porazdelitveni metodi, ki jo je uporabil VIZ STAL, ni odrazila, zaradi česar so bili rezultati nezanesljivi.

(72)

Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da bi bila porazdelitev stroškov PSU na podlagi dejanskega prometa najustreznejša metoda pri izračunu stroškov PSU za različne izdelke.

(73)

V odsotnosti drugih zanesljivejših informacij je bila sprejemljiva profitna marža ocenjena na 5 %. To se je štelo kot ustrezno za to vrsto posla. Enaka profitna marža je bila uporabljena tudi v predhodni preiskavi, tj. v pregledu zaradi poteka veljavnosti ukrepa iz uvodne izjave (2).

(74)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno, določenima, kot je opisano zgoraj, so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevane razlike pri dejavnikih, za katere je bilo ugotovljeno, da so vplivali na cene in njihovo primerljivost.

(75)

VIZ STAL je zahteval popravke izvozne cene za notranji prevoz, voznino, izvozno dajatev, stroške zavarovanja, razne dajatve, stroške kredita, bančne stroške, uvozne in druge dajatve, kolkovino in stroške rezanja, kar je bilo odobreno, ker se je štelo, da so ustrezni, utemeljeni in podprti z dokazi.

(76)

Za VIZ STAL se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe tehtana povprečna normalna vrednost po tipu izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno tega tipa izdelka.

(77)

Primerjava je pokazala obstoj dampinga. Dampinška marža, izražena v odstotkih uvozne cene CIF na meji Skupnosti, je:

(78)

Za VIZ STAL se je nadalje raziskalo, ali se spremenjene razmere v zvezi s prvotno preiskavo lahko štejejo za trajne. V tej zvezi se je analiziral možen razvoj normalne vrednosti in izvozne cene podjetja. Posebna pozornost je bila namenjena ravni cen zrnato usmerjenih elektropločevin na domačem in izvoznem trgu, njegovim proizvodnim stroškom, proizvodni kapaciteti in izrabi ter obsegu njegovega izvoza v Skupnost.

(79)

Najprej je bilo ugotovljeno, da vlagatelj med prvotno preiskavo ni deloval pod pogoji tržnega gospodarstva. Vendar je, kot ponazorjeno v uvodni izjavi (22), med obdobjem preiskave sedanjega vmesnega pregleda lahko dokazal, da izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tako da mu je bil priznan STG. Zato je bila normalna vrednost tega vlagatelja določena na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je predložilo to podjetje, in ne na podlagi informacij proizvajalcev iz primerljive države.

(80)

Normalna vrednost za VIZ STAL je bila ugotovljena tako na podlagi domačih prodajnih cen kot na podlagi sestavljene normalne vrednosti. Za domače cene zrnato usmerjenih elektropločevin je bilo ugotovljeno, da so bile med obdobjem preiskave relativno stabilne. To je bilo povezano s stabilnim domačim povpraševanjem in potrošnjo, pri kateri se v bližnji prihodnosti ne pričakuje bistvenih sprememb, ter z omejenim številom proizvajalcev in uporabnikov. Zato gre pričakovati, da se domače prodajne cene zrnato usmerjenih elektropločevin v prihodnosti ne bodo bistveno spreminjale.

(81)

V zvezi s proizvodnimi stroški velja opozoriti, da je bilo treba stroške zaradi nezanesljivih cen surovin (HRB) popraviti (glej uvodne izjave (41) do (49)). VIZ STAL je trdil, da se je narava odnosa do njegovega dobavitelja po obdobju preiskave spremenila, t.j, da namerava VIZ STAL HRB vedno v večji meri nabavljati pri drugih dobaviteljih, vključno z dobavitelji v Skupnosti. Proučeno je bilo, ali bi lahko to dejstvo vplivalo na stroške inputov podjetja VIZ STAL in posledično na stroške izdelave. Vendar je bilo ugotovljeno, da vsako morebitno povišanje cen HRB ne bi omembe vredno vplivalo na normalno vrednost, določeno v tej preiskavi, saj je bila normalna vrednost določena na podlagi popravljenih stroškov izdelave brez upoštevanja nezanesljive vhodne cene. Vsako realno povišanje nakupnih cen HRB do tržne vrednosti je zato že vključeno v normalni vrednosti, uporabljeni za namene določitve dampinške marže. Zato se lahko domneva, da se normalna vrednost tega vlagatelja v bližnji prihodnosti ne bo bistveno spremenila.

(82)

Komisija je raziskala tudi morebiten razvoj izvozne prodaje podjetja VIZ STAL kot posledice uporabe nižje stopnje dajatve. V tej zvezi se je štelo, da je bila v preteklosti izvozna prodaja tega podjetja količinsko omejena zaradi veljavne zaveze, sprejete v okviru prvotne preiskave. Kot omenjeno v uvodni izjavi (96), je bilo ugotovljeno, da ta vrsta zaveze ni več ustrezna. Nato so proučili, ali bi nižja stopnja dajatve brez količinskih uvoznih omejitev povzročila bistveno povečanje izvoza zrnato usmerjenih elektropločevin vlagatelja v Skupnost po nižjih izvoznih cenah kot v OP. V tej zvezi se je upoštevalo, da je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti vlagatelja v obdobju preiskave znašala 90 %. Nadalje preiskava ni razkrila nobenih predvidenih naložb za povečanje zmogljivosti vlagatelja. Zato se je lahko upravičeno domnevalo, da bo proizvodni obseg ostal stabilen in se v bližnji prihodnosti ne bo bistveno povišal. Nadalje ni bilo ugotovljenih nobenih razlogov, ki bi vlagatelja spodbudili, da bi večji del svoje sedanje proizvodnje usmeril na trg Skupnosti. Zato je bil sprejet zaključek, da se obseg izvoza zrnato usmerjenih elektropločevin tega podjetja v Skupnosti ne bo bistveno spremenil.

(83)

V zvezi z izvoznimi cenami velja opozoriti, da se je veljavna zaveza v glavnem nanašala na količine, kar je vlagatelju omogočalo relativno prosto določanje svojih izvoznih cen znotraj določenega izvoznega obsega. Kajti sopodpisnika zadevne zaveze sta morala le slediti „ravni cen na trgu Skupnosti“. Dokončna protidampinška dajatev se je uporabljala samo, ko je bila dosežena količinska zgornja meja. Ne glede na ugotovitve Komisije, kot opisano v uvodnih izjavah (94) in (95), se je štelo, da je obseg izvoza večjih zrnato usmerjenih elektropločevin iz Rusije v OP ustrezal količinski zgornji meji iz zaveze. Tako izvozna cena med sedanjim obdobjem preiskave ni vsebovala protidampinške dajatve, določene v okviru prvotne preiskave. Zato velja zaključiti, da nižja dampinška marža za to podjetje ne bi vplivala na bistveno znižanje sedanjih izvoznih cen.

(84)

V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe dajatve ne bi smele presegati določene dampinške marže, temveč bi morale biti nižje od nje, če bi te nižje dajatve zadoščale za odpravo škode, povzročene industriji Skupnosti. Ob upoštevanju dejstva, da so sedanji vmesni pregledi omejeni na preiskavo vidikov dampinga, uvedene dajatve ne bi smele biti višje, kot znaša raven škode, ugotovljene v prvotni preiskavi in potrjene v pregledu zaradi poteka veljavnosti ukrepa iz uvodne izjave (2).

(85)

Kot je opisano v uvodni izjavi (29) Odločbe št. 303/96/ESPJ, je bila prvotna dokončna dampinška marža višja od dokončno določene ravni odprave škode, tako da je dokončna protidampinška dajatev temeljila na nižji stopnji škode, in sicer 40.1 %. Ker je dampinška marža, ugotovljena za podjetje VIZ STAL pri tem vmesnem pregledu, nižja od te stopnje, bi morala spremenjena protidampinška dajatev temeljiti na tej nižji dampinški marži, in sicer 14.7 %.

(86)

Iz navedenega sledi, da se mora v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe za VIZ STAL protidampinška dajatev, uvedena z Odločbo št. 303/96/ESPJ in potrjena z Uredbo (ES) št. 151/2003 o uvozu zrnato usmerjenih elektropločevin s poreklom iz Rusije, spremeniti.

(87)

Za NLMK bi se moral sedanji vmesni pregled ustaviti in ohraniti bi se morala dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Odločbo št. 303/96/ESPJ in potrjena z Uredbo (ES) 151/2003.

(88)

Vse zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih, na podlagi katerih naj bi se predlagala sprememba obstoječih ukrepov za VIZ STAL in ustavil vmesni pregled za NLMK, ter so imele možnost podati svoje stališče. Prejeta stališča so bila po potrebi upoštevana. Vsem zainteresiran strankam je bil nadalje odobren rok za predstavitev svojih stališč po obvestilu.

(89)

Kot opisano v uvodni izjavi (2), je vmesni pregled v zvezi z obliko ukrepov za uvoz zrnato usmerjenih elektropločevin s poreklom iz Rusije na lastno pobudo uvedla Komisija, da bi proučila ustreznost in učinkovitost zaveze, sprejete z Odločbo št. 303/96/ESPJ. Preiskava je bila opravljena hkrati s pregledom zaradi poteka veljavnosti ukrepa, zaključenim z Uredbo (ES) št. 151/2003, in vmesnimi pregledi, omejenimi na damping, v zvezi z vlagateljema.

(90)

V tej zvezi velja opozoriti, da je šlo pri predhodno sprejeti zavezi v bistvu za količinsko zavezo, v skladu s katero so podjetja morala zagotoviti, da njihov izvoz v Skupnost ne bo presegal določnega obsega skupnih zgornjih mej.

(91)

V skladu s členom 8(1) osnovne uredbe je cilj zavez odprava škodljivih posledic dampinškega uvoza. Ta cilj je dosežen tako, da izvoznik zviša svoje cene ali opusti izvoz po dampinških cenah. Preiskave so pokazale, da vrsta predhodno sprejetih zavez, ki so zgolj omejile količino uvoza v Skupnost, niso dvignile cene na neškodljivo raven in zaradi tega tudi ni bilo vzpostavljene poštene trgovine na trgu Skupnosti. Zato se v tem primeru zaveze v sedanji obliki niso štele za ustrezno in učinkovito sredstvo odprave škodljivih posledic dampinga.

(92)

Prvotnih zavez nista podpisala le vlagatelja trenutnih vmesnih pregledov, temveč tudi ruski trgovec, ki je zadevni izdelek izvažal v obdobju prvotne preiskave, in ruski organi, da bi zagotovili pravilni nadzor zadevne zaveze. Kot je bilo ugotovljeno že med pregledom zaradi poteka veljavnosti ukrepa, omenjenega v uvodni izjavi (2), trgovec sopodpisnik zaveze, VO ’Promsyrioimport’ (Moskva), po uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pred januarjem 2000 ni več izvažal zrnato usmerjenih elektropločevin v Skupnost. Ta trgovec zato v okviru pregleda zaradi poteka veljavnosti ukrepa, na podlagi katerega so bile januarja 2003 ohranjene dokončne protidampinške dajatve, ni veljal za zainteresirano stranko. Omenjeni trgovec ni izrazil interesa za ponovni izvoz zrnato usmerjenih elektropločevin v Skupnost in ni zahteval, da bi se ga obravnavalo kot potencialno zainteresirano stranko v tekočem protidampinškem postopku.

(93)

Nadalje se je štelo, da zaradi spremenjenih razmer v Rusiji, ki je bila medtem popolnoma priznana kot država s tržnim gospodarstvom, kakršnakoli zagotovila ruskih organov v zvezi s pravilnim nadzorom zavez, ki sta jih ponudila ruska proizvajalca izvoznika v okviru protidampinše preiskave, niso niti potrebna niti niso več združljiva s tem novim statusom.

(94)

Nadalje so, kot je opisano v obvestilu o uvedbi vmesnega pregleda, omejenega na obliko ukrepov, pri nadzoru zaveze ugotovili težave pri izvajanju, kar je vplivalo na popravni učinek ukrepov. To se je v tej preiskavi potrdilo. Tako je bilo ugotovljeno, da na podlagi uporabljene prodajne strukture obeh proizvajalcev in prodajnih poti ni bilo mogoče ugotoviti končnega namembnega kraja zadevnega izdelka. Zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bili izdelki resnično ponovno izvoženi ali sproščeni v prosti promet v Skupnosti (glej tudi uvodno izjavo (95), tako da tudi ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bila poročila, ki sta jih predložila zadevna proizvajalca izvoznika v okviru zaveze, popolna in pravilna.

(95)

V tej zvezi je treba pripomniti, da sta bila od sprejetja zaveze uvedena dva različna tipa izvoznih dovoljenj, in sicer dovoljenja tipa A (izvoz za prosti promet v Skupnosti) in dovoljena tipa B (izvoz za uvoz v Skupnost v okviru drugih carinskih postopkov). Medtem ko je bilo treba za blago, izvoženo z dovoljenjem tipa A, spoštovati letno količinsko omejitev, to ni veljalo za blago, izvoženo z dovoljenjem tipa B. Povezani uvozniki, ki niso poznali končnega namembnega kraja uvoženih izdelkov, niso mogli zagotoviti zadovoljivih trdnih dokazov za poznejši ponovni izvoz blaga, ki je bilo iz Rusije izvoženo z dovoljenjem tipa B. Nadalje je bilo v sodelovanju s pristojnimi carinskimi organi ugotovljeno, da je bil včasih takšen uvoz deklariran za prosti promet, kar je ogrozilo učinkovitost zaveze. Postopki podjetij so se izkazali kot nezadostni za pravilno upoštevanje vseh v zavezi določenih pogojev. Zato tveganje morebitnega izogibanja zavezi ne more biti izključeno.

(96)

Zaradi zgornjih navedb je bil sprejet zaključek, da zaveza v sedanji obliki ni več ustrezna, zlasti kar zadeva učinkovit nadzor te zaveze. Vlagatelja in preostali sopodpisniki zaveze, in sicer VO „Promsyrioimport“ (Moskva) in ruski organi, so bili obveščeni o zaključkih Komisije in so imeli možnost podati svoje mnenje.

(97)

En vlagatelj, NLMK, je ugovarjal ugotovitvam Komisije v zvezi z ustreznostjo zaveze. Ta vlagatelj je zlasti trdil, da i) veljavni sistem dovoljenj izključuje morebitna izogibanja, ii) je uvoz znotraj v zavezi določene količinske omejitve nižji od stopnje neznatne škode in je tako zagotovljena odprava škodljivih posledic dampinga ter iii) da sprememba v številu strank sopodpisnic ne predstavlja zadostnega razloga za umik zaveze.

(98)

Navedbe, predložene v zvezi z izvajanjem te zaveze, so bili v nasprotju z ugotovitvami Komisije (glej uvodni izjavi (94) in (95)) in niso bili podprti z nobenimi dokazi. Zaključka, da obstaja tveganje morebitnega izogibanja zavezi, tudi ni mogoče izključiti. Iz tega sledi, da sedanja zaveza ne predstavlja zadostnega zagotovila za dejansko odpravo škodljivih posledic dampinga in se zato šteje za neustrezno. Dejstvo, da se je število sopodpisnic zaveze spremenilo, se ne sme obravnavati posebej, temveč v kontekstu skupnih bistveno spremenjenih razmer v Rusiji od sprejetja zaveze. Te trditve so morale biti zato zavržene.

(99)

Nazadnje je vlagatelj trdil še, da bi morali sedanji vmesni pregled, omejen na obliko ukrepov, zaključiti hkrati z drugimi vmesnimi pregledi, uvedenimi po potrebi v zvezi s širitvijo Evropske unije 1. maja 2004. Opozoriti je treba, da se bo v okviru delnega vmesnega pregleda ukrepov za uvoz zrnato usmerjenih elektropločevin iz Rusije, uvedenega 20. marca 2004 (12), ocenilo, ali ob upoštevanju interesa Skupnosti obstaja potreba po prilagoditvi obstoječih ukrepov, da se tako izogne nenadnemu in pretirano negativnemu učinku širitve Evropske unije za zainteresirane stranke, vključno z uporabniki, distributerji in potrošniki. Temu ustrezno ne obstaja nobene neposredne povezave med sedanjim vmesnim pregledom, omejenim na obliko sedanjih ukrepov, in tekočim delnim vmesnim pregledom v okviru širitve. Ta navedba je bila tako zavržena.

(100)

Iz navedenega sledi, da zaveza v sedanji oblik ni več ustrezna.

(101)

Po obvestilu o bistvenih dejstvih in navedbah, na podlagi katerih je bil sprejet zaključek, da bi bilo treba raven obstoječe protidampinške marže po potrebi spremeniti, in da količinska zaveza v sedanji obliki ni več ustrezna, je NLMK ponudil zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(102)

Vendar raven sodelovanja tega podjetja v poteku preiskave ter natančnost in zanesljivost podatkov, ki jih je zagotovilo, niso bili zadovoljivi (glej uvodno izjavo (24)). Zato je skrajno neverjetno, da bi lahko cenovno zavezujočo ponudbo tega podjetja učinkovito nadzorovali. Zaradi tega razloga se je štelo sprejetje zaveze, ki jo je ponudil NLMK, za nerealno v smislu člena 8(3) osnovne uredbe. Tako je bil sprejet zaključek, da zaveze, ponujene po obvestilu, ne bi smeli sprejeti.

(103)

Zainteresirane stranke so bile ustrezno obveščene in zadevnemu vlagatelju so bili razlogi, zaradi katerih ponujene zaveze ni bilo možno sprejeti, natančno opisani. Opravljeno je bilo posvetovanje s Svetovalnim odborom –