32004R0658

Uredba Komisije (ES) št. 658/2004

z dne 7. aprila 2004

o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3285/94 z dne 22. decembra 1995 o skupnih pravilih za uvoz in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 518/94 [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2474/2000 [2], in zlasti členov 7 in 16 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 519/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav in o razveljavitvi uredb (ES) št. 1765/82 (EGS) št. 1766/82 in (EGS) št. 3420/83 [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 427/2003 [4], in zlasti členov 6 in 15 Pogodbe,

po posvetovanjih s svetovalnim odborom, ustanovljenim v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 3285/94 in Uredbo (ES) št. 519/94,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1) Dne 20. junija 2003 je španska vlada obvestila Komisijo, da kažejo gibanja pri uvozih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) na to, da so potrebni zaščitni ukrepi v skladu z uredbama (ES) št. 3285/94 in (ES) št. 519/94, predloženi podatki so vsebovali razpoložljive dokaze, določene na podlagi člena 10 Uredbe (ES) št. 3285/94 in člena 8 Uredbe (ES) št. 519/94, vlada je zaprosila Komisijo, da sprejme zaščitne ukrepe na podlagi teh instrumentov.

(2) Španija je trdila, da je uvoz zadevnega proizvoda nedavno v znatni meri in hitro porasel, na splošno in v primerjavi s proizvodnjo in porabo Skupnosti. Ob tem je Španija trdila, da je povečanje obsega uvoza v Evropsko skupnost negativno vplival na višino cen v Skupnosti ter na tržni delež in obseg prodaje proizvajalcev Skupnosti in jim povzročilo resno škodo. Španija se je tudi zavzela za hiter sprejem zaščitnih ukrepov.

(3) Komisija je obvestila vse države članice o položaju in se z njimi posvetovala o pogojih uvoza, uvoznih gibanjih in resni škodi ali nevarnosti nastanka škode ter raznih vidikih gospodarskega in trgovinskega položaja v zvezi z zadevnimi proizvodi Skupnosti.

(4) Dne 11. julija 2003 je Komisija sprožila preiskavo o resni škodi ali nevarnosti nastanka škode za proizvajalce Skupnosti, ki proizvajajo podobne proizvode ali proizvode, ki so neposredno konkurenčni uvoženemu.

(5) Po predhodni preiskavi je Komisija uvedla začasne zaščitne ukrepe proti uvozu nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1964/2003 [5] z dne 7. novembra 2003.

(6) Komisija je nadaljevala s celotno preiskavo v zvezi z zadevnim proizvodom in uradno poslala obvestilo proizvajalcem izvoznikom in uvoznikom, kakor tudi njihovim predstavniškim združenjem, za katere je vedela, da jih to zadeva, predstavnikom držav izvoznic in proizvajalcem Skupnosti.

(7) Nekateri proizvajalci izvozniki, proizvajalci Skupnosti in uvozniki so pisno predložili svoje pripombe. Vsem zadevnim strankam, ki so zahtevale zaslišanje v danem roku in navedle, da bi nanje lahko vplival rezultat postopka, ter da obstajajo posebni razlogi za njihovo zaslišanje, je bilo zaslišanje odobreno. Pred sprejetjem dokončnih ugotovitev so se obravnavale in bile upoštevane ustne in pisne pripombe, ki so jih stranke predložile, Komisija je poiskala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za dokončno odločitev.

2. REZULTATI PREISKAVE

2.1 ZADEVNI PROIZVOD IN PODOBEN ALI NEPOSREDNO KONKURENČEN PROIZVOD

2.1.1 Zadevni proizvod

(8) Proizvod, za katerega je Komisija dobila informacije, da bi bili zaradi gibanj pri njegovem uvozu verjetno potrebni zaščitni ukrepi, so nekatere pripravljene ali konzervirane mandarine (vključno s tangerinkami in tatsuma mandarinami), klementine, wilking mandarine ali drugi podobni hibridi agrumov, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, vsebujejo pa dodani sladkor (zadevni proizvod).

(9) Zadevni proizvod je sedaj uvrščen v oznaki KN 20083055 in 20083075. Ti oznaki KN ustrezata zadevnemu proizvodu v izvirnem pakiranju z neto vsebino nad 1 kg ali z neto vsebino do 1 kg.

(10) Preiskava je pokazala, da je zadevni proizvod pridobljen z lupljenjem in delitvijo nekaterih vrst drobnih agrumov (predvsem satsuma mandarin), ki jih nato konzervirajo v sladkorni sirup (14 do 16 %) in zapakirajo. Lupljenje in delitev koščkov se lahko opravlja ročno ali strojno.

(11) Teža zadevnega proizvoda je različna, proizvaja se ustrezno povpraševanju na potrošniškem trgu, kakor tudi v gostinstvu in prehrambeni industriji. Na potrošniškem trgu prevladuje embalaža z neto težo vsebine 312 g (175 g odcejena neto teža), čeprav narašča prodajni delež večje embalaže z neto težo 850 g/(480 g). Večje velikosti embalaže, zlasti po 2,65 kg/(1500 g) in 3,1 kg/(1700 g), se uporabljajo v gostinstvu in prehrambeni industriji, najbolj priljubljena je velikost 2,65 kg.

(12) Satsuma mandarine, klementine in drugi drobni agrumi so običajno znani pod skupnim snovnim imenom "mandarine". Večina teh različnih sort je primerna za rabo kot svež proizvod, ali pa za sokove ali konzerviranje v pločevinke. Med seboj so si podobne in dejansko sveže mandarine (vključno s tangerinkami in satsuma mandarinami), klementinami, wilking mandarinami in drugimi hibridi citrusov spadajo v enotno oznako KN s 6-mestno ravnijo (080520).

(13) Nekateri proizvajalci izvozniki so navedli, da bi morali obravnavati kot enoten uvoženi zadevni proizvod ne le sveže mandarine, temveč tudi vse sadje v pločevinkah.

(14) Komisija je to razlago zavrgla in potrdila, da je med mandarinami v pločevinkah in drugimi vrstami sadja v pločevinkah razlika. Sveže sadje, iz katerega so proizvedene druge vrste sadja v pločevinkah, imajo različne oznake v kombinirani nomenklaturi s 6-mestno ravnijo. Res je, da spadajo mandarine v pločevinkah in drugo sadje v pločevinkah v oznako HS 2008, prav tako pa tudi drugi proizvodi, ki se od njih razlikujejo. Uvrstitev v oznako HS se zato sama po sebi ne upošteva kot pomemben dejavnik. Različne vrste sadja v pločevinkah (posebne vrste ali mešanih vrst) imajo lahko nekatere skupne značilnosti (npr. dolg rok trajanja, konzerviranje v sladkornem sirupu ali sadnem soku), medtem ko so okus, struktura, velikost, oblika in barva proizvodov različni in jih ni mogoče z lahkoto zamenjati z mandarinami v pločevinkah. Čeprav so vse vrste živila, so tudi njihovi končni porabniki različni. Ob tem je proizvodni postopek za posamezne proizvode različen (odvisen je od tega, ali je treba sadje sušiti, lupiti, rezati na koščke, rezati na rezine ali ločevati na koščke).

(15) Druga razlaga je bila, da sta pripravljeno in konzervirano sadje ter sveže sadje en uvožen zadevni proizvod. Tudi navedena razlaga je bila zavržena. Pripravljeno in konzervirano sadje se uvršča v različno tarifno uvrstitev kakor sveže sadje z oznako s 4-mestno ravijo. Sveže sadje ni predelano in ima omejen rok trajanja. Običajno ga končni uporabnik opere, olupi, shrani, razreže na rezine ali koščke ali drugače obdela. Zanj na splošno velja, da ima drugačne značilnosti, na primer okus, strukturo itd., od pripravljenega in konzerviranega sadja, kakor tudi drugačne posebne uporabe.

(16) Ne glede na dejstvo, da se lahko zadevni proizvod proizvede iz številnih vrst drobnih agrumov, ki se med seboj razlikujejo, da je sadje različne kakovosti, in da je izvirno pakirano v embalaže različnih velikosti, preiskava Skupnosti kaže, da imajo vse sorte enake ali podobne fizikalne lastnosti, rabe in uporabe. Komisija je zato prejela odločitev, da tvori zadevni proizvod en sam proizvod, ki se uvršča v ustrezno zgoraj navedeno oznako KN.

2.1.2 Podobni ali neposredno konkurenčni proizvodi

(17) Komisija je preverila, ali je zadevni proizvod proizvajalcev Skupnosti (v nadaljnjem besedilu podoben proizvod), podoben uvoženemu zadevnemu proizvodu.

(18) Zadevni proizvod se proizvaja v različnih kakovostih, navadno z okoli 10 % ali manj zlomljenimi sadnimi koščki ("izbrana" kakovost). Vse druge kakovosti so označene kot "standardne". Nekateri sodelujoči izvozniki in uvozniki so trdili, da so mandarine v pločevinkah s poreklom iz Ljudske republike Kitajske boljše kakovosti kakor mandarine s poreklom iz EU, ker se lupijo ročno, in se sklicevali na to, da vsebujejo nižji odstotek zlomljenih koščkov. Glede na to, da je večina uvozov s poreklom iz LRK, si dokazi glede kakovosti/zaznavne kakovosti zadevnega proizvoda in podobnega proizvoda nasprotujejo in te razlage kakovosti ni bilo mogoče utemeljiti:

- en uvoznik je trgoval s prvovrstnimi in poceni znamkami zadevnega proizvoda. Preverjanje je pokazalo, da je leta 2002 kupil neznatno večje količine proizvoda visoko cenjene znamke iz Španije kakor iz LRK in uvozil vse količine poceni znamke iz LRK,

- da bi zagotovili kakovost svojih proizvodov in najvišje higienske standarde, so proizvajalci Skupnosti zelo veliko vlagali v obširne programe posodabljanja in so njihovi postopki visoko avtomatizirani. Proizvajalci Skupnosti so opozorili, da imajo potrošniki, ki jih skrbi, ali so bila uporabljena dovolj stroga preverjanja higiene med postopkom konzerviranja v pločevinke, v nekaterih državah raje mandarine v pločevinkah, ki so jih proizvedli proizvajalci Skupnosti.

(19) V takih okoliščinah se je Komisija glede tega vprašanja odločila, da pomembne razlike med dejansko kakovostjo in zaznano kakovostjo zadevnega proizvoda in proizvoda proizvajalcev Skupnosti ni, četudi obstajajo nekatere neznatne razlike v dejanski kakovosti in v zaznani kakovosti.

(20) Pri sprejemanju odločitve je Komisija upoštevala zlasti naslednje ugotovitve preiskave:

(a) uvoženemu proizvodu in proizvodu Skupnosti je bila za tarifne namene dodeljena enaka mednarodna uvrstitev (oznaka HS s šestmestno ravnijo). Poleg tega imata enake ali podobne fizikalne lastnosti, na primer okus, velikost, obliko in strukturo. Glede kakovosti je bilo nekaj razlik, vendar jih uporabniki navadno niso opazili. Ob tem na nalepkah nekaterih uvoženih proizvodov na evropskem trgu ni navedeno poreklo, zato potrošniki težko ločijo proizvod EU od uvoženega proizvoda,

(b) uvoženi proizvod in proizvod Skupnosti sta se prodala preko podobnih ali po enakih prodajnih poteh, podatki o ceni so bili kupcem takoj na voljo, zadevni proizvod in proizvod proizvajalcev Skupnosti sta v glavnem tekmovala glede cene,

(c) uvoženi proizvod in proizvod Skupnosti sta oba namenjena enaki ali podobni končni uporabi, zato sta bila alternativna ali nadomestna proizvoda in zlahka zamenljiva,

(d) uvoženi proizvod in proizvod Skupnosti sta bila po opažanjih potrošnikov glede na zadostitev določenim potrebam ali povpraševanju zamenljiva; v tem smislu so bile razlike, ki so jih zaznali nekateri izvozniki in uvozniki, zgolj malenkostne.

(21) Glede na navedeno je Skupnost sprejela zaključek, da sta si kljub domnevnim razlikam v lastnostih proizvoda in ugotovljeni kakovosti ter zgoraj navedenih obrazložitvah, uvoženi proizvod in proizvod Skupnosti "podobna".

2.2 OPREDELITEV PROIZVAJALCEV SKUPNOSTI

(22) Skupna proizvodnja zadevnega proizvoda v Skupnosti je znašala okoli 40000 ton v sezoni konzerviranja v pločevinke 2002/03. Celotna proizvodnja zadevnega proizvoda v Skupnosti je bila v Španiji.

(23) Vseh osem proizvajalcev konzerviranega sadja v pločevinkah v Skupnosti, ki so ves čas sodelovali v preiskavi, so člani španske Nacionalne zveze združenj za predelano sadje in zelenjavo (FNACV). Leta 2002/03 je skupna proizvodnja zadevnega proizvoda v Skupnosti znašala 39600 ton, pri čemer so 34150 ton proizvedli prej navedeni proizvajalci, kar je več kakor 85 % skupne proizvodnje Skupnosti. Predstavljajo torej večji del skupne proizvodnje Skupnosti v smislu člena 5(3)(c) Uredbe (ES) št. 3285/94 in člena 15(1) Uredbe (ES) št. 519/94. Skladno s tem se obravnavajo v tem postopku kot proizvajalci Skupnosti.

3. PORAST UVOZA

3.1 UVOD

(24) Komisija je preiskovala, ali se zadevni proizvod uvaža v Skupnost v toliko povečanih količinah, absolutno ali relativno glede na skupno proizvodnjo Skupnosti, in/ali pod takimi pogoji, da bi to lahko povzročilo resno škodo ali predstavlja nevarnost resne škode proizvajalcem Skupnosti. V zvezi s tem se je Skupnost osredotočila na uvoze zadevnega proizvoda v najbližjem preteklem obdobju, za katerega so bili na voljo podatki. Spodnja tabela prikazuje gibanje uvoza v letih 1998/99 do 2002/03.

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Uvoz EU | 16347 | 17573 | 20335 | 44804 | 44813 |

Proizvodnja Skupnosti | 81869 | 75767 | 60462 | 60329 | 39600 |

Uvoz/Proizvodnja | 20 % | 23 % | 34 % | 74 % | 113 % |

3.2 KOLIČINA UVOZA

(25) V obdobju od 1998/99 in 1999/2000 se je uvoz povečal za okoli 7 %. Naslednje leto je odstotek povečanja narasel na okoli 16 %, ker se je uvoz povečal na 20335 ton v letu 2000/01. Nato je sledil izrazit porast uvoza med letoma 2000/01 in 2001/02. Uvoz se je povečal za 120 % v enem samem letu, na 44804 ton, kar je več kakor 2,5-kratna stopnja uvoza v obdobju 1998/99. Uvoz je ostal na približno isti višini v sezoni konzerviranja v pločevinke 2002/03.

Ta gibanja potrjujejo najnovejši razpoložljivi podatki. Nedavna poročila kažejo, da je uvoz v EU v letu 2003 (zadnje obdobje, za katerega so na voljo podatki), dosegel okoli 54000 ton in je v zadnjem četrtletju dosegel vrhunec z uvozom, ki je znašal več kakor 17000 ton, ne glede na to, da so bili 9. novembra 2003 uvedeni začasni zaščitni ukrepi.

(26) Glede na skupno proizvodnjo Skupnosti se je uvoz povečal z 20 % v 1998/99 na 34 % v 2000/01, na 74 % v 2001/02 in 113 % v 2002/03. Ta gibanja potrjujejo najnovejši podatki.

3.3 TRŽNI DELEŽ UVOZA

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Tržni delež uvoza | 20 % | 24 % | 31 % | 56 % | 62 % |

(27) Tržni delež uvoza se je povečal med 1998/99 in 2000/01 z 20 na 31 % in se nato skoraj podvojil na 56 % v 2001/02. Tržni delež, ki pripada uvozu, se je nato povečal na 62 % porabe v 2002/03. Komisija je zaključila, da so bila povečanja v nedavni preteklosti nenadna, strma in pomembna v primerjavi z gibanji v predhodnih sezonah.konzerviranja v pločevinke v

4. CENA UVOZA

Vir:

SEUS.

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Cena v evrih na tono | 631 | 670 | 792 | 691 | 605 |

(28) Povprečna cena (CIF, meja EU) zadevnega proizvoda je narasla za 6 % med 1998/99 in 1999/2000 in nato še za 18 % med 1999/2000 in 2000/01 pred padcem za 13 % v 20010/2 na 691 eurov na tono. Povprečne cene so še naprej padale v obdobju 2002/03 in padle na 605 evrov. Komisija navaja, da se je kljub porastu cen v obdobju 2000/01, uvoza v glavnem povečal v obdobju 2001/02, ko so cene padale, in da so še naprej padale v obdobju 2002/03 (za 12 %).

(29) Padajoči trend cen potrjujejo tudi nedavno pridobljeni podatki. Dopolnjene informacije, ki so jih dali uvozniki o gibanju uvoznih in maloprodajnih cen in količin v obdobju od aprila 2003 do decembra 2003, kažejo nadaljnji padec za 13,5 % v navedenem obdobju. Ker so računi za izvoz mandarin v pločevinkah ponavadi v ameriških dolarjih, je padec ameriškega dolarja v primerjavi z evrom še prispeval k večjemu padcu cen. Menjalni tečaj je znašal 1,15 USD: EUR v obdobju od aprila 2003 do decembra 2003 v primerjavi z 1,08 USD: EUR v obdobju 2002/03, padec je znašal 6,6 %. Ker je celotno znižanje cen znašalo 13,5 %, se zdi, da tega padca ne gre v celoti pripisati gibanju menjalnega tečaja, temveč tudi dejanskemu znižanju cen v mesecih pred uvedbo začasnih ukrepov in neposredno za njo.

(30) Komisija tudi opaža pri ocenjevanju verjetnih gibanj cen v prihodnosti, da je vodilni trgovec na drobno s satsuma mandarinami v Nemčiji znižal ceno za standardno pločevinko 314 ml z 0,35 na 0,29 eura s 5. januarjem 2004 (to pomeni po uvedbi začasnih ukrepov).

5. NEPREDVIDEN RAZVOJ

(31) V zadnjih petih letih se je zgodila vrsta dogodkov, ki so povzročili močan porast uvoza zadevnega proizvoda, zlasti iz LRK. Tega sosledja dogodkov ni bilo mogoče predvideti v času zaključka urugvajskega kroga pogajanj. Treba je opozoriti, da je analiza osredotočena na LRK, ker je več kakor 98 % uvozov zadevnega proizvoda v EU s kitajskim poreklom.

(32) Do sredine devetdesetih let je bila proizvodna zmogljivost zadevnega proizvoda v LRK dovolj velika, da je zadoščala povpraševanju na domačem trgu in za izvoze na njene glavne in najdonosnejše izvozne trge, in sicer na Japonsko in v Združene države Amerike (Zahodna obala). Kitajski izvozi v Skupnost so bili na nizki ravni in relativno stabilni.

(33) Spodnja tabela prikazuje ocene porabe po vsem svetu in proizvodno zmogljivost LRK, proizvodnjo, izvoz in domačo porabo za sezone konzerviranja v pločevinke 1998/99 do 2002/03 na indeksirani podlagi, kjer je ocenjena svetovna poraba v obdobju 1998/99 enaka 100.

Vir:

SEUS in druge dostopne informacije, kakor tudi informacije, pridobljene med preiskavo. Podatki so indeksirani, ker je stranka, ki je dala podatke o Kitajski, zahtevala, naj se jih obravnava kot zaupne.

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Svetovna poraba | 100 | 115 | 113 | 137 | 141 |

Kitajska proizvodna zmogljivost | 70 | 96 | 113 | 139 | 148 |

Kitajska proizvodnja | 57 | 82 | 86 | 109 | 124 |

Kitajska domača poraba | 5 | 9 | 12 | 16 | 20 |

Kitajski izvoz skupaj (ocena) | 48 | 65 | 70 | 96 | 104 |

(34) V obdobju 1998/99 je bila kitajska domača poraba 5, medtem ko je bila proizvodna zmogljivost 70, z dejansko proizvodnjo 57 (velik presežek glede na to, koliko je potrebovala za pokrivanje domačih potreb). Do 2002/03 je kitajska domača poraba narasla na 20, vendar je kitajska proizvodna zmogljivost narasla na 148, z dejansko proizvodnjo 124 (88 % ocenjene svetovne porabe). Čeprav je kitajska poraba hitro naraščala, dejansko ostaja nizka. Svetovna poraba je naraščala, vendar postopoma (za okoli 7 % letno). V takšnih okoliščinah ni bilo mogoče predvideti, da bo kitajska proizvodna zmogljivost naraščala za 16 % letno in prekašala svetovno porabo do obdobja 2002/03, tako da za ostale proizvajalce ne bo prostora. Ker je domača proizvodnja LRK narasla le na 20, se je s povečanjem kitajske proizvodne zmogljivosti in proizvodnje gotovo povečal pritisk na LRK, naj poveča izvozne količine (in dejansko so se izvozi več kakor podvojili od 48 na 104 v obravnavanem obdobju). Te številke je treba upoštevati ob dejstvu, da so bili kitajski izvozi v 2002/03 večji kakor trikratna skupna ocenjena poraba v Evropski skupnosti v navedenem letu.

(35) Zdi se, da je bil tudi spor med EU in ZDA o hormonih v mesu dejavnik, ki je vplival na povečanje kitajskega izvoza v EU. Seznam proizvodov, ki so ga Združene države Amerike predlagale v okviru represivnih ukrepov v zvezi s sporom, je vseboval tudi zadevni proizvod. Zdi se, da so to kitajski proizvajalci razumeli kot priložnost za bistveno povečanje svojega izvoza v Združene države Amerike za nadomestitev proizvoda EU in spodbujali pomembno širitev kitajskih zmogljivosti konzerviranja v pločevinke. Ta priložnost se ni nikoli uresničila in LRK se je znašla pred pomembnim presežkom zmogljivosti, za katerega je bila prisiljena najti druge izhode. EU se je zdela najprivlačnejši trg in LRK je močno povečala svoj izvoz na trg EU.

(36) Kitajska monetarna politika, v okviru katere se juan giblje na borzi pri okoli 8,28 juana proti ameriškemu dolarju, kljub opaženim razlikam v relativnih vrednostih obeh valut, je prav tako vzpodbujala izvoze. To je še povečalo verjetnost, da se bo zadevni proizvod izvažal, ne pa šel v prodajo na domačem kitajskem trgu. Juan je zaradi nepričakovanega padca valute ameriškega dolarja v primerjavi z eurom od oktobra 2000 izgubil vrednost v primerjavi z eurom, zato je evropski trg postal še bolj zanimiv za kitajske izvoznike.

(37) Nenazadnje analiza Komisije navaja, da nepredvidena gibanja razvoja, ki so povzročila povečanje uvoza v Skupnost, sestavljajo številni konkurenčni dejavniki: povečanja kitajske proizvodne zmogljivosti, ki je bilo brez primere, in je povzročilo velik pritisk na izvoz; možnosti, da bodo represivni ukrepi v sporu o hormonih izključili proizvod EU iz Združenih držav in spodbudili povečanje zmogljivosti LRK ter posledično proizvodnje; spremembe preferenc potrošnikov od 2001 dalje in politike menjalnega tečaja kitajske vlade, s čimer je sovpadal nepričakovani padec ameriškega dolarja od oktobra 2000 dalje. Ta povezava dejavnikov, ki je ni bilo mogoče jasno predvideti ob koncu urugvajskega kroga pogajanj, je ustvarila pogoje za povečanje uvoza v Skupnost brez primere.

6. RESNA ŠKODA

6.1 UVOD

(38) Da bi se lahko dokončno odločili, ali je nastala resna škoda za proizvajalce podobnega proizvoda v Skupnosti, kar pomeni splošno poslabšanje položaja za proizvajalce Skupnosti, je Komisija zaključila oceno vseh pomembnih dejavnikov objektivne in določljive narave, ki vplivajo na položaj proizvajalcev Skupnosti. Zlasti za zadevni proizvod je Komisija ocenila razvoj proizvodne zmogljivosti, proizvodnjo, izkoristek zmogljivosti, zaposlovanje, produktivnosti, denarni tok, donos naložbenega kapitala, lastno porabo, zaloge, porabo, prodajo, tržni delež, ceno, nelojalno nižanje cen in donosnost za sezone od 1998/99 do 2002/03.

(39) Prikazana je tudi analiza porabe Skupnosti, vendar ne kot kazalec škode.

6.1.1 Poraba

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Poraba (t) | 80065 | 74056 | 65676 | 80960 | 72843 |

(40) Poraba zadevnega proizvoda v Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi skupne prodaje proizvajalcev Skupnosti in drugih proizvajalcev EU ter skupnih uvozov zadevnega proizvoda v Skupnost v skladu s poročili SEUS.

(41) Med 1998/99 in 2000/01 je poraba v Skupnosti padla za 18 % z 80065 ton na 65676 ton. Od 2000/01 do 2001702 je porasla za 23 % in dosegla najvišjo raven v obravnavanem obdobju (80960 ton). V zadnji sezoni (2002/03) je padec porabe znašal 10 % v primerjavi z 2001/02, poraba pa je bila bliže povprečju za obravnavano obdobje (74720 ton letno).

6.1.2 Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Zmogljivost (t) | 126760 | 129260 | 129260 | 129260 | 129260 |

Izkoriščenost zmogljivosti | 65 % | 59 % | 47 % | 47 % | 31 % |

(42) Komisija je analizirala proizvodno zmogljivost proizvajalcev Skupnosti na podlagi proizvodne zmogljivosti za celotno sezono (od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta). Podoben proizvod se proizvaja od novembra do februarja v proizvodnih obratih, od katerih se nekateri lahko uporabljajo za predelavo drugega sadja in zelenjave v ostalem delu leta. Od novembra do februarja v zadevnih regijah (Valencia in Murcia v Španiji) drugega sadja in zelenjave za predelavo sploh ni na voljo.

(43) Preiskava je potrdila, da je bila celotna ocenjena teoretična proizvodna zmogljivost ves čas stabilna med obdobjem preiskav, zabeleženo je bilo le eno majhno povečanje (za 2 %) med 1998/99 in 1999/2000.

(44) Izkoriščenost zmogljivosti je upadla med letoma 1998/99 in 1999/2000 s 65 na 59 %. Ta upad delno pojasnjuje porast zmogljivosti za 2 % v navedenem letu, večji del pa je pojasnjen s padcem proizvodnje za 7,5 %, z 81869 ton na 75767 ton. Izkoriščenost zmogljivosti je padla še za 12 odstotnih točk v 2000/01 (na 47 %). V naslednjem letu je ostala stabilna, vendar je nato padla na 31 % (padec za 16 odstotnih točk) v 2002/03. Padci izkoriščenosti zmogljivosti od 1999/2000 dalje odražajo padce v proizvodnji v enakih obdobjih.

6.1.3 Celotna proizvodnja Skupnosti

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Proizvodnja (t) | 81869 | 75767 | 60462 | 60329 | 39600 |

(45) Celotna proizvodnja Skupnosti je padla med letoma 1998/99 in 2001/02 z 81869 ton na 60329 ton. Proizvodnja je za tem padla še za 35 % v sezoni 2002/03 na svojo najnižjo raven v obravnavanem obdobju.

(46) Gibanje v proizvodnji potrjujejo zadnji razpoložljivi podatki (2003/04), ki kažejo na nadaljnji padec v proizvodnji na 26165 ton (delni podatki). Proizvajalci Skupnosti ne morejo vlagati in se zavezati, da bodo proizvajali, če jim njihovi glavni kupci ne dajo vnaprejšnjih naročil. Takšnih naročil pa ne dobijo, ker ne morejo biti cenovno konkurenčni.

6.1.4 Zaposlenost

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Zaposlenost (konec obdobja) | 2502 | 2441 | 2462 | 2419 | 2343 |

(47) Zaposlenost je glede na zadevni proizvod padla v letu 1999/2000. Nato je neznatno porasla v 2000/01 in zopet padla v obdobjih 2001/02 in 2002/03. Poleg padca pri zaposlenosti, ki so ga zabeležili proizvajalci Skupnosti, se je zmanjšala tudi zaposlenost pri konzerviranju v pločevinke v Skupnosti v obdobju petih let, ker so nekateri proizvajalci v Skupnosti, ki so se ukvarjali s konzerviranjem zadevnega proizvoda v pločevinke, prenehali s to dejavnostjo pred uvedbo zaščitne preiskave. Treba je opozoriti, da so velika večina delovne sile sezonski delavci. To tabelo je treba zato obravnavati v povezavi z naslednjo tabelo o opravljenih urah dela.

6.1.5 Opravljene ure dela in produktivnost

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Opravljene ure dela | 944000 | 985000 | 823000 | 861000 | 625000 |

Produktivnost (ure dela na tono) | 15,9 | 16,8 | 15,6 | 16,8 | 17,7 |

(48) Natančnejšo sliko vpliva proizvajalcev Skupnosti na zaposlenost dobimo iz opravljenih ur dela, kar vključuje zaposlovanje sezonskih delavcev. Število opravljenih ur dela je tudi natančnejša podlaga za merjenje produktivnosti od števila zaposlenih.

(49) Na splošno je mogoče opaziti stalno upadanje opravljenih ur dela, s padcem z 861000 na 625000, padec znaša 27 % za zadnje obdobje. Produktivnost je neznatno padla med 1998/99 in 2001/02 s 15,6 ur opravljenega dela na proizvedeno tono na 16,8 opravljenih ur dela in se še nadalje zmanjšala na 17,7 ur v zadnji sezoni (2002/03). Opozoriti je treba, da so neskladnosti v proizvodnji v glavnem posledica razlik pri pridelku svežega proizvoda.

6.1.6 Denarni tok in donos naložbenega kapitala

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 |

Denarni tok (indeks: 1999 = 100) | 2 | 100 | 80 | 116 | - 4 |

Donos naložbenega kapitala | 15,1 | 18,9 | 9,3 | 9,8 | 8,1 |

(50) Denarni tok in donos naložbenega kapitala je bilo mogoče preveriti le na ravni sodelujočih družb, ki so proizvedle zadevni proizvod (in ne v odnosu na zadevni proizvod), prikazana pa sta v koledarskih letih. Ti kazalci so zato manj pomembni kakor drugi kazalci. Kljub temu je razvidno, da sta se denarni tok in donos naložbenega kapitala pomembno znižala v nedavnem obdobju.

6.1.7 Obseg prodaje

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Obseg prodaje v Skupnosti (t) | 63718 | 56483 | 45341 | 36156 | 28030 |

(51) Prodaja podobnega proizvoda proizvajalcev Skupnosti je v Skupnosti padla s 63718 ton na 45341 ton med 1998/99 in 2000/01 kot odraz padca porabe in povečanja uvoza v navedenem obdobju. Kljub povečani porabi v naslednjem letu je prodaja še naprej padala med letoma 2000/01 in 2001/02 (za 20 %) in dosegla 36156 ton, ker se je uvoz več kakor podvojil na 44804 ton. To odraža naraščajoče prevladovanje uvoza na trgu. V nedavnem obdobju je prodaja še dodatno padla na 28030 ton v letu 2002/03, na najnižjo raven doslej, kar predstavlja zmanjšanje za 56 % v štirih letih.

6.1.8 Tržni delež

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Tržni delež | 79 % | 76 % | 69 % | 44 % | 38 % |

(52) Tržni delež proizvajalcev Skupnosti je padel z 79 na 69 % med letoma 1998/99 in 2000/01, na 44 % v letu 2001/02 in na 38 % v letu 2002/03. Bistveni padci v zadnjih dveh sezonah kažejo na vse večjo uveljavitev uvoza na trgu v navedenem obdobju, ki se je zgodil kljub dejstvu, da so proizvajalci Skupnosti znižali cene za 17 % med 2000/01 in 2001/02 in za nadaljnjih 6 % v 2002/03.

(53) Kombinacija padca cen in izgube tržnega deleža pri uvozih se je zgodila hkrati kakor pomemben padec donosnosti proizvajalcev Skupnosti (obravnavano spodaj).

6.1.9 Cena podobnega proizvoda in nelojalno nižanje cen

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Cene prodaje Skupnosti na enoto (EUR/tono) | 826 | 790 | 925 | 827 | 781 |

Cene kitajskega izvoza na enoto s prišteto carinsko dajatvijo (EUR/tono) | 732 | 773 | 910 | 790 | 691 |

Nelojalno nižanje cen (EUR/tono) | 94 | 17 | 15 | 37 | 90 |

Nelojalno nižaje cen | 11 % | 2 % | 2 % | 4 % | 12 % |

(54) Povprečna cena podobnega proizvoda je padla med 1998/99 in 1999/2000, v letu 2000/01 se je zvišala za 17 % na 925 eurov na tono. Povprečna cena je zopet padla na 827 eurov na tono v 2001/02 in se nadalje zniževala do 781 eurov na tono v 2002/03.

(55) Da bi določili raven prodaje po nelojalno znižanih cenah, so se preverili podatki o cenah za primerljiva časovna obdobja na enaki stopnji trgovine in za prodaje podobnim potrošnikom. Na podlagi primerjave povprečnih cen franko tovarna, ki jih zaračunavajo proizvajalci Skupnosti in proizvajalci izvozniki uvoznikom Skupnosti (CIF meja EU, vključno s carino), so bile domače cene nelojalno znižane v petih obdobjih preverjanja za 2 do 12 %.

6.1.10 Donosnost

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Neto dobiček/izguba pri prodaji Skupnosti | 4,0 % | 0,5 % | 6,8 % | - 1,7 % | - 4,3 % |

(56) Donosnost prodaje proizvajalcev Skupnosti se je v občutno spreminjala v obravnavanem petletnem obdobju. Najnižja donosnost je bila zabeležena v 2001/02 2002/03, najvišja pa v 2000/01. V letu 2002/03, ko je uvoz narasel na najvišjo raven v obravnavanem obdobju, je povprečna cena uvoza padla na 605 eurov na tono, povprečna cena proizvoda Skupnosti pa je padla na 781 eurov na tono. Ta padec cen se je skupaj s padcem obsega prodaje zgodil ob istem času, ko je donosnost proizvajalcev Skupnosti padla s 6,8 % na (- 1,7 %) v letu 2001/02, ta trend pa se je še nadaljeval in izguba se je še povečala (- 4,3 %) v letu 2002/03.

(57) Prodaja po nelojalno znižani ceni kaže na to, do kakršne mere je cena uvoženega proizvoda lahko nižja kakor cena, ki bi jo proizvajalci Skupnosti lahko dosegli, če nevarnosti nastanka škode ne bi bilo. Stopnja prodaje po nelojalno znižani ceni je bila izračunana na podlagi ponderirane povprečne neškodljive cene na tono proizvoda Skupnosti. Ta cena je bila izračunana tako, da je bil upoštevan strošek proizvodnje za proizvod Skupnosti (prilagojeno tako, da so bili upoštevani prevozni stroški za zagotovitev pravilne primerjave z uvozi, dostavljenimi na glavno geografsko območje porabe), čemur se je prištela profitna marža 6,8 %. Profitno maržo je bilo smiselno upoštevati, ker se nanaša na dobičke proizvajalcev Skupnosti pri normalnem trgovanju, na katerega ne vpliva nenadno visok porast uvoza. Ta neškodljiva cena se je primerjala s ponderirano povprečno ceno za tono uvoženega zadevnega proizvoda v obdobju od aprila do decembra 2003, na isti stopnji trgovine, CIF meja Skupnosti, carina, z dodanimi stroški po uvozu in dobičkom uvoznikov. Razlika med tema dvema cenama, izražena kot odstotek cene CIF/meja Skupnosti uvoženega proizvoda, je pomenila okoli 57,9 % prodajo po nelojalni ceni.

6.1.11 Zaloge

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Končne zaloge (t) | 13016 | 10628 | 11205 | 17279 | 11069 |

(58) Zaloge so upadle med 1998/99 in 2000/01, nato pa so se povečale v letu 2001/02 pred ponovnim padcem v 2002/03 na višino iz 2000/01, ker so proizvajalci Skupnosti znižali visoke zaloge z zmanjšanjem proizvodnje. Porast zalog med 2000/01 in 2001/02 je sovpadala z 20 % padcem obsega prodaje proizvajalcev Skupnosti v Skupnosti in se je v glavnem pripisovala navedenemu padcu obsega prodaje.

6.1.12 Zaključek

(59) Podatki kažejo, da je proizvodna zmogljivost na začetku obravnavanega obdobja nekoliko narasla, medtem ko je bil razvoj izkoriščenosti zmogljivosti, proizvodnje, zaposlovanja, produktivnosti, denarnega toka in donosa naložbenega kapitala negativen. Na splošno kažejo podatki, med tem ko je bila v ozadju poraba, ki se je dve leti zmanjševala in si nato znova opomogla do vzpostavitve na prejšnjo raven, preden je znova upadla v 2002/03, negativna gibanja prodaje, tržnega deleža, cen in rentabilnosti v obdobju 2001/02 in tudi 2002/03. Zaloge so porasle v 2001/02, vendar so se vrnile na prejšnjo raven v 2002/03.

(60) Komisija zlasti opaža, da se je v 2001/02 uvoz več kakor podvojil (44804 ton), medtem ko je obseg prodaje proizvajalcev Skupnosti dosegel nizko raven (36156 ton) in je donosnost proizvajalcev Skupnosti padla na (- 1,7 %). To se je zgodilo kljub povečani porabi v navedenem letu. V takšnih pogojih, ko je bilo mogoče pričakovati, da bo uvoz sledili višini porabe in da se bodo cene ustalile, se je uvoz več kakor podvojil, cena uvoženega proizvoda in proizvoda proizvajalcev Skupnosti pa je padla.

(61) V letu 2002/03, kljub temu, da je poraba padla za 10 %, padca uvoza ni bilo, glavni vpliv padca porabe pa se je odrazil na proizvajalcih Skupnosti, katerih prodaja je padla za 22 %, medtem ko so cene padle za 6 %. Zaradi tega in prevelikih zalog iz predhodnega leta so morali proizvajalci Skupnosti pomembno zmanjšati proizvodnjo.

(62) Ta kombinacija faktorjev se odraža v ekonomskih kazalnikih za proizvajalce Skupnosti. Proizvajalci Skupnosti so izgubili tržni delež, ki je padel na najnižjo raven v 2002/03. Pretrpeli so tudi absolutno zmanjšanje prodaje v obdobjih 2001/02 in 2002/03. Posledica je bila, da so bili prisiljeni znižati proizvodnjo v vsakem od teh let. Sledil je padec izkoriščenosti zmogljivosti v obeh obdobjih, 2001/02 in 2002/03. Celoten učinek padcev obsega prodaje v Skupnosti in cen je zmanjšanje dohodka od prodaje za proizvajalce Skupnosti za 29 %, z 41,9 milijonov eurov v obdobju 2000/01 na 29,9 milijonov eurov v 2001/02 in 21,9 milijonov eurov v 2002/03. Hkrati je padla donosnost proizvajalcev Skupnosti s 6,8 % na (- 1,7 %) v 2001/02 in (- 4,3 %) v 2002/03.

(63) Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov je Komisija je sprejela sklep, da so proizvajalci Skupnosti utrpeli resno škodo.

7. VZROČNA ZVEZA

(64) Da bi preverila obstoj vzročne zveze med povečanim uvozom in resno škodo in zagotovila, da škode, ki so jo povzročili drugi dejavniki, ne bi pripisali povečanemu uvozu, je Komisija ravnala na naslednji način:

- škodljive učinke dejavnikov, za katere je menila, da povzročajo škodo, je med seboj razlikovala,

- ti škodljivi učinki so se pripisali dejavnikom, ki jih povzročajo, in

- ko je Komisija pripisala škodo vsem vzročnim dejavnikom, se je odločila, ali je povečan uvoz "pristen in bistven" vzrok resne škode.

7.1 ANALIZA ŠKODLJIVIH DEJAVNIKOV

7.1.1 Učinek povečanega uvoza

(65) Trg mandarin v pločevinkah je pregleden glede virov nabave in potrošnikov. Ker so mandarine v pločevinkah v bistvu osnovni proizvod, sta zadevni proizvod in podoben proizvod konkurenčna v glavnem zaradi cene.

(66) V obdobju 2000/01 do 2002/03 je tržni delež uvoza narasel z 31 na 56 % in nato na 62 %, medtem ko je tržni delež proizvajalcev Skupnosti padel z 69 na 44 % in nato na 38 %. V istem obdobju je uvoz narasel s 34 na 74 % in nato na 113 % proizvodnje Skupnosti, kar kaže, da je tudi uvoz narasel v razmerju do proizvodnje na račun proizvajalcev Skupnosti.

(67) Glede na cene je med 2000/01 in 2002/03 po SEUS povprečna cena na enoto uvoženega proizvoda na trgu Skupnosti padla s 792 eurov na 691 eurov in nato na 605 eurov na tono. V istem obdobju je povprečna cena na enoto za proizvod Skupnosti padla z 925 eurov na 827 eurov in nato na 781 eurov na tono. Že samo učinek padca povprečne cene na enoto podobnega proizvoda na dohodek proizvajalcev Skupnosti od prodaj v Skupnosti bi pomenil znižanje za 11 % (4,4 milijona eurov) v 2001/02 in nadaljnje znižanje za 6 % (1,7 milijona eurov) v 2002/03. Ob upoštevanju hkratnega zmanjšanja obsega prodaje in dejanskega padca dohodka od prodaje v Skupnosti je to znašalo 12 milijonov eurov v 2001/02 in 8 milijonov eurov v 2002/03. Ta zmanjšanja dohodkov od prodaj (skupaj s povečanimi stroški) so povzročila pomemben padec donosnosti in proizvajalci Skupnosti so izkazali izgubo za 1,7 % v 2001/02 in za 4,3 % v 2002/03.

(68) Ob upoštevanju navedenega je Komisija sprejela sklep, da sta povečanje uvoza po nizkih cenah in resna škoda, ki je prizadela proizvajalce Skupnosti, med seboj povezana, in da je povečanje uvoza imelo škodljive učinke zlasti zaradi pritiska na znižanje cen in na znižanje obsega prodaje proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti.

7.1.2 Učinki sprememb porabe

(69) Komisija je v celoti preiskala škodljive učinke padca porabe med 1998/99 in 2000/01. Padec je treba obravnavati v okviru celotnega gibanja v petletnem obdobju preiskave. Poraba se je zmanjšala z 80065 ton v 1998/99 na 74056 ton v 1999/2000 in 65676 ton v 2000/01, nato pa narasla za 15284 ton na 80960 ton v 2001/02, in znova padla na 72843 ton v 2002/03.

(70) Komisija opozarja, da je poraba padla na najnižjo raven v obravnavanem obdobju leta 2000/01, vendar je bilo to tudi leto, ko so proizvajalci Skupnosti dosegli najvišjo stopnjo donosnosti (6,8 %). Po drugi strani je poraba porasla v 2001/02 na 80960 ton (najvišje v tem obdobju), vendar je donosnost proizvajalcev Skupnosti obenem padla na (- 1,7 %). Zato ni jasna povezava med porabo in donosnostjo ter splošnim ekonomskim položajem proizvajalcev Skupnosti.

(71) Pri preučevanju učinka porabe na donosnost proizvajalcev Skupnosti je treba upoštevati odziv vseh tržnih udeležencev na spremembe v porabi. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je med tem, ko so bili proizvajalci Skupnosti prisiljeni zmanjšati prodajo v Skupnosti za približno 9185 ton v 2001/02 v primerjavi z 2000/01, uvoz bistveno povečal (+ 24469 ton). Podobno je v obdobju 2002/03 prodaja padla za preko 8000 ton, medtem ko se je uvoz ostal na enaki ravni kakor v predhodnem letu.

(72) V zvezi z učinki na cene odstopanja v porabi blaga v pločevinkah z dolgo življenjsko dobo običajno ne bi smela imeti bistvenih učinkov na cene, če se proizvodnja prilagodi potrebam trga. Zdi se, da so proizvajalci Skupnosti reagirali na to tako, da so znižali hkrati proizvodnjo in prodajo v večji meri, kakor je bilo potrebno, da bi sledili upadanju porabe. To se kaže v primerljivem zmanjšanju zalog.

(73) Podobno bi se tudi škodljivi učinki, ki izhajajo iz nizkih cen, pri manjšem pritisku cen zmanjšali. Najpomembnejši dejavnik je dobiček, kjer bi se kateri koli padec zmanjšal, če ne bi cene in obseg prodaje bistveno padle. Logičen zaključek je torej, da padec porabe ne bi povzročil pomembnega padca dobička, če naglega dviga uvozov po nizkih cenah ne bi bilo.

(74) Če bi vsi udeleženci na trgu prilagodili svojo proizvodnjo, bi proizvajalci Skupnosti kljub temu prodali manj v obdobjih 1999/2000, 2000/01 in 2002/03. Poraba v 2001/02 je bila na najvišji ravni od 1998/99 in na približno enaki ravni kakor v navedenem letu. Prodaje proizvajalcev Skupnosti so se kljub temu znižale v 2001/02 v primerjavi s 1998/99 za 29438 ton, kar pomeni zmanjšanje za 43 %. Hkrati je v 2001/02 uvoz porasel za 28457 ton v primerjavi s 1998/99. Uvoz se je torej pomembno povečal med 1998/99 in 2001/02, čeprav je bila poraba le neznatno višja.

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Poraba (t), dejanski razvoj | 80065 | 74056 | 65676 | 80960 | 72843 |

Tržni delež, dejanski | 80 % | 76 % | 69 % | 45 % | 38 % |

Simulacija tržnega deleža | 80 % | 71 % | 57 % | 45 % | 38 % |

(75) Zgornja tabela kaže, da se tržni delež industrije Skupnosti ne bi razvijal na bistveno drugačen način, četudi bi poraba ostala konstantna skozi celotno obdobje preverjanja.

(76) Ob upoštevanju navedenega razloga se sprejme sklep, da kljub temu, da obstaja povezava med porabo in opaženimi škodljivimi učinki, ta povezava ni odločilna.

7.1.3 Učinek sprememb pri izvozu

| 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Izvoz (v tonah) | 21365 | 21672 | 14544 | 18099 | 17780 |

(77) Komisija je preučila tudi učinke upada izvoza. Med 1998/99 in 2000/01 je obseg izvoza mandarin v pločevinkah proizvajalcev Skupnosti padel z 21316 ton na 14544 ton, ker so proizvajalci Skupnosti izgubili tržni delež zaradi konkurenčno nižjih cen iz LRK (zlasti zaradi spora o hormonih, obravnavanega v uvodni izjavi 35.) Med 2000/01 in 2001/02 se je izvoz povečal na 18099 ton in na 17780 ton v sezoni 2002/03. V obdobju petih let se je izvoz zmanjšal za okoli 3500 ton, čeprav je prišlo do glavnega upada med 1999/2000 in 2000/01 (v letu, ko je bila donosnost proizvajalcev Skupnosti največja). V sezoni 2001/02 je izvoz dejansko narasel v korist proizvajalcev Skupnosti. V zadnjem obdobju med 2001/02 in 2002/03 se je izvoz znižal za 319 ton ali 1,7 % in predstavljal le 0,8 % proizvodnje Skupnosti v navedenem letu.

(78) Treba je tudi opozoriti, da je pri izračunu donosnosti v točki 6.1.10 upoštevana samo prodaja Skupnosti. Zabeleženi padec donosnosti proizvajalcev Skupnosti v zadnjih obdobjih je torej v veliki meri neodvisen od učinka izvoza.

(79) Ob upoštevanju zgoraj navedenih razlogov je sprejet sklep, da je med padcem izvoza in opaženih škodljivih učinkih povezava v toliko, kolikor je na primer zmanjšani izvoz prispeval k nižji proizvodnji in izkoriščenosti zmogljivosti. Šteje se, da je glavnina navedenega učinka nastala med letoma 1999/2000 in 2000/01 (ko so proizvajalci Skupnosti še imeli dobiček) in da zelo majhno znižanje izvoza v letu 2002/03, manj od 1 % proizvodnje Skupnosti, ni imelo upoštevanja vrednega učinka.

7.11.4 Posledica presežne velike zmogljivosti

(80) Komisija je preučila, ali so morda škodljivi učinki izhajali iz presežne zmogljivosti proizvajalcev Skupnosti. Sprememba v ocenjeni teoretični proizvodni zmogljivosti med obdobjem preiskave je bila le ena, manjša, ko se je 1999/2000 proizvodna zmogljivost povečala za 2 % na 129260 ton.

(81) To povečanje zmogljivosti je pripomoglo k padcu izkoriščenosti zmogljivosti v 1999/2000 in naslednjih letih, ker do pričakovane potrebe po dodatni zmogljivosti ni prišlo. Sprejme se torej sklep, da obstaja povezava med povečanjem zmogljivosti in opaženimi škodljivimi učinki na začetku petletnega obdobja, čeprav je bil učinek dodatne zmogljivosti na celotno donosnost proizvajalcev Skupnosti zelo majhen.

7.1.5 Posledica pomanjkanja ponudbe surovin

(82) Nekateri izvozniki so trdili, da je razlog za padec proizvodnje proizvajalcev Skupnosti pomanjkanje ponudbe surovin (svežih drobnih agrumov) na trgu EU. Na podlagi preučitve trga EU s svežimi malimi agrumi Komisija ugotavlja, da je bila ponudba zadostna glede na povpraševanje predelovalne industrije.

(83) Tabela A kaže dejansko letno proizvodnjo svežih drobnih agrumov (klementin, mandarin in satsuma mandarin) v letih od 1998 do 2002.

Tabela A

Vir:

CLAM

Leto | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 |

Proizvodnja | 2329341 | 2623106 | 2511550 | 2379634 | 2650000 |

7.1.6 Povpraševanje po svežih drobnih agrumih v predelovalni industriji

(84) Količino klementin in satsuma mandarin, ki jih potrebuje predelovalna industrija za proizvodnjo mandarin v pločevinkah od 1998/99 do 2002/03, prikazuje tabela B.

Tabela B

Leto | 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Satsuma mandarine in klementine | 120000 | 111000 | 95000 | 95000 | 60000 |

(85) Kakor prikazujeta tabeli A in B, je bila oskrba trga EU z drobnimi svežimi agrumi večja od povpraševanja predelovalne industrije.

(86) Predelovalna industrija kljub temu tekmuje z drugimi kupci svežih satsuma mandarin in klementin in zdi se, da njeno zmožnost, da bi bila konkurenčna, ovira padec cen za podoben proizvod. Cena svežih mandarin za predelavo je določena z letnimi pogodbami, ki jih sklenejo tovarne pločevink in kmetje na začetku sezone. Tabela C kaže ceno, ki so jo dosegli proizvajalci za mandarine, ki se prodajajo kot svež proizvod, in za konzerviranje v pločevinke.

Tabela C

Leto | 1998/99 | 1999/2000 | 2000/01 | 2001/02 | 2002/03 |

Sveže (EUR/tono) | 574 | 498 | 571 | 557 | 527 |

Pločevinke (EUR/tono) | 256 | 255 | 313 | 245 | 172 |

(87) V cenovni razliki se odražata dva dejavnika. Prvič, da so proizvajalci Skupnosti vedno manj zmožni, privoščiti si nakup surovin (svežih sastsuma mandarin in klementin) po ceni, ki bi jim omogočala zmerno raven donosnosti. Drugič, ker proizvajalci Skupnosti ponujajo gojiteljem satsuma mandarin, ki se uporabljajo kot glavna surovina za konzerviranje v pločevinke, nizke cene, gojitelji preusmerjajo svojo proizvodnjo s satsuma mandarin na klementine, da bi tako povečali donosnost svoje proizvodnje. Ta proces še ni toliko napredoval, da bi imel bistven učinek na ponudbo za proizvajalce Skupnosti.

(88) Komisija je zato sprejela odločitev, da pomanjkanje ponudbe ni prispevalo k škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti.

7.1.7 Drugi dejavniki

(89) Službe Komisije niso našle drugih škodljivih dejavnikov (z izjemo dejavnikov v delih od 7.1.1 do 7.1.6 zgoraj), prav tako jih niso navajale zadevne stranke med dokončno preiskavo.

7.2 PRIPISOVANJE ŠKODLJIVIH DEJAVNIKOV

(90) Resna škoda, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti, se je pokazala predvsem v zmanjšanju obsega prodaje, znižanih cenah na enoto in upadu donosnosti ter finančnih izgubah. Komisija je ugotovila, da so poleg povečanja uvoza prispevali k nastanku škode trije dejavniki: padec porabe, zmanjšanje izvoza in povečana zmogljivost.

(91) Prvič, poraba je upadla med letoma 1998/99 in 2000/01, nato je porasla v letu 2001/02, nedavno pa se je upadanje nadaljevalo. Gibanje uvoza ni sledilo temu vzorcu porabe in Komisija meni, da padec porabe med letoma 1998/99 in 2000/01 ni imel pomembne vloge niti pri obsegu niti pri cenah. Padec porabe v 2002/03 je sovpadal s padcem obsega prodaje, cen in donosnosti za proizvajalce Skupnosti in Komisija je sprejela odločitev, da je bil padec porabe dejavnik, ki je prispeval k resni škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti.

(92) Komisija je preverila tudi upad izvoza proizvajalcev Skupnosti v petletnem obdobju. Na začetku petletnega obdobja je bil opazen upad. V kasnejšem delu tega obdobja, ko je nastala resna škoda, je izvoz porasel in nato neznatno padel. Razvoj izvoza je torej imel bistveno manjši vpliv na proizvajalce Skupnosti v obdobjih 2001/02 in 2002/03 kakor vzpon uvoza.

(93) Komisija je preučila tudi povečanje zmogljivosti, ki je nastalo leta 1999/2000 in se je nato obdržalo. Strošek te dodatne zmogljivosti na letni podlagi ni bil posebno pomemben.

(94) Komisija je opozorila, da ob upoštevanju preverjanja učinkov drugih dejavnikov, ki jih ni mogoče pripisati povečanemu uvozu, obstaja pristna in bistvena vzročna zveza med upadanjem obsega prodaje proizvajalcev Skupnosti, cenami prodaje in donosnosti ter povečanjem uvoza, ki ni samo naraščal po višji stopnji kakor porast porabe med 2000/01 in 20001/02, temveč tudi med tem, ko je potrošnja padala od 1998/99 do 2000/01 in v letu 2002/03.

7.2.1 Zaključek

(95) Po preučitvi škodljivih učinkov drugih znanih dejavnikov in njihovem ločevanju med seboj ter ločevanju od škodljivih učinkov za povečan uvoz in po tem, ko se je Komisija prepričala, da se škoda, ki so jo povzročili drugi faktorji, ne more pripisati uvozu, je sprejela sklep, da obstaja med povečanim uvozom in resno škodo za proizvajalce Skupnosti pristna in bistvena povezava.

8. INTERES SKUPNOSTI

8.1 UVODNE OPOMBE

(96) Namen zaščitnih ukrepov je odprava resne škode in preprečiti nadaljnje slabšanje položaja proizvajalcev Skupnosti zadevnega proizvoda. Poleg nepredvidljivega razvoja, povečanega uvoza, resne škode in vzročne zveze, je Komisija preverila, če obstajajo drugi gospodarski razlogi, ki bi lahko pripeljali do zaključka, da uvajanje dokončnih ukrepov ni v interesu Skupnosti. Vpliv ukrepov na vse zadevne stranke v postopku in morebitne posledice sprejemanja ukrepov ali njihove opustitve se je zato obravnavalo na podlagi razpoložljivih dokazov.

8.2 INTERES PROIZVAJALCEV SKUPNOSTI

(97) Proizvajalci Skupnosti so veliko vlagali in imajo proizvodne sisteme, ki so med najbolje avtomatiziranimi na svetu. So sposobni preživeti in biti konkurenčni v normalnih tržnih pogojih. V pregledanem obdobju so proizvajalci Skupnosti utrpeli občuten padec proizvodnje in prodaje ter zato trenutno niso zmožni poslovati z dobičkom. Položaj proizvajalcev Skupnosti bo še naprej ogrožen, če se bo nadaljevala sedanja visoka stopnja uvoza.

(98) Uvedba dokončnih zaščitnih ukrepov bi nudila proizvajalcem Skupnosti priložnost za prestrukturiranje in jim tako omogočila dolgoročen razvoj proizvodnje zadevnega proizvoda in njihovega poslovanja v celoti. Pridobili bi potreben čas za prestrukturiranje in si zagotovili ugodnosti zaradi večjih vlaganj v raziskave in razvoj, katerih cilj bi bilo nadaljnje zniževanje proizvodnih stroškov. Načrti za konsolidacijo v tem sektorju so že v veliki meri izdelani, vendar je treba nekaj časa za izvedbo takšne konsolidacije in zagotavljanje njenih ugodnosti. Poleg tega je prišlo do številnih pobud za znižanje stroškov, ki vključujejo večje sodelovanje med proizvajalci Skupnosti pri nabavi drugih surovin, ne samo svežega sadja (kar že poteka v skladu z dogovori o skupni nabavi).

8.3 INTERESI PROIZVAJALCEV SVEŽIH DROBNIH AGRUMOV V SKUPNOSTI

(99) Proizvajalci svežega sadja, ki dobavljajo surovine proizvajalcem Skupnosti, se sami zavzemajo za to, da bi bilo povpraševanje po njihovih proizvodih močno in predvidljivo, po ceni, ki bi jim omogočila zmeren dobiček. Zdi se, da je eden izmed učinkov visoke količine uvoza zadevnega proizvoda po nizki ceni zniževanje cene surovine (drobnih svežih agrumov, zlasti satsuma mandarin) na trgu EU. V interesu proizvajalcev svežega sadja je torej uvedba ukrepov za zmanjšanje obsega uvoza zadevnega proizvoda po nizkih cenah v EU.

8.4 INTERES UPORABNIKOV IN UVOZNIKOV V SKUPNOST

(100) Da bi ocenila vpliv na uvoznike in uporabnike ukrepov, je Komisija poslala vprašalnik znanim uvoznikom in uporabnikom zadevnega proizvoda na trgu Skupnosti. Prejela je odgovore devetih uvoznikov, vendar nobenega od uporabnikov z izjemo tistih, ki so bili povezani z uvozniki.

(101) Nekateri uvozniki zadevnega proizvoda so trdili, da so bili ukrepi nepotrebni, ker so probleme, s katerimi so se srečali proizvajalci Skupnosti, povzročile visoke cene in pomanjkanje oskrbe s svežimi mandarinami za konzerviranje v pločevinke v Skupnosti, ne pa povečani uvoz. Kljub temu je opaziti, da so do konca leta 2001/02, v katerem je uvoz narasel na 44804 ton in je prodaja EU proizvajalcev Skupnosti padla na 36156 ton, zaloge proizvajalcev Skupnosti narasle s 6074 ton na 17279 ton. Zdi se, da padec prodaje, ki so ga utrpeli proizvajalci Skupnosti, ni povzročila njihova nezmožnost glede lastne oskrbe, temveč nekateri drugi dejavniki, najverjetnejša razlaga se zdi naraščajoča prevlada povečanega uvoza po nizkih cenah.

(102) Nekateri uvozniki so tudi zatrjevali, da je bolje imeti različne vire dobave, in da v primeru sprejema ukrepov le-ti ne bi smeli biti v obliki sistema minimalnih cen ali dodelitve kvote na podlagi sistema prvi prispe-prvi dobi, saj bi to še naprej škodovalo trgu. Podlaga prvi prispe-prvi dobi bi zlasti pospešila uvoz na začetku leta, dokler ne bi bila kvota izkoriščena, nato pa bi se povpraševanje preusmerilo na domačo ponudbo. Poleg tega so poudarili, da morajo imeti trgovci na glavnih evropskih trgih in potrošniki še naprej dostop do kakovostnega proizvoda po nizkih cenah.

(103) Končne ukrepe predstavljajo tarifne kvote, ki odraža tradicionalno stopnjo uvoza. Pomanjkljivosti, ki bi morda prizadele uporabnike in uvoznike, če bi se to sploh zgodilo, se torej ne obravnavajo kot takšne, da bi prevladale nad ugodnostmi, ki bi jih po pričakovanjih imeli proizvajalci Skupnosti zaradi posledic predlaganih začasnih ukrepov, kar je minimum, ki je potreben za preprečitev nadaljnjega slabšanja položaja proizvajalcev Skupnosti.

8.5 INTERES POTROŠNIKOV V SKUPNOSTI

(104) Ker je zadevni proizvod potrošniški proizvod, je Komisija obvestila razne potrošniške organizacije o začetku preiskave. Od potrošniških organizacij ni prejela nobenega odgovora, zato se sklepa, da je vpliv na potrošnike minimalen.

9. ŠIRITEV EU

9.1 UVOZ V DRŽAVE PRISTOPNICE

(105) Ker je predvideno, da bodo ukrepi začeli veljati po širitvi EU, po časovnem razporedu 1. maja 2004, je Komisija preučevala tudi porast uvoza (absolutno in relativno) za EU–25.

| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 |

Uvoz držav pristopnic izven EU–25 | 2562 | 4268 | 5350 | 6528 |

Uvozi držav pristopnic iz EU–15 | 1964 | 1014 | 1472 | 1500 |

Skupaj | 4527 | 5283 | 6821 | 8028 |

(106) Uvoz v pristopne države izven EU–25 se je povečal za 67 % z 2652 ton v letu 2000 na 4268 ton v letu 2001 in se je še dodatno povečal na 5350 ton (nadaljnje povečanje za 25 %) v letu 2002. V letu 2003 je takšen uvoz narasel za nadaljnjih 22 % na 6528 ton.

(107) Da bi ocenili, kakšno bi bilo lahko povečanje uvoza v EU–25 v zadnjih letih, je treba dodati uvozu v EU uvoz pristopnih držav iz držav zunaj EU–25.

| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 |

EU uvoz | 17573 | 20335 | 44804 | 44813 |

Uvoz držav pristopnic iz držav zunaj EU–25 | 2562 | 4268 | 5350 | 6528 |

Skupaj | 20135 | 24603 | 50154 | 51341 |

(108) Na tej podlagi bi skupni uvoz za EU–25 narasel za 25 % z 20135 ton med letoma 2000 in 2001, in nato za 104 % na 50154 ton med letoma 2001 in 2001. Uvoz bi se nato nadaljeval na tej visoki ravni v 2003 in dejansko bi sledilo povečanje za 2 % na 51341 ton.

(109) V državah pristopnicah ni proizvodnje zadevnega proizvoda, in kakor že omenjeno, je razvoj uvoza v EU–25 potekal na podoben način kakor uvoz v EU–15. Upošteva se torej, da je analiza resne škode in vzročne zveze za EU–15 veljavna tudi za EU–25.

(110) Komisija je prav tako obravnavala vprašanje interesa Skupnosti v povezavi z EU–25. V državah pristopnicah ni proizvodne surovine ali zadevnega proizvoda. Zadevni proizvod se uvaža v države pristopnice, uvoz znaša okoli 12 % vsega uvoza v EU–25. Interesi uvoznikov, uporabnikov in potrošnikov v državah pristopnicah ne odstopajo od interesov uvoznikov/uporabnikov in potrošnikov v EU–15, kjer so številke dosti višje. Interesi uvoznikov/uporabnikov in potrošnikov v EU–15 so enaki in v celoti skladni z interesi EU–25. Upošteva se, da je analiza resne škode in povzročitve za EU–15 veljavna tudi za EU–25.

(111) Vsaka zadevna stranka, ki meni, da je po širitvi EU nadaljevanje z ukrepi v njihovi sedanji obliki neupravičeno v povezavi z EU–25, je vabljena, da Komisiji sporoči najkasneje do 15. maja 2004 z natančno utemeljitvijo razloge, zaradi katerih naj bi Komisija ponovno začela pregled ukrepov.

10. SPLOŠNI PREMISLEKI

(112) Zaradi povečanega uvoza zadevnega proizvoda (kakor je opisano v uvodnih izjavah od 24 do 27) je trg Skupnosti za zadevni proizvod, ki je eden izmed proizvodov na seznamu v členu 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 26. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo [10], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 386/2004 [11], utrpel resne motnje, ki lahko ogrozijo doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe. Pogoji, določeni v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 2201/96, so zato izpolnjeni.

11. KONČNI PREUDARKI

(113) Komisija je analizirala ugotovitve preiskave in ugotovila, da so pogoji za zaščitne ukrepe izpolnjeni.

11.1 OBLIKA IN STOPNJA UKREPOV

(114) Da bi ohranili odprtost trga Skupnosti in zagotovili ustrezno oskrbo, ki bi ustrezala povpraševanju, je primerno uvesti sistem tarifnih kvot, katerih preseganje bi zahtevalo dodatno plačilo dajatve, tako da celo uvoz, ki presega tarifne kvote, lahko pride v Skupnost, čeprav s plačilom dodatne dajatve. Navedena dodatna dajatev bi morala biti določena na stopnji, ki ustreza namenu preprečevanja resne škode za proizvajalce Skupnosti. Povezano s tem je treba opozoriti, da se je določena dodatna dajatev v skladu z začasnimi zaščitnimi ukrepi (Uredba Komisije (ES) št. 19964/2003) kratkoročno izkazala za neustrezno pri zniževanju višine uvoza. Dejansko je v obdobju, za katerega so se uporabljali začasni zaščitni ukrepi, od 9. novembra 2003 do 10. aprila 2004, uvoz zadevnega proizvoda še naprej naraščal in cene padale. V skladu z začasnimi ukrepi je bila stopnja dodatne dajatve določena na 155 eurov na tono. Deloma je zaradi naraščajoče vrednosti eura jasno, da so to stopnjo absorbirala znižanja povprečne cene, ki so jo zaračunavali proizvajalci izvozniki v LRK. Če bi hoteli dobiti želeni učinek, bi morala biti stopnja dodatne dajatve večja kakor 155 eurov na tono.

(115) Stopnja dodatne dajatve je bila izračunana na podlagi ciljne cene, s katero bi proizvajalci Skupnosti dosegli dobiček 6,8 % od prihodka od prodaje, prilagojene tako, da so upoštevani stroški prevoza, z namenom zagotoviti primerjavo z uvozom, dobavljenemu glavnemu geografskemu območju potrošnje. Ta znesek se je nato primerjal s povprečno uvozno ceno za obdobje od aprila 2003 do decembra 2003 na enaki stopnji trgovine, prilagojeno CIF meja Skupnosti, z dodano carino, stroškom po uvozu in dobičkom proizvajalcev. Zgoraj navedena raven dobička je bila prilagojena oceni dejanskih dobičkov, ki so jih dosegli proizvajalci Skupnosti v obdobju od 1998/99 do 2001/02. Raven prodaje po nelojalno znižani ceni je po izračunu znašala 57, 9 % CIF uvozne cene. V smislu fiksne dajatve naj bi torej plačljiva dajatev znašala 301 euro na tono. Glede na dokazan učinek, pomembnejših sprememb eura v primerjavi s kitajskim juanom, na ceno uvoza, je možno v primeru, da euro kasneje pade glede na juan in to pomembno vpliva na cene, ceno revidirati.

(116) Da bi zadržali pristop na trg Skupnosti, bi morale tarifne kvote imeti za podlago obseg uvoza v nedavnem obdobju. Obdobje zadnjih treh let, za katerega so na voljo statistike o uvozih, je od leta 1999/2000 do leta 20001/02 (leto 2002/03 se ne more obravnavati k reprezentativno, ker so se med navedenim obdobjem začeli postopki za uvedbo zaščitnih ukrepov). Tarifne kvote bi zato morale temeljiti na povprečnem obsegu uvoza v teh letih (27570 ton za EU–15). Ker se pri nekaterih izvoznikih zaloge zelo kopičijo in je višina uvoza zadnje čase velik, je ta obseg takšen, da se ga obravnava kakor največji možni obseg, ki naj bi ga uvažali brez dodatne dajatve. Upošteva se, da takšen obseg omogoča proizvajalcem Skupnosti, da se še naprej prilagajajo in se ob tem izognejo poslabšanju svojega položaja.

(117) Komisija opozarja, da bo količine tarifnih kvot treba revidirati s stališča širjenja, katerega začetek je predviden 1. maja 2004. Količino tarifnih kvot za prvo obdobje (27570 ton za EU–15) bi bilo torej treba povečati za povprečno uvozno letno količino iz držav zunaj EU v države pristopnice v letih od 2000 do 2002. To povprečje znaša 4060 ton. Tarifna kvota za EU–25 bi torej morala znašati za prvo obdobje 31630 ton. Ker obsega končno obdobje le 212 dni, bi bilo treba kvoto za končno obdobje sorazmerno znižati.

(118) Da bi ohranili tradicionalne trgovinske tokove in med tem zagotovili, da ostane trg Skupnosti odprt za oskrbo iz novih držav, je treba višino tarifnih kvot razdeliti med navedene države, ki imajo velik interes za dobavo zadevnega proizvoda na trg Skupnosti, del pa je treba zadržati za tiste države, ki trenutno nimajo velikega interesa za dobavo. Po posvetovanju z LRK, ki je edina država s tako velikim interesom, se zdi Komisiji primerno, da dodeli določeno tarifno kvoto Ljudski republiki Kitajski, na podlagi deležev celotne količine proizvoda, ki ga je omenjena država dobavila v triletnem obdobju od 1999/2000 do 2001/02. Večina uvozov v tem obdobju je bila s poreklom iz LRK in zato se uporablja posebna tarifna kvota za LRK in eno za vse druge države.

(119) Na opisani podlagi bi višina začetne kvote, dodeljene LRK za EU–25 znašala 30843 ton za obdobje enega leta, medtem ko bi višina, dodeljena vsem drugim državam za navedeno obdobje znašala 787 ton. Domnevamo lahko, da bi bila v tem primeru kvota dodeljena vsem drugim državam prenizka, da bi omogočala konkurenco ali pa omogočala novim udeležencem dostop na trg. Zaželeno je, da bi tudi druge države, poleg LRK, imele možnost izvoza zadevnega proizvoda v Skupnost. Kvoto, dodeljeno vsem drugim državam, bi bilo torej treba povečati na 3 % povprečne potrošnje Skupnosti med obravnavanim obdobjem (ali 2314 ton za eno leto), kar bi pomenilo skupno podlago za tarifne kvote v višini 33157 ton.

(120) Glede na obveznost liberalizacije ukrepov, je treba povečati skupno letno količino tarifnih kvot za 5 % v vsakem od naslednjih obdobij, kar pomeni na 34815 ton za obdobje do 10. aprila 2006, na 36556 ton za obdobje do 10. aprila 2007, in 22294 za obdobje do 8. novembra 2007 (212 dni). Komisija bo sredi obdobja opravila pregled v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 3285/94, da bi preverila učinke ukrepa, določila, ali je primerno pospešiti hitrost liberalizacije in na kakšen način, ter ugotovila, ali je uporaba tega ukrepa še vedno potrebna. V okviru pregleda sredi obdobja bo Komisija upoštevala tudi to, kar so proizvajalci Skupnosti ukrenili za prestrukturiranje.

(121) V skladu z zakonodajo Skupnosti in mednarodnimi obveznostmi Skupnosti se zaščitni ukrepi ne bi smeli uporabljati za noben proizvod s poreklom iz države v razvoju, če delež uvoza navedenega proizvoda v Skupnost ne presega 3 %. Edina država v razvoju, ki ne ustreza zahtevam, da bi imela ugodnosti od tega odstopanja, je LRK. Države v razvoju, za katere dokončni ukrepi ne veljajo, so zato točno opredeljene v Prilogi 2.

11.2 UPRAVLJANJE TARIFNIH KVOT

(122) Pred uvedbo ukrepov so nekateri uvozniki in njihova združenja zaprosili za uvedbo sistema, ki bi omogočal uvoznikom, ki tradicionalno uvažajo zadevni proizvod iz LRK, da bi imeli zagotovljene količine na podlagi tradicionalne stopnje uvoza iz LRK. Drugi uvozniki so dokazovali, da bi moral kateri koli sistem kvot delovati na podlagi prvi prispe – prvi dobi, zato da bi se izognili nepotrebnim administrativnim stroškom in ohranili konkurenco.

(123) Da bi dobila informacije, ki jih je potrebovala za določitev ustrezne metode upravljanja s kvotami, je Komisija dne 2. oktobra 2003 objavila obvestilo [12]. Na podlagi pridobljenih informacij, za vsako izmed sezon konzerviranja v pločevinke 1999/2000, 2000/01 in 2001/02 je večina uvozov zadevnega proizvoda (več kakor 90 %) uvozilo manjše število uvoznikov, ki so uvozili povprečno 500 ton ali več na sezono konzerviranja v pločevinke (v nadaljnjem besedilu tradicionalni uvozniki). Preostali del so uvozili ostali uvozniki, ki niso tradicionalni (v nadaljnjem besedilu drugi uvozniki).

(124) Četudi so nekateri uvozniki dokazovali, da bi moral biti prag za tradicionalne uvoznike nižji (npr. 300 ton ali manj), se je pri uporabi začasnih ukrepov ugotovilo, da številni uvozniki želijo uvažati manjše količine. Iz tega sledi, da uvozniki manjših količin raje vidijo, da se poveča delež tarifne kvote, ki je na voljo uvoznikom, ki niso tradicionalni, kakor da bi se znižal prag uvrstitve za tradicionalnega uvoznika.

(125) Komisija je preverila zahtevo glede na izkušnje, ki jih je pridobila med uporabo začasnih ukrepov in opozarja na naslednje:

- brez sistema zajamčenih dovoljenj je verjetno, da bo cena uvoženega proizvoda iz LRK zelo narasla v prvem delu obdobja tarifnih kvot in nato zelo padla, ko bodo uvozniki dosegli ali presegli raven uvoza, potrebnega za izpolnitev naročil (učinek naglega padca). Zaradi učinka naglega padca, ki nastane pri dodelitvi tarifnih kvot po sistemu prvi prispe–prvi dobi, obstaja tveganje povzročitve škode proizvajalcem Skupnosti, ker se bo povpraševanje na začetku sezone konzerviranja v pločevinke osredotočilo na uvoze iz LRK in se bo preneslo na proizvod proizvajalcev Skupnosti šele, ko bo tarifna kvota izčrpana. To pomeni tveganje za zmanjšanje prodaje proizvajalcev Skupnosti v začetnem delu sezone konzerviranja v pločevinke, prav tako bi to zanje pomenilo negotovost zaradi resnih nihanj cen. Če bi se to zgodilo, bi to ogrozilo cilj, ki naj bi bil dosežen z uvajanjem dokončnih ukrepov,

- sedanji uvozniki, ki običajno uvažajo pomembne količine zadevnega proizvoda iz LRK, so zainteresirani za zagotovitev tradicionalnih trgovinskih tokov in lahko še naprej brez dodatnih dajatev uvažajo določeno količino zadevnega proizvoda iz LRK. Tudi novi uvozniki bi radi imeli priložnost uvoza zadevnega proizvoda iz LRK brez dodatne dajatve,

- v interesu trgovcev na drobno in potrošnikov je, da bi še naprej imeli ustrezno oskrbo na trgu Skupnosti in da bi se tržna cena stabilizirala,

- dokončni ukrepi bi morali biti takšni, da bi dosegli svoj cilj in obenem preprečili nepotrebne motnje na trgu v obliki resnih nihanj cen in negativnih učinkov za proizvajalce Skupnosti, kakor tudi zagotovitli kar najmanjše administrativne obremenitve za uvoznike. V tem okviru je opaziti, da je med obdobjem uporabe začasnih ukrepov uvoz zadevnega proizvoda dejansko narasel, medtem ko se je cena na drobno, ki jo je obračunal najmanj eden izmed večjih udeležencev, znižala za 17 %,

- ukrepi bi morali imeti biti takšni, da bi vzpodbujali konkurenco med uvozniki in hkrati zagotavljali, da bi novi, doslej neznani uvozniki imeli možnost vstopiti na trg.

(126) Ob upoštevanju teh preudarkov Komisija meni, da ne bi bilo primerno upravljati stopnje tarifne kvote na podlagi prvi prispe-prvi dobi. Bolje bi bilo, da bi tisti ekonomski subjekti, ki so tradicionalno uvažali pomembne količine zadevnega proizvoda v Skupnost, ali države pristopnice (tradicionalni uvozniki) imeli priložnost zaprositi za dovoljenje za uvoz količine zadevnega proizvoda brez dodatne dajatve na podlagi svoje običajne stopnje uvoza iz LRK. Obenem bi morali imeti drugi uvozniki, ki želijo uvažati zadevni proizvod v Skupnost iz LRK, vendar ne izpolnjujejo teh meril (drugi uvozniki), možnost, da zaprosijo za dovoljenje za uvoz določene količine zadevnega proizvoda brez dodatne dajatve.

(127) Vzpostavili bi lahko torej sistem dovoljenj, po katerem bi obstajala pravica do uvoza zadevnega proizvoda brez dajatve s predložitvijo uvoznega dovoljenja. Podrobna pravila za navedeni sistem naj bi dopolnjevala ali odstopala od tistih v Uredbi Komisije (ES) 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode [13], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 322/2004 [14].

(128) Da bi sistem učinkovito deloval, bi morala biti pravica do zahtevka za dovoljenje omejena na gospodarske subjekte, fizične ali pravne osebe, posameznike ali skupine, ki so še nedavno imele izkušnje z uvažanjem v Skupnost ali države pristopnice. Ukrepi so potrebni tudi zato, da bi na minimum omejili zahtevke za uvozna dovoljenja, ki bi lahko imeli za posledico nepopolno izkoriščenost tarifnih kvot. Da bi lahko zaprosili za dovoljenje, bi morali uvozniki zato nedavno uvoziti v Skupnost zmerno minimalno količino podobnih proizvodov. Ob upoštevanju vrste in vrednosti zadevnega proizvoda se razume kot zmerno to, da so za pridobitev možnosti oddaje zahtevka za dovoljenja uvozniki uvozili najmanj 50 ton predelanih proizvodov sadja in zelenjave, kakor to navaja člen 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 v eni ali več preteklih treh sezonah konzerviranja v pločevinke (2000/01, 2001/02 in 2002/03 za prvo obdobje dokončnih ukrepov (od 11. aprila 2004 do 10. aprila 2005). Prav tako bi bilo treba sprejeti določbo o zahtevanem plačilu varščine za vsako tono zadevnega proizvoda, za katerega se vloži zahtevek za uvozno dovoljenje. Navedena varščina bi morala biti tako visoka, da bi preprečila špekulativne zahtevke, vendar ne tako visoka, da bi odvrnila od vlog tiste, ki jih dejansko zanima trgovinska dejavnost predelanega sadja in zelenjave. Šteje se, da je varščina okoli 20 % vrednosti uvoženega zadevnega proizvoda v tem smislu sprejemljiva.

(129) Po začasnih ukrepih so tradicionalni uvozniki dobili 85 % tarifne kvote (23435 ton na letni podlagi), medtem ko so drugi uvozniki dobili 15 % (4135 ton na letni podlagi). Ukrepi bi morajo ohraniti položaj tradicionalnih uvoznikov in obenem vzpodbujati konkurenčnost in omogočati drugim uvoznikom dostop do trga. Število uvoznikov, ki so dolgo časa uvažali satsuma mandarine v pločevinkah iz LRK, je pomembno, vendar ne dosega praga 500 ton, da bi jih lahko obravnavali kot tradicionalne uvoznike. Ob upoštevanju nihanja obsega uvoza teh uvoznikov je ugotovljeno, da bi bilo bolje povečati količino tarifne kvote za takšne uvoznike kakor zmanjšati višino praga.

(130) Šteje se, da bi moralo biti ne glede na visok odstotek zadevnega proizvoda, ki so ga tradicionalni uvozniki uvozili v zadnjih sezonah zaradi ohranjanja odprtosti trga, konkurenčnosti in zagotavljanja priložnosti sodelovanja za uvoznike manjših količin, 25 % tarifne kvote za blago s poreklom iz LRK na voljo "drugim uvoznikom". Z dodelitvijo 75 % tradicionalnim uvoznikom v skladu z dokončnimi ukrepi bi se morala začetna letna količina tarifne kvote, ki naj bi jim bila na voljo, obdržati na 23132 tonah. To bi ohranilo položaj tradicionalnih uvoznikov in hkrati omogočilo dodelitev višjega odstotka za druge uvoznike od tistega, ki jim je bil dodeljen z začasnimi ukrepi. Količina, dodeljena drugim uvoznikom, bi se torej morala povečati na 7711 ton (25 % tarifne kvote).

(131) Dovoljenja za ustrezen odstotek tarifne kvote, dodeljene tradicionalnim uvoznikom za zadevno obdobje uvozov obravnavanega proizvoda s poreklom iz LRK, bi bilo treba dati tradicionalnim uvoznikom na podlagi vlog in objektivnih meril. Dovoljenja za preostali del tarifne kvote za zadevno obdobje bi bilo treba dati "drugim uvoznikom" na podlagi vlog in objektivnih meril. Takšna merila so potrebna za to, da se vsakemu tradicionalnemu uvozniku zagotovi možnost, da ohrani svoj položaj proti drugim tradicionalnim uvoznikom, da noben posamezni uvoznik nima možnosti kontrolirati trga in da je konkurenčnost med uvozniki ohranjena. V tem smislu je najobjektivnejše merilo za tradicionalne uvoznike največja količina (neto teža) zadevnega proizvoda, ki jo je tradicionalni uvoznik v zadnjih treh sezonah uvozil na eno sezono konzerviranja v pločevinke (2000/01, 2001/02 in 2002/03 za prvo obdobje dokončnih ukrepov (od 11. aprila 2004 do 10. aprila 2005). Najustreznejše objektivno merilo za druge uvoznike je omejitev na 20 % tarifne kvote, ki je na voljo drugim uvoznikom za blago s kitajskim poreklom (kar pomeni 3 % tarifne kvote za blago s poreklom iz Kitajske).

(132) Glede uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz drugih držav kakor iz LRK, ob upoštevanju, da tradicionalni uvozniki ne uvažajo velikih količin zadevnega proizvoda iz drugih držav, in ker je treba uvesti tarifno kvoto, ki naj bi bila znatno višja, kakor so bili uvozi v prejšnjih sezonah konzerviranja v pločevinke, se upošteva, da bi morala biti celotna tarifna kvota dostopna vsem uvoznikom na enaki podlagi, in da je (zaradi zgoraj navedenih razlogov) najustreznejše objektivno merilo za omejevanje vlog za uvozna dovoljenja meja 20 % tarifne kvote, ki je na voljo za blago z navedenim poreklom.

(133) Upravičenost do izključitve uvoženega blaga iz dežel v razvoju iz tarifne kvote je odvisna od porekla blaga. Upravičenost uvoženega blaga do tarifne kvote, dodeljene uvozu s poreklom iz LRK, in do tarifne kvote za uvoze s poreklom iz vseh drugih držav je tudi odvisna od porekla blaga. Uporabiti bi bilo torej treba merila za določanje porekla, ki trenutno veljajo v Skupnosti, ter zato, da bi zagotovili učinkovito upravljanje s tarifnimi kvotami, zahtevati predložitev potrdila o poreklu na meji Skupnosti za uvoze zadevnega proizvoda, razen če uvoze zadevnega proizvoda spremlja dokazilo o poreklu, izdano ali napisano v skladu z ustreznimi pravili, sprejetimi za uvrstitev med preferencialne tarifne ukrepe.

11.3 TRAJANJE

(134) Dokončni ukrepi veljajo največ štiri leta, vključno z obdobjem začasnih ukrepov, ki so začeli veljati 9. novembra 2003. Poteči morajo najkasneje 8. novembra 2007 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO

Člen 1

Sistem tarifnih kvot

1. Sistem tarifnih kvot se odpre za uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih mandarin v Skupnost (vključno s tangerinkami in satsuma mandarinami), klementin, wilking mandarin in drugih podobnih hibridov agrumov, brez dodanega alkohola in z dodanim sladkorjem, ki so trenutno uvrščeni v oznaki KN 20083055 in 20083075 (v nadaljnjem besedilu mandarine v pločevinkah). Obseg vsake tarifne kvote in obdobje, za katero se uporabljata, sta opredeljena v Prilogi 1.

2. Konvencionalna stopnja dajatve, navedena v Uredbi Sveta (ES) št. 2658/87 [15], ali druga preferencialna stopnja dajatve se še naprej uporablja za mandarine v pločevinkah, uvožene v skladu s kvotami iz odstavka 1.

3. V skladu s členom 9 se pri uvozu tistih mandarin v pločevinkah, ki se izvede brez predložitve dovoljenja, kakor je navedeno v členu 3 (1), ki se nanaša na državo porekla navedenih mandarin v pločevinkah, plača dodatna dajatev 101 evro na tono.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi pomenijo:

(a) "sezona konzerviranja" v pločevinke obdobje 12 mesecev od 1. oktobra enega leta do 30. septembra naslednjega leta,

(b) "države pristopnice" so Latvija, Litva, Estonija, Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška, Slovenija, Malta in Ciper,

(c) "uvoznik" je gospodarski subjekt, fizična ali pravna oseba, posameznik ali skupina, ki je v vsaj eni od zadnjih treh sezon konzerviranja v pločevinke uvozil v Skupnost ali države pristopnice najmanj 50 ton na sezono konzerviranja v pločevinke predelanih proizvodov iz sadja in zelenjave iz člena 1 (2) Uredbe (ES) št. 2201/96, ne glede na poreklo navedenih uvozov,

(d) "tradicionalni uvoznik" je uvoznik, ki je uvozil povprečno 500 ton ali več mandarin v pločevinkah na sezono konzerviranja v pločevinke v Skupnost ali v države pristopnice v zadnjih treh sezonah konzerviranja v pločevinke, ne glede na poreklo navedenih uvozov,

e) "referenčna količina" je največja količina mandarin v pločevinkah, ki jo je uvozil tradicionalni uvoznik na sezono konzerviranja v pločevinke v eni od zadnjih treh sezon konzerviranja v pločevinke,

f) "drugi uvozniki" so uvozniki, ki niso tradicionalni uvozniki,

g) "poreklo" se nanaša na državo porekla uvoza, bodisi LRK bodisi drugo državo, ki ni LRK.

Člen 3

Sistem uvoznih dovoljenj

1. Vsi uvozniki morajo v okviru kvot iz člena 1(1) predložiti uvozno dovoljenje (v nadaljnjem besedilu dovoljenje), izdano v skladu z Uredbo (ES) št. 1291/2000 v skladu z določbami te uredbe.

2. Člen 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se ne uporablja za dovoljenja, polje 19 na dovoljenju se označi z "0".

3. Z odstopanjem od člena 9 Uredbe (ES) št. 1291/2000 so pravice, ki izhajajo iz dovoljenj, neprenosljive.

4. Znesek varščine iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 je 10 eurov na tono neto teže.

Člen 4

Veljavnost dovoljenj

1. V polju 8 zahtevka za dovoljenje in v dovoljenjih se navede država porekla proizvoda. V polju 8 se označi besedica "da" s križcem. Dovoljenja veljajo le za proizvode s poreklom iz države, ki je v polju navedena.

2. Dovoljenja veljajo le za obdobje, za katerega so bila izdana. V polju 24 se navede začetek obdobja veljavnosti (npr. "dovoljenje velja od 11. aprila 2004 do 10. aprila 2005").

Člen 5

Zahtevki za dovoljenja

1. Zahtevke za dovoljenja lahko vložijo le uvozniki.

Zahtevki se vložijo pri pristojnih državnih organih. V skladu s členom 2(c) in (d) jim mora biti priložena ustrezna dokumentacija s podatki, ki jih ti organi zahtevajo.

2. Zahtevki za dovoljenja za obdobje do 10. aprila 2005 se lahko vložijo v obdobju od 1. do 7. maja 2004. Zahtevki za dovoljenja za katero koli kasnejše obdobje se lahko vložijo od 1. do 8. februarja, neposredno pred začetkom ustreznega obdobja za vse druge primere.

3. Zahtevki za dovoljenja, ki jih vložijo tradicionalni uvozniki, naj zajemajo količine, ki ni večja od referenčne količine za zadevnega tradicionalnega uvoznika v zvezi z uvozom mandarin v pločevinkah s poreklom iz LRK, ter količina ne sme biti večja od 20 % tarifne kvote, določene za uvoz mandarin v pločevinkah s poreklom iz vseh drugih držav.

4. Zahtevki za dovoljenja, ki jih vložijo drugi uvozniki, ne smejo pokrivati več kakor 3 % tarifne kvote, opredeljene v Prilogi I za mandarine v pločevinkah s poreklom iz LRK, in ne več kakor 20 % tarifne kvote, opredeljene za uvoz mandarin v pločevinkah s poreklom iz vseh drugih držav.

5. V polju 20 zahtevkov za dovoljenja se navede "tradicionalni uvoznik" ali "drugi uvoznik" in "zahtevek v skladu z Uredbo (ES) št. 658/2004".

Člen 6

Dodelitev tarifnih kvot

1. Za uvoze kitajskega porekla se za vsako obdobje dodeli tarifna kvota, opredeljena v členu 1(1):

(a) 75 % tradicionalnim uvoznikom,

(b) 25 % drugim uvoznikom.

Če v katerem koli obdobju kategorija uvoznikov dodeljene količine ne izčrpa v celoti, se preostali del lahko dodeli drugi kategoriji.

2. Za uvoz, ki ni kitajskega porekla, je kvota iz člena 1(1) na voljo tradicionalnim uvoznikom in drugim uvoznikom.

Člen 7

Sporočila držav članic Komisiji

1. Države članice obvestijo Komisijo, ali so bili vloženi zahtevki za uvozna dovoljenja in kakšne količine so v njih navedene.

2. Za obdobje od 11. aprila 2004 do 10. aprila 2005 se podatki iz odstavka 1 sporočijo najkasneje do 12.00 ure (po bruseljskem času) dne 11. maja 2004.

3. Za vsako nadaljnje obdobje se podatki iz odstavka 1 pošljejo najkasneje do 12.00 ure (po bruseljskem času) 10. februarja neposredno pred začetkom ustreznega obdobja.

4. Sporočilo iz odstavka 1 se pošlje preko elektronskih sredstev na obrazcu, ki ga v ta namen pošlje Komisija državam članicam. Podatki se navajajo posebej za vrsto uvoznika in za poreklo v smislu člena 2.

Člen 8

Izdajanje dovoljenj

1. Na podlagi podatkov, ki so jih sporočile države članice v skladu s členom 7, Komisija določi na podlagi uredbe za vsako poreklo in vsako vrsto uvoznika posebej v skladu s členom 2 ter ob upoštevanju odstavka 2 razmerje, v kakršnem bodo dovoljenja izdana. Ta odločitev se sprejme najkasneje 2. junija 2004, za obdobje od 11. aprila 2004 do 10. aprila 2005, in ne kasneje kakor 15. marca neposredno pred začetkom ustreznega obdobja v vseh drugih primerih.

2. Če Komisija na podlagi podatkov, ki ji jih sporočijo države članice v skladu s členom 7, ugotovi, da zahtevki za izdajo dovoljenj presegajo količine, določene v skladu s členoma 1 in 6, določi izjemoma odstotek znižanja, ki se uporabi pri zadevnih zahtevkih za dovoljenja.

3. Dovoljenja izdajo pristojni državni organi četrti delovni dan, ki sledi začetku veljavnosti uredbe, ki jo predvideva odstavek 1.

4. Če je na podlagi odstavka 1 količina, za katero se izda dovoljenje, manjša od zahtevane količine, je mogoče zahtevek za dovoljenje umakniti v treh delovnih dneh po začetku veljavnosti ukrepov, sprejetih skladno z navedenim odstavkom. V primeru takšnega umika se varščina nemudoma sprosti.

Člen 9

Dežele v razvoju

Za uvoz mandarin v pločevinkah s poreklom iz dežel v razvoju, navedenih v Prilogi 2, se ne uporabljajo tarifne kvote ali dodelitve.

Člen 10

Splošne določbe

1. Poreklo mandarin v pločevinkah, za katere se uporablja ta uredba, se opredeli v skladu z določbami, ki veljajo v Skupnosti.

2. V skladu z odstavkom 3 se mora za vsako sprostitev mandarin v pločevinkah iz tretje države v prosti promet v Skupnosti predložiti potrdilo o poreklu, ki ga izdajo pristojni državni organi navedene države in ki izpolnjuje zahteve, določene v členu 47 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 [16].

3. Potrdilo o poreklu iz odstavka 2 se ne zahteva za uvoz mandarin v pločevinkah, če jih spremlja dokazilo o poreklu, izdano ali napisano v skladu z ustreznimi pravili, sprejetimi za uvrstitev med preferencialne tarifne ukrepe.

4. Dokazilo o poreklu se sprejme le, če mandarine v pločevinkah ustrezajo merilom za opredelitev porekla, določenim z veljavnimi določbami Skupnosti.

Člen 11

Države članice in Komisija tesno sodelujejo za zagotavljanje skladnosti s to uredbo.

Člen 12

Ta uredba začne veljati 11. aprila 2004 in se uporablja do 8. novembra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2004

Za Komisijo

Pascal Lamy

Član Komisije

[1] UL L 349, 31.12.1994, str. 53.

[2] UL L 286, 11.11.2000, str. 1.

[3] UL L 67, 10.3.1994, str. 89.

[4] UL L 290, 8.11.2003, str. 3.

[5] UL L 290, 8.11.2003, str. 3.

[10] UL L 297, 21.11.1996, str. 29.

[11] UL L 64, 2.3.2004, str. 25.

[12] UL C 236, 2.10.2003, str. 30.

[13] UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

[14] UL L 58, 26.2.2004, str. 3.

[15] UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2344/2003 (UL L 346, 31.12.2003, str. 38).

[16] UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2286/2003 (UL L 343, 31.12.2003, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Obdobje | Kvota – LRK (v tonah) | Kvota – vse druge države (v tonah) |

11.4.2004 do 10.4.2005 | 30843 | 2314 |

11.4.2005 do 10.4.2006 | 32385 | 2430 |

11.4.2006 do 10.4.2007 | 34004 | 2551 |

11.4.2007 do 8.11.2007 | 20738 | 1556 |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Seznam dežel v razvoju - niso zajete v ukrepih, ker je njihov izvoz v Skupnost manjši kakor 3 %.

Združeni arabski emirati, Afganistan, Antigva in Barbuda, Angola, Argentina, Barbados, Bangladeš, Burkina Faso, Bahrajn, Burundi, Benin, Brunej, Dar es Salaam, Bolivija, Brazilija, Bahami, Butan, Bocvana, Belize, Demokratska republika Kongo, Centralno–afriška republika, Kongo, Slonokoščena obala, Čile, Kamerun, Kolumbija, Kostarika, Kuba, Cape Verde, Džibuti, Dominika, Dominikanska republika, Alžirija, Ekvador, Egipt, Eritreja, Etiopija, Fidži, Zvezne države Mikronezije, Gabon, Grenada, Gana, Gambija, Gvineja, Ekvatorialna Gvineja, Gvatemala, Gvineja–Bisao, Gvajana, Honduras, Haiti, Hongkong, Indonezija, Indija, Irak, Iran (Islamska republika Iran), Jamajka, Jordanija, Kenija, Kambodža, Kiribati, Komori, St Kitts in Nevis, Kuvajt, Laos Ljudska demokratska republika, Libanon, St Lucia, Šrilanka, Liberija, Lesoto, Libijska arabska Jamahiriya, Maroko, Madagaskar, Maršalovi otoki, Mali, Mjanmar, Mongolija, Mavretanija, Mauritius, Maldivi, Malavi, Mehika, Malezija, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Nikaragva, Nepal, Nauru, Oman, Panama, Peru, Papua Nova Gvineja, Filipini, Pakistan, Palau, Paragvaj, Katar, Ruanda, Saudova Arabija, Salomonovi otoki, Sejšeli, Sudan, Sierra Leone, Senegal, Somalija, Sao Tomé in Principe, El Salvador, Arabska republika Sirija, Swaziland, Čad, Togo, Tajska, Tunizija, Tonga, Vzhodni Timor, Trinidad in Tobago, Tuvalu, Tanzanija (Zvezna republika), Kitajski Taipei, Uganda, Urugvaj, St Vincent in Severne Grenadine, Venezuela, Vietnam, Vanuatu, Samoa, Jemen, Južna Afrika, Zambija in Zimbabve.

--------------------------------------------------