32004D0210

Sklep Komisije

z dne 3. marca 2004

o ustanovitvi znanstvenih odborov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja

(Besedilo velja za EGP)

(2004/210/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 152 in 153 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Znanstveni odbori so bili ustanovljeni s Sklepom Komisije 97/404/ES z dne 10. junija 1997 o ustanovitvi Znanstvenega usmerjevalnega odbora [1] in Sklepom Komisije 97/579/ES z dne 23. julija 1997 o ustanovitvi znanstvenih odborov na področju varstva zdravja potrošnikov in varnosti hrane [2].

(2) Odgovornosti Znanstvenega usmerjevalnega odbora glede na znanstvene nasvete o goveji spongiformni encefalopatiji in transmisivnih spongiformnih encefalopatijah so bile prenesene na Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane [3].

(3) Tudi odgovornosti petih od osmih znanstvenih odborov, ustanovljenih s Sklepom 97/579/ES, so bile prenesene na Evropsko agencijo za varnost hrane in sicer odgovornosti Znanstvenega odbora za hrano, Znanstvenega odbora za prehrano živali, Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali in Znanstvenega odbora za veterinarske ukrepe v zvezi z javnim zdravjem ter Znanstvenega odbora za rastline.

(4) Mandati članov preostalih treh znanstvenih odborov, ustanovljenih s Sklepom Komisije 97/579/ES in sicer Znanstvenih odborov za kozmetične izdelke in neprehrambne proizvode, ki so namenjeni potrošnikom, Znanstvenega odbora za zdravila in medicinske pripomočke ter Znanstvenega odbora za toksičnost, ekotoksičnost in okolje so končani. Člani teh odborov obdržijo funkcijo do zamenjave ali do obnovitve njihovega mandata.

(5) Zato je treba nadomestiti Sklep 97/404/ES in Sklep 97/579/ES ter razveljaviti te akte.

(6) Tehten in pravočasen znanstveni nasvet je bistvena zahteva za predloge, sklepe in usmeritve Komisije v zvezi z varstvom potrošnikov, javnim zdravjem in okoljem.

(7) Nasveti znanstvenih odborov o zadevah v zvezi z varstvom potrošnikov, javnim zdravjem in okoljem morajo temeljiti na načelih odličnosti, neodvisnosti in nepristranosti ter preglednosti, kakor so izpostavljena v sporočilu Komisije o "pridobivanju in uporabi strokovnega znanja in izkušenj s strani Komisije: načela in smernice. Boljše znanje za boljšo politiko" [4].

(8) Bistveno je, da znanstveni odbori čim bolje uporabijo zunanje strokovno znanje in izkušnje v EU in zunaj nje, kakor bi bilo potrebno za neko specifično vprašanje.

(9) Pravi čas je, da se svetovalna struktura znanstvenega odbora reorganizira glede na operativne izkušnje, ustanovitev Evropske agencije za varnost hrane in prihodnje potrebe Komisije po neodvisnih znanstvenih nasvetih. Takšna struktura mora zagotoviti prožnost, ki omogoča svetovanje Komisiji v zvezi z zadevami, ki spadajo med ustaljena področja pristojnosti kakor tudi v zvezi z nastajajočimi in na novo ugotovljenimi zdravstvenimi tveganji ter zadevami, ki ne spadajo v pristojnost drugih organov Skupnosti, zadolženih za oceno tveganj.

(10) Potreba po neodvisnih strokovnih nasvetih, tako na ustaljenih kot novih področjih odgovornosti Skupnosti, ki spadajo v pristojnost Znanstvenega odbora za kozmetične izdelke in neprehrambne proizvode, ki so namenjeni potrošnikom, ter Znanstvenega odbora za toksičnost, ekotoksičnost in okolje, se bo verjetno še naprej povečevala.

(11) Število zahtev po strokovnih nasvetih Znanstvenega odbora za zdravila in medicinske pripomočke je premajhno, da bi upravičilo njegovo nadaljnje delo kot samostojnega odbora. Vendar glede na možno pomembnost tega področja in še zlasti področja medicinskih pripomočkov je treba obdržati možnost zagotavljanja strokovnih nasvetov v okviru ustreznega znanstvenega odbora.

(12) Da bi se krepila njihova znanstvena sovisnost, sinergija in multidisciplinarni pristop in da bi se hkrati čim bolj zmanjšalo prekrivanje odgovornosti, je treba na novo opredeliti področja pristojnosti znanstvenih odborov in zagotoviti sistematično in strukturirano koordinacijo.

(13) Pomembno je, da Komisija lahko zavzame proaktiven pristop k zgodnjemu ocenjevanju nastajajočih in na novo ugotovljenih tveganj –

SKLENILA NASLEDNJE:

Člen 1

Svetovalna struktura in področja pristojnosti znanstvenih odborov

1. S tem se ustanovijo naslednji znanstveni odbori:

(a) Znanstveni odbor za potrošniške proizvode (v nadaljnjem besedilu ZOPP);

(b) Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (v nadaljnjem besedilu ZOZOT);

(c) Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (v nadaljnjem besedilu ZONNUZT).

2. Področja pristojnosti znanstvenih odborov so določena v Prilogi I, brez poseganja v pristojnost, ki je po zakonodaji Skupnosti dodeljena drugim organom Skupnosti, zadolženim za oceno tveganja, kakor sta Evropska agencija za varnost hrane in Evropska agencija za oceno medicinskih proizvodov.

Člen 2

Naloga

1. Komisija zahteva znanstveno mnenje od znanstvenih odborov v primerih, ki jih določa zakonodaja Skupnosti. Komisija lahko tudi zahteva mnenje odborov v zvezi z vprašanji:

(a) posebnega pomena za varstvo potrošnikov, javno zdravje in okolje ter

(b) vprašanji, ki ne spadajo v pristojnost drugih organov Skupnosti.

2. Zahteve za znanstveno mnenje o vprašanjih, ki ne spadajo na področja pristojnosti posameznega znanstvenega odbora ali ki potrebujejo, da jih preuči več kakor en odbor, se obravnavajo v skladu s poslovnikom, določenim v členu 10(2)(c). Enako velja glede potreb po razčiščevanju zahtev za znanstvena mnenja v skladu s poslovnikom, navedenim v členu 10(2)(b).

3. Komisija lahko zahteva sprejetje znanstvenega mnenja znanstvenega odbora v določenem roku.

4. Znanstveni odbori opozorijo Komisijo na poseben ali nastajajoč problem, ki spada v njihovo pristojnost, za katerega menijo, da bi lahko predstavljal dejansko ali možno tveganje za varstvo potrošnikov, javno zdravje ali okolje. Komisija določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti, če je to primerno, vključno z zahtevo po znanstvenem mnenju o zadevi.

5. S pridržkom od odstavka 3 lahko znanstveni odbor zahteva od zainteresiranih udeležencev dodatne informacije za dokončanje znanstvenega mnenja.

Znanstveni odbor lahko določi rok, v katerem je treba predložiti zahtevane informacije. Če zahtevane informacije niso predložene v tem roku, lahko odbor sprejme svoje mnenje na podlagi razpoložljivih informacij.

Člen 3

Imenovanje članov znanstvenih odborov in pridruženih članov

1. Znanstveni odbor za potrošniške proizvode (ZOPP) in Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (ZOZOT) sta sestavljena vsak iz največ 19 članov. Ti so imenovani na podlagi strokovnega znanja in v skladu s tem geografske porazdelitve, ki odraža raznolikost znanstvenih problemov in pristopov v Skupnosti. Komisija določi število članov v vsakem odboru v skladu s predpisanimi potrebami.

2. Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (ZONNUZT) je sestavljen iz 13 članov. Ti so imenovani na podlagi širokega strokovnega znanja na področju uporabe ocene tveganja in v skladu s tem geografske porazdelitve, ki odraža raznolikost znanstvenih problemov in pristopov v Skupnosti.

Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (ZONNUZT) lahko za kakršno koli specifično vprašanje pritegne k sodelovanju do šest pridruženih članov, izbranih na osnovi njihovega strokovnega znanja. Pridruženi člani imajo enake pravice do udeležbe v razpravah in enake odgovornosti kot člani.

3. Člani vsakega znanstvenega odbora so znanstveni strokovnjaki na enem ali več področjih pristojnosti tega odbora in skupaj pokrivajo čim širše področje strok.

4. Komisija imenuje člane znanstvenih odborov na podlagi seznama ustreznih kandidatov, sestavljenega na podlagi razpisa za prijavo interesa, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Komisije.

5. Noben član znanstvenega odbora ne sme biti imenovan v več kot enega od odborov, navedenih v členu 1(1).

Člen 4

Sestava rezervnega seznama

1. Kandidate, za katere se ugotovi, da so primerni za funkcijo v znanstvenem odboru, niso pa imenovani, se povabi, da se jih uvrsti na rezervni seznam. Rezervni seznam lahko uporabljajo:

(a) Komisija pri iskanju primernih kandidatov, ki nadomestijo člane v skladu s členom 7(2);

(b) Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja pri iskanju pridruženih članov, ki imajo zahtevano strokovno znanje za specifična vprašanja;

(c) znanstveni odbori pri iskanju zunanjih strokovnjakov v okviru delovnih skupin.

2. Pridruženi člani so izbrani z rezervnega seznama ali seznamov, ki jih sestavijo drugi organi Skupnosti na podlagi odprtih izbirnih postopkov, namenjenih zadostitvi zahtevam po odličnosti in neodvisnosti.

Člen 5

Izvolitev predsednikov in podpredsednikov

1. Vsak znanstveni odbor z navadno večino svojih članov izvoli izmed svojih članov predsednika in dva podpredsednika. Mandat predsednika in podpredsednika traja tri leta in je obnovljiv.

2. Postopek za izvolitev predsednika in podpredsednikov znanstvenih odborov se določi v poslovniku.

Člen 6

Koordinacija znanstvenih odborov

Predsedniki pomagajo Komisiji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na koordinacijo treh znanstvenih odborov v skladu s poslovnikom iz člena 10(2)(d).

Člen 7

Mandat

1. Člani so imenovani v znanstvene odbore za dobo treh let in ne morejo biti člani odbora več kakor tri zaporedne mandate. Funkcijo obdržijo do njihove zamenjave ali obnovitve njihovega mandata.

Člani, ki so pravkar zaključili tri zaporedne mandate v enem znanstvenem odboru, so lahko izvoljeni v članstvo v drugem znanstvenem odboru.

2. Kadar se ugotovi, da nek član ne sodeluje pri delu znanstvenih odborov ali da želi odstopiti, lahko Komisija prekine članstvo tega člana in imenuje zamenjavo z rezervnega seznama, predvidenega v členu 4.

Člen 8

Delovne skupine in udeležba zunanjih strokovnjakov

1. Sporazumno s Komisijo lahko znanstveni odbori povabijo specializirane zunanje strokovnjake, za katere menijo, da imajo ustrezno strokovno znanje, s katerim lahko prispevajo k njihovemu delu.

2. Znanstveni odbori lahko ustanavljajo posebne delovne skupine z jasno opredeljenimi nalogami. Te delovne skupine se ustanovijo zlasti tedaj, ko obstaja potreba po zunanjem strokovnem znanju za dokončanje mandata odbora. V takšnih primerih odbor uporabi strokovno znanje teh delovnih skupin pri sprejemanju znanstvenih mnenj.

3. Delovne skupine vodi član znanstvenega odbora, ki jih je sklical in te temu članu poročajo.

4. Kadar je neko vprašanje skupno več kakor enemu znanstvenemu odboru, se ustanovi skupna delovna skupina, ki vključuje člane odborov, zadevne pridružene člane in zunanje strokovnjake, če je potrebno.

Člen 9

Povračila in odškodnine

Člani znanstvenih odborov, pridruženi člani in zunanji strokovnjaki so upravičeni do odškodnine za udeležbo na sestankih odborov in za poročanje o posebnem vprašanju, kakor je predvideno v Prilogi II.

Povračilo potnih stroškov in dnevnic izplača Komisija.

Člen 10

Poslovnik

1. Znanstveni odbori sprejmejo skupni poslovnik v posvetovanju s Komisijo. Poslovnik zagotavlja, da znanstveni odbori opravljajo svoje naloge v skladu z načeli odličnosti, neodvisnosti in preglednosti, pri čemer upoštevajo zakonske zahteve o poslovni tajnosti.

2. Poslovnik obsega zlasti naslednje:

(a) volitve predsednika in podpredsednikov znanstvenih odborov;

(b) postopke za:

(i) koordinacijo in dodeljevanje vprašanj;

(ii) sprejemanje mnenj v običajnih razmerah; in

(iii) sprejemanje mnenj na podlagi skrajšanega pisnega postopka, če nujnost zadeve zahteva takšen postopek;

(c) določitev znanstvenega odbora, odgovornega za obravnavanje vprašanj, skupnih več kakor enemu znanstvenemu odboru;

(d) postopke za zagotavljanje koordinacije med znanstvenimi odbori, ki vključujejo zadeve v zvezi z usklajevanjem ocene tveganja;

(e) ustanovitev in organizacijo delovnih skupin znanstvenih odborov;

(f) vključitev zunanjih strokovnjakov in pri ZOPNUZT pridruženih članov;

(g) imenovanje poročevalcev in opis njihovih nalog glede na pripravo osnutkov mnenj za znanstvene odbore;

(h) obliko in vsebino strokovnih mnenj in postopke za zagotavljanje in izboljšanje njihove sovisnosti;

(i) postopke za ugotavljanje, reševanje ali razčiščevanje različnih mnenj s Skupnostjo in mednarodnimi organi, ki opravljajo podobne naloge, vključno z izmenjavo informacij in organizacijo skupnih sestankov;

(j) organizacijo zaslišanj z industrijo ali drugimi posebnimi interesnimi skupinami;

(k) odgovornosti in obveznosti članov, pridruženih članov in zunanjih strokovnjakov glede njihovih stikov s predlagatelji, posebnimi interesnimi skupinami in drugimi udeleženci;

(l) zastopanje znanstvenega odbora v zunanjih dejavnostih, zlasti glede na druge organe Skupnosti ali mednarodne organe, vključene v dejavnosti, ki se prekrivajo.

Člen 11

Pravila v zvezi z glasovanjem

Vsak znanstveni odbor odloča z večino svojih članov.

Člen 12

Sprejetje strokovnih mnenj

Znanstveni odbori sprejemajo svoja mnenja z večino članov, ki sestavljajo odbor.

Člen 13

Različna mnenja

1. Znanstveni odbori pomagajo Komisiji pri zgodnjem prepoznavanju možnih ali dejanskih razhajanj med njihovimi strokovnimi mnenji in strokovnimi mnenji organov Skupnosti in mednarodnih organov, ki opravljajo podobne naloge. Odbori pomagajo Komisiji pri izogibanju, reševanju ali razčiščevanju različnih mnenj.

2. Kadar je ugotovljeno večje razhajanje v zvezi z znanstvenimi vprašanji in je organ, ki ga to zadeva, organ Skupnosti, zadevni znanstveni odbor na zahtevo Komisije sodeluje s tem organom z namenom, da se bodisi razreši razhajanje ali predloži Komisiji skupno listino, ki razjasni sporna znanstvena vprašanja in ugotovi pomembne negotovosti v podatkih. Ta listina se objavi.

Člen 14

Neodvisnost

1. Člani znanstvenih odborov in pridruženi člani so imenovani osebno. Svojih odgovornosti ne morejo prenesti na drugega člana ali na tretjo osebo.

2. Člani znanstvenih odborov in pridruženi člani se zavežejo, da bodo delovali neodvisno od katerega koli zunanjega vpliva.

V ta namen dajo izjavo o zavezi, da bodo delovali v javnem interesu, in izjavo o interesih, ki navaja odsotnost ali obstoj kakršnega koli interesa, ki bi lahko veljal kot škodljiv za njihovo neodvisnost.

Te izjave so pisne in javno dostopne. Člani znanstvenih odborov dajo izjave vsako leto.

3. Člani znanstvenih odborov, pridruženi člani in zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v delovnih skupinah, navedejo na vsakem sestanku vsak specifičen interes, ki bi lahko veljal kot škodljiv za njihovo neodvisnost glede na točke dnevnega reda.

Člen 15

Preglednost

1. Zahtevki za mnenja, dnevni redi, zapisniki in mnenja znanstvenih odborov se objavijo brez neupravičene zamude in ob upoštevanju potrebe po poslovni tajnosti.

2. Manjšinska mnenja se vedno vključijo v mnenja znanstvenih odborov in se pripišejo zadevnim članom ali pridruženim članom.

3. Poslovnik se objavi na spletni strani Komisije.

4. Imena članov znanstvenih odborov se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Imena so prav tako na voljo na spletni strani Komisije skupaj s kratkim življenjepisom posameznega člana.

Imena udeležencev v delovnih skupinah se navedejo z mnenjem, ki so ga ti prispevali.

5. Rezervni seznam, ki izhaja iz razpisa za prijavo interesa, se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Seznam je prav tako na voljo na spletni strani Komisije

Člen 16

Zaupnost

Člani znanstvenih odborov, pridruženi člani in zunanji strokovnjaki ne razširjajo informacij, pridobljenih na podlagi dela znanstvenih odborov ali katere od delovnih skupin, kadar so obveščeni, da so te zaupne.

Člen 17

Sekretariat znanstvenih odborov Komisije

1. Znanstvene odbore in njihove delovne skupine sklicuje Komisija.

2. Komisija zagotovi znanstveni in upravni sekretariat znanstvenih odborov in njihovih delovnih skupin.

3. Sekretariat je odgovoren za zagotavljanje potrebne znanstvene in upravne podpore, ki omogoča učinkovito delovanje znanstvenih odborov v skladu s poslovnikom, zlasti glede na zahteve po odličnosti, neodvisnosti in preglednosti.

4. Sekretariat zagotovi znanstveno in tehnično koordinacijo dejavnosti znanstvenih odborov in po potrebi koordinacijo njihovih dejavnosti z dejavnostmi drugih organov Skupnosti in mednarodnih organov.

Člen 18

Nadomestitev znanstvenih odborov

Znanstveni odbori, ustanovljeni v skladu s členom 1(1) tega sklepa, nadomestijo obstoječe znanstvene odbore, ustanovljene s Sklepom 97/579/ES:

(a) Znanstveni odbor za potrošniške proizvode zamenja Znanstveni odbor za kozmetične izdelke in neprehrambne proizvode, ki so namenjeni potrošnikom;

(b) Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja zamenja Znanstveni odbor za toksičnost, ekotoksičnost in okolje;

(c) Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja zamenja Znanstveni odbor za zdravila in medicinske pripomočke.

Člen 19

Razveljavitve

1. Sklepa 97/404/ES in 97/579/ES se razveljavita.

Vendar pa trije odbori, ustanovljeni z navedenima sklepoma, obdržijo funkcije, dokler jih ne prevzamejo znanstveni odbori, ustanovljeni s tem sklepom.

2. Sklici na razveljavljena sklepa se razumejo, kakor da se nanašajo na ta sklep; sklici na odbore in sekcije, ustanovljene z razveljavljenima sklepoma, se razumejo, kakor da se nanašajo na odbore, ustanovljene s tem sklepom.

V Bruslju, dne 3. marca 2004

Za Komisijo

David Byrne

Član Komisije

[1] UL L 169, 27.6.1997, str. 85. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2000/443/ES (UL L 179, 18.7.2000, str. 13).

[2] UL L 237, 28.8.1997, str. 18. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2000/443/ES.

[3] UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 4).

[4] COM(2002) 713 konč. z dne 11. decembra 2002 o "pridobivanju in uporabi strokovnega znanja in izkušenj s strani Komisije: načela in smernice. Boljše znanje za boljšo politiko".

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PODROČJE PRISTOJNOSTI

1. Znanstveni odbor za potrošniške proizvode

Ta odbor daje mnenja o vprašanjih, ki zadevajo varnost potrošniških proizvodov (neprehrambni proizvodi, ki so namenjeni potrošnikom). Zlasti obravnava vprašanja glede varnosti in alergijskih lastnosti kozmetičnih izdelkov in sestavin z vidika njihovega vpliva na zdravje potrošnikov, igrače, tekstil, oblačila, izdelke za osebno nego, gospodinjske izdelke, na primer čistila in potrošniške storitve, na primer tetoviranje.

2. Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja

Ta odbor daje mnenja o vprašanjih, ki se nanašajo na ugotavljanje toksičnosti in ekotoksičnosti kemičnih, biokemičnih in bioloških sestavin, katerih uporaba ima lahko škodljive posledice za zdravje ljudi in okolje. Zlasti obravnava vprašanja v zvezi z novimi in obstoječimi kemikalijami, omejevanjem in trženjem nevarnih snovi, biocidi, odpadki, onesnaževalci okolja, plastičnimi in drugimi materiali, uporabljenimi za vodovodne cevi (npr. nove organske snovi), pitno vodo, kakovostjo zraka v prostoru in okolju.

Obravnava vprašanja v zvezi z izpostavljenostjo ljudi mešanicam kemikalij, senzibilizacijo in prepoznavanjem endokrinih motilcev hormonov.

3. Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja

Ta odbor daje mnenja o vprašanjih, ki se nanašajo na nastajajoča ali na novo ugotovljena tveganja in o obširnih, zapletenih ali multidisciplinarnih vprašanjih, ki zahtevajo obsežno oceno tveganj za varstvo potrošnikov ali javno zdravje ter o vprašanjih, ki so s tem povezana in jih ne pokrivajo drugi organi Skupnosti, zadolženi za oceno tveganja.

Primeri možnih področjih dejavnosti vključujejo možna tveganja, ki so povezana z medsebojnimi vplivi dejavnikov tveganja, sinergijskimi učinki, skupnimi učinki, antimikrobsko odpornostjo, novimi tehnologijami, kot so nanotehnologije, medicinskimi pripomočki, vključno s tistimi, ki imajo vgrajene snovi živalskega in/ali človeškega izvora, tkivnim inženirstvom, krvnimi proizvodi, zmanjševanjem plodnosti, rakom na endokrinih organih, fizikalnimi tveganji, kot so hrup in elektromagnetna polja (mobilni telefoni, oddajniki in elektronsko vodene naprave v domačem okolju) ter metodologijami za oceno novih tveganj.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ODŠKODNINE

Člani znanstvenih odborov, pridruženi člani in zunanji strokovnjaki so upravičeni do odškodnin za njihovo udeležbo pri dejavnostih znanstvenih odborov:

Za udeležbo na sestankih:

- 300 EUR za vsako celodnevno udeležbo ali 150 EUR za udeležbo na dopoldanskem ali popoldanskem sestanku znanstvenega odbora, delovne skupine ali za udeležbo na zunanjem sestanku v zvezi z delom znanstvenega odbora.

Za delo poročevalca o vprašanju, ki zahteva najmanj en dan za pripravo osnutka mnenja in s predhodnim pisnim soglasjem Komisije:

- 300 EUR,

- kadar je to v celoti upravičeno in glede na proračunsko razpoložljivost, se ta znesek lahko izjemoma poveča na 600 EUR za vprašanja, ki so posebno zahtevna glede delovne obremenitve.

Za posebno zapletena vprašanja multidisciplinarnega značaja se sme imenovati več kakor enega poročevalca.

--------------------------------------------------