32002R0769

Uredba Sveta (ES) št. 769/2002

z dne 7. maja 2002

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. PREJŠNJI POSTOPEK IN VELJAVNI UKREPI

(1) Marca 1996 so bili z Uredbo št. 600/96 [2] uvedeni dokončni protidampinški ukrepi v zvezi z uvozom kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Uvedeni ukrepi so bili v obliki posebne dajatve v višini 3479 ECU na tono.

B. SEDANJA PREISKAVA

1. Zahteva za pregled

(2) Po objavi obvestila o bližnjega izteku veljavnosti [3] protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu "zadevna država" ali "Kitajska") je Komisija prejela zahtevo za pregled v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba").

(3) Zahtevo je 4. januarja 2001 vložil Evropski svet za kemično industrijo (European Chemical Industry Council – CEFIC) (v nadaljnjem besedilu "vlagatelj") v imenu edinega proizvajalca Skupnosti, ki je pomenil celotno proizvodnjo kumarina v Skupnosti.

(4) Pregled zaradi bližnjega izteka veljavnosti ukrepov se je zahtevala z utemeljitvijo, da bi se škodljivi damping zaradi uvoza s poreklom iz Kitajske v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov verjetno nadaljeval ali ponovil.

2. Obvestilo o začetku

(5) Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ocenila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi bližnjega izteka veljavnosti ukrepov, in v Uradnem listu Evropskih skupnosti [4] objavila obvestilo o začetku preiskave v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

3. Obdobje preiskave

(6) Preučevanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajelo obdobje od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu "obdobje preiskave"). Preučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 1996 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu "obdobje pod pregledom").

4. Stranke, ki jih preiskava zadeva

(7) Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila proizvajalca Skupnosti – vlagatelja, proizvajalce izvoznike iz Kitajske in njihove zastopnike, kitajske organe oblasti ter uvoznike, uporabnike in združenja, za katere je bilo znano, da jih to zadeva. Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcem izvoznikom, proizvajalcu iz Združenih držav Amerike (primerljiva država), edinemu proizvajalcu Skupnosti, uvoznikom, uporabnikom in združenjem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, ter tistim strankam, ki so se same javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku pregleda.

(8) Na vprašalnike so odgovorili proizvajalec Skupnosti, proizvajalec iz primerljive države, eno združenje uvoznikov in pet uporabnikov. Noben odgovor na vprašalnik ni bil prejet z Kitajske.

5. Preverjanje prejetih informacij

(9) Komisija si je priskrbela in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotavljanje nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotavljanje interesa Skupnosti. Komisija je poleg tega strankam, ki jih je to neposredno zadevalo, dala možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(10) Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih podjetij:

Proizvajalec Skupnosti:

- Rhodia, (Lyon) Francija;

Uvoznik:

- Quest International, (Ashford) Združeno kraljestvo;

Proizvajalec iz primerljive države:

- Rhodia, (Cranbury NJ) ZDA.

C. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(11) Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi, torej kumarin, belkast kristalinični prah z značilnim vonjem sveže pokošenega sena. Uporablja se predvsem kot aromat in kot fiksativ pri izdelavi dišav, le-te pa se uporabljajo pri proizvodnji pralnih sredstev, kozmetike in parfumov.

(12) Kumarin je bil prvotno naravni izdelek, ki se je pridobival iz tonka fižola, danes pa se proizvaja sintetično. Pridobiva se lahko s sintezo na osnovi fenola, iz katerega se pridobi salicilaldehid (Perkinova reakcija), ali s sintezo iz ortokrezola (Raschigova reakcija). Najpomembnejša fizikalna specifikacija kumarina je njegova čistota, za katero je indikator njegovo tališče. Tališče kumarina standardne kakovosti, ki se prodaja v Skupnosti, je med 68 °C in 70 °C, kar ustreza čistoti 99 %.

(13) Zadevni izdelek spada pod oznako KN ex29322100.

2. Podoben izdelek

(14) Kot tudi v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo kumarin, ki ga proizvaja primerljiva država (ZDA) in se prodaja na njenem notranjem trgu, ter kumarin, ki se izvaža iz Kitajske v Skupnost, kot tudi kumarin, ki ga proizvaja industrija Skupnosti in se prodaja na trgu Skupnosti, dejansko enake fizikalne lastnosti in uporabo ter so zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

D. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

(15) V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je treba preučiti, ali bi bilo v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov nadaljevanje dampinga verjetno.

(16) Pri preučevanju verjetnosti nadaljevanja dampinga je treba preveriti, ali damping obstaja sedaj in ali bi se tak damping lahko nadaljeval.

1. Uvodne pripombe

(17) Pri spodnjih ugotovitvah o dampingu je treba upoštevati dejstvo, da kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali v preiskavi in da je bilo zato ugotovitve treba oblikovati na podlagi razpoložljivih dejstev, to je podatkov Statističnega urada Evropskih Skupnosti, kitajskih podatkov o izvozni trgovini in informacij iz pritožbe.

2. Sedanja višina dampinga

(a) Primerljiva država

(18) Veljavni ukrepi predvidevajo eno samo dajatev na ravni države za celoten uvoz kumarina iz Kitajske v Skupnost. V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe je Komisija uporabila isto metodologijo kot v prvotni preiskavi. Temu ustrezno se je normalna vrednost določila na podlagi informacij iz tretje države s tržnim gospodarstvom (v nadaljnjem besedilu "primerljiva država").

(19) V prvotni preiskavi so bile primerljiva država Združene države Amerike. V obvestilu o začetku pregleda zaradi bližnjega prenehanja veljavnosti ukrepov se je zato predlagalo, da se Združene države Amerike ponovno izberejo kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti. Ker je bilo ugotovljeno tudi, da prvotni razlogi za izbiro ZDA (velikost njihovega notranjega trga, odprtost njihovega trga in njihov dostop do osnovnih surovin) še veljajo, se je izbira Združenih držav Amerike kot primerljive države štela za ustrezno in razumno. Samo ena zainteresirana stranka je nasprotovala tej izbiri primerljive države, in sicer zlasti zaradi razlik v izdelavi izdelka, vendar ni pravočasno predložila alternative. Ker je proizvajalec iz Združenih držav Amerike na vprašanje privolil v neomejeno sodelovanje in je bila njegova domača prodaja zadosti reprezentativna, so se Združene države Amerike v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe štele za ustrezno in razumno izbiro primerljive države za določitev normalne vrednosti za zadevni izdelek iz Kitajske.

(b) Normalna vrednost

(20) Po tem se je preučilo, ali se domača prodaja sodelujočega proizvajalca iz ZDA neodvisnim strankam lahko šteje za posle v običajnem poteku trgovine v smislu člena 2(4) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da je bila tehtana povprečna prodajna cena pri celotni prodaji v obdobju preiskave višja od tehtanih povprečnih stroškov na enoto proizvodnje in da je obseg posamičnih prodajnih poslov po ceni, ki je bila nižja od stroškov na enoto proizvodnje, znašal več kot 20 %, vendar manj kot 90 % prodaje, ki se je uporabila za določitev normalne vrednosti; zato se je samo dobičkonosna domača prodaja štela za posle v običajnem poteku trgovine in se uporabila za primerjavo. Normalna vrednost se je zato v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe določila na podlagi plačane ali plačljive cene s strani neodvisnih domačih strank sodelujočega proizvajalca iz Združenih držav Amerike v običajnem poteku trgovine v obdobju preiskave.

(c) Izvozna cena

(21) Za izvoz v Skupnost, za katerega ni bilo sodelovanja s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov, je bilo ugotovitve v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe treba oblikovati na podlagi razpoložljivih dejstev. Povprečna izvozna cena se je zato za vse posle določila na podlagi kitajskih podatkov o izvozno trgovinskih tokovih.

(d) Primerjava

(22) Da bi se zagotovila poštena primerjava, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvedli ustrezni popravki za razlike v stroških notranjega prevoza, manipulacije, nakladanja, transporta in kreditov, ki so vplivale na cene in primerljivost cen.

(23) Pri stroških notranjega prevoza so ustrezni popravki temeljili na stroških v primerljivi državi.

(e) Stopnja dampinga

(24) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost na ravni franko tovarna primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno na ravni franko tovarna na Kitajskem na isti ravni trgovine.

(25) Zgornja primerjava je odkrila prisotnost znatnega dampinga. Stopnja dampinga je bila po rezultatih preiskave precejšnja in je bila le nekoliko pod stopnjo, ugotovljeno v prvotni preiskavi (okrog 50 %).

(26) Preiskava ni dala nobenega razloga, zakaj bi se nehal ta damping v primeru razveljavitve ukrepov. Zato je bil sprejet sklep, da je nadaljevanje dampinga verjetno. Ker pa je bil obseg uvoza s poreklom iz Kitajske v obdobju preiskave majhen, se je štelo za primerno tudi preučiti, ali bi se v primeru razveljavitve ukrepov damping ponovil pri večjem obsegu izvoza.

3. Razvoj uvoza iz Kitajske

(27) V okviru preučevanja verjetnosti ponovitve dampinga so se preučili naslednji dejavniki: obstoj dampinga, gibanje proizvodnje in izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem ter gibanje kitajskega izvoza kumarina po svetu.

(a) Obstoj dampinga

(28) Stopnja dampinga, ugotovljena v prvotni preiskavi, je bila visoka (več kot 50 %, kar je pomenilo dajatev v višini 3479 ECU na tono). Preiskava v okviru tega pregleda je pokazala, da se je damping nadaljeval in da je skoraj dosegel raven, ugotovljeno v prvotni preiskavi.

(b) Gibanje proizvodnje in izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem

(29) Po razpoložljivih informacijah ima Kitajska velike proizvodne zmogljivosti in bi jih zaradi narave izdelka ter proizvodnega postopka lahko v zelo kratkem času celo povečala. Po teh informacijah so kitajske proizvodne zmogljivosti okrog 1900 ton (40 % svetovnih zmogljivosti), s sedmimi proizvajalci in 18 potencialnimi proizvajalci, ki bi lahko takoj ponovno vstopili na trge. Te proizvodne zmogljivosti so tako veliko večje od celotne porabe v Skupnosti, ki znaša 700 ton.

(30) Posledično daje izredno velik delež neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti (med 50 % in 60 % proizvodnih zmogljivosti) kitajskim proizvajalcem izvoznikom veliko stopnjo prilagodljivosti pri proizvodnji. Ti proizvajalci lahko zato kratkoročno povečajo proizvodnjo in jo usmerijo na katerikoli izvozni trg, vključno s trgom Skupnosti, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(c) Gibanje kitajskega izvoza v tretjih državah

1. Splošen izvozni trend

(31) Iz kitajske izvozne statistike o gibanju kitajskih cen na drugih izvoznih trgih je razvidno, da so cene kitajskih izvoznikov na teh trgih v povprečju za 11 % nižje od cen, ponujenih v Skupnosti, in da so na nekaterih trgih tretjih držav, kot sta na primer Hong Kong in Indija, nižje celo za 16 %.

2. Možna preusmeritev kitajskega izvoza zaradi uvedbe omejitev v tretjih državah

(32) ZDA so leta 1995 uvedle protidampinške dajatve na uvoz kumarina iz Kitajske in maja 2000 po pregledu zaradi bližnjega izteka veljavnosti ukrepov podaljšale njihovo veljavnost. Dajatve v ZDA znašajo od 31,02 % do 160,80 %.

(33) To kaže, da so kitajski proizvajalci izvozniki prisiljeni iskati alternativne izvozne trge. Če bi Skupnost odpravila veljavne protidampinške ukrepe, bi bil izvoz na trg Skupnosti za kitajske proizvajalce izvoznike privlačna možnost.

3. Kitajski izvoz na reprezentativne izvozne trge

(34) Pomembno je upoštevati, da po tem, ko je Svet leta 1995 uvedel protidampinške dajatve, proizvajalcem izvoznikom iz Kitajske ni uspelo prodreti na druge izvozne trge niti povečati izvoza na obstoječe trge.

(d) Sklep

(35) Preiskava je pokazala, da je bil pri količinah, uvoženih iz Kitajske v Skupnost v obdobju preiskave, prisoten damping.

(36) Preiskava je tudi pokazala, da bi obseg kitajskega izvoza kumarina v Skupnost po vsej verjetnosti dosegel velike razsežnosti, če bi bili sedanji ukrepi razveljavljeni. Ta sklep je bil sprejet na podlagi obsežnih neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem ter na podlagi dejstva, da so kitajski proizvajalci izvozniki prisiljeni iskati alternativne trge trgu ZDA in drugim izvoznim trgom. Vse to ponazarja trajen velik interes kitajskih proizvajalcev izvoznikov, da prodajajo v Skupnost.

(37) Nadalje je bil sprejet sklep, da bi se ta močno povečan izvoz v Skupnost zelo verjetno odvijal po dampinških cenah. Ta sklep temelji na nizkih cenah, ki so bile ugotovljene za kitajski izvoz na druge pomembne trge tretjih držav.

(38) Če se povzame, je skrajno verjetno, da se bo uvoz iz Kitajske v Skupnost v primeru razveljavitve ukrepov ponovno močno povečal, in sicer po zelo dampinških cenah.

E. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(39) Podjetje, ki ga je zastopal vlagatelj, je bil edini proizvajalec kumarina v Skupnosti v obdobju preiskave.

(40) V obdobju preiskave je proizvajalec Skupnosti uvažal kumarin iz države, ki ni bila Kitajska. Namen tega uvoza je bil nadomestiti pomanjkanje zadevnega izdelka iz proizvodnje proizvajalca Skupnosti, ki je bilo posledica tehničnih razlogov Ta uvoz je pomenil samo manjši del skupnega obsega prodaje proizvajalca Skupnosti. Tako je kljub tej prodaji uvoženega kumarina glavna dejavnost podjetja ostala v Skupnosti in uvoz tega proizvajalca ni vplival na njegov status proizvajalca Skupnosti. Ta proizvajalec Skupnosti zato tvori industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

F. ANALIZA POLOŽAJA NA TRGU SKUPNOSTI

1. Poraba Skupnosti [5]

(41) Poraba Skupnosti se je ugotovila na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, navedenega v odgovoru na vprašalnik, ter na podlagi obsega uvoza iz zadevne države in vseh drugih tretjih držav v Skupnost, dobljenega iz podatkov Statističnega urada Evropskih Skupnosti.

(42) Na podlagi tega se je vidna poraba kumarina v obdobju pod pregledom povečala za 92 %. Porast je bil največji med letoma 1996 in 1997 (+ 82 %). Vendar pa je pri tem treba upoštevati velike količine kumarina, ki so se uvozile, predvsem iz Kitajske, v letih 1994 in 1995, to je pred uvedbo protidampinških ukrepov. Te velike količine uvoza so se uskladiščile in potem leta 1996 prodale/uporabile, s čimer se je povpraševanje po kumarinu v tem letu umetno zmanjšalo in posledično vidna poraba. Leta 1997 se je skupen obseg uvoza vrnil na raven, ki je bila primerljiva z ravnjo iz leta 1993.

2. Uvoz iz zadevne države

(a) Obseg in tržni delež

(43) Obseg kitajskega uvoza se je v obdobju pod pregledom drastično zmanjšal, in sicer za 89 %, še zlasti med letoma 1996 in 1998, ko se je zmanjšal za 87 %. To je časovno sovpadlo z uvedbo protidampinških ukrepov in z dejstvom, da so druge države povečale svoj izvoz v Skupnost. V zvezi s tem je preiskava pokazala, da je bil del uvoza iz Japonske dejansko kitajskega porekla in da se je s tem izognilo ukrepom. To je mogoče opaziti predvsem od leta 1997, ko se je uvoz iz Japonske nenadoma izredno povečal. Ko so ZDA po tem sprejele ukrepe za preprečitev tega izogibanja na trgu ZDA, je zadevni japonski izvoznik prenehal izvažati tudi v ES, in po podatkih Statističnega urada Evropskih Skupnosti se je uvoz iz Japonske na trg Skupnosti do konca obdobja preiskave neprekinjeno zmanjševal.

(44) Tržni delež uvoza iz Kitajske se je v obdobju pod pregledom zmanjšal za 25 odstotnih točk in je po rezultatih preiskave znašal med 1,5 % in 3 %.

(b) Cene

(45) Po uvedbi ukrepov leta 1995 so se po podatkih Statističnega urada Evropskih Skupnosti povprečne cene na podlagi klavzule CIF zadevnega uvoza med letom 1996 in obdobjem preiskave zvišale za 23 %, vendar so v celotnem obdobju pod pregledom ostale pod povprečnimi cenami na podlagi klavzule CIF vsega drugega uvoza ter tudi pod cenami industrije Skupnosti.

3. Gospodarski položaj industrije skupnosti

(a) Proizvodnja

(46) Proizvodnja industrije Skupnosti se je med letom 1996 in obdobjem preiskave podvojila. Porast je bil še posebej izrazit med letoma 1996 in 1997. Po tem je proizvodnja do leta 1999 nekoliko upadla ter se med letom 1999 in obdobjem preiskave ponovno povečala.

(b) Proizvodne zmogljivosti in izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti

(47) Skupne proizvodne zmogljivosti industrije Skupnosti so se v obdobju pod pregledom povečale za 29 %. To povečanje je posledica modernizacije obstoječih naprav v letu 1999.

(48) Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti se je med letom 1996 in obdobjem preiskave povečala za 56 %. To povečanje je bilo še posebej izrazito med letoma 1996 in 1997 ter med letom 1999 in obdobjem preiskave.

(c) Prodaja v Skupnosti

(49) Obseg prodaje industrije Skupnosti se je v obdobju pod pregledom bistveno povečal. Med letom 1999 in obdobjem preiskave se je potrojil. Ta razvoj je bil mogoč, ker se je v istem obdobju ko se je podvojila proizvodnja zmanjšal tudi izvoz. To povečanje prodaje je bilo najbolj izrazito med letoma 1996 in 1997, čeprav se je prodaja tudi med letom 1997 in obdobjem preiskave nenehno povečevala. Kot je že razloženo v uvodni izjavi 42, pa je bilo povpraševanje na trgu Skupnosti leta 1996 posebej majhno, kar izkrivlja primerjavo. Z letom 1997 kot osnovo za primerjavo se je obseg prodaje industrije Skupnosti med letom 1997 in obdobjem preiskave povečal za 41 %. Tak razvoj je posledica več okoliščin, in sicer uvedbe protidampinških ukrepov leta 1995 in zmanjšanja uvoza iz nekaterih tretjih držav, kot je že navedeno v uvodni izjavi 43.

(d) Zaloge

(50) Zaloge industrije Skupnosti ob koncu leta so se v obdobju podpregledom zmanjšale za 8 %. Od leta 1996 do leta 1997 so se najprej povečevale, se potem do leta 1999 zmanjševale, preden so se med letom 1999 in obdobjem preiskave ponovno povečale.

(e) Tržni delež

(51) Tržni delež industrije Skupnosti se je v obdobju pod pregledom povečal za 27 odstotnih točk. To povečanje je bilo še posebej izrazito med letoma 1996 in 1998, ko se je tržni delež povečal za 20 odstotnih točk. Po tem se je leta 1999 tržni delež nekoliko zmanjšal ter med letom 1999 in obdobjem preiskave ponovno pridobil okrog 12 odstotnih točk.

(f) Cene

(52) Povprečna neto prodajna cena proizvajalca Skupnosti se je med letom 1996 in obdobjem preiskave znižala za 14 %. Ta padec je bil še posebej izrazit med letoma 1996 in 1997 ter med letom 1999 in obdobjem preiskave.

(53) To je mogoče delno razložiti z ravnjo cen kitajskih izdelkov, ki so – kot je že navedeno v uvodni izjavi 45 – v obdobju pod pregledom ostale pod povprečnimi cenami na podlagi klavzule CIF vsega drugega uvoza. Čeprav je bil obseg uvoza v obdobju preiskave razmeroma majhen, je preiskava pokazala, da so kitajski izvozniki še naprej ponujali po nizkih cenah. Poleg tega se pritiski uvoza iz Japonske v obdobju pod pregledom ne morejo šteti za zanemarljive, četudi se je obseg uvoza od leta 1997 zmanjševal. Vendar je pri tem gibanju treba upoštevati prizadevanja proizvajalca Skupnosti, da izboljša učinkovitost proizvodnega postopka. Povečanje proizvodnih zmogljivosti je v povezavi z učinki protidampinških ukrepov proizvajalcu Skupnosti omogočilo, da poveča obseg svoje prodaje in s tem zmanjša stroške na enoto prodanega blaga.

(g) Donosnost

(54) Tehtana povprečna donosnost industrije Skupnosti se je v obdobju pod pregledom izrazito izboljšala, saj je industrija Skupnosti še leta 1996 ustvarila precejšnjo izgubo, v obdobju preiskave pa je že dosegla dobiček med 5 % in 10 %. Pri tem zvišanju, ki je bilo še posebej izrazito med letom 1998 in obdobjem preiskave, je treba upoštevati modernizacijo proizvodnih zmogljivosti, omenjeno v uvodni izjavi 47, ki je industriji Skupnosti omogočila, da bistveno zniža svoje proizvodne stroške.

(h) Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

(55) Razvoj denarnega toka, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti s prodajo kumarina, je zelo podoben razvoju donosnosti, saj je po letu 1999 prešel iz negativnih v pozitivne številke.

(56) Preiskava je pokazala, da industrija Skupnosti ni imela težav pri zbiranju sredstev. Vendar pa se to ne šteje za tehten kazalec, saj je industrija Skupnosti velika skupina, katere proizvodnja kumarina pomeni razmeroma majhen del njene skupne proizvodnje, in je njena zmožnost zbiranja kapitala bistveno odvisna od uspešnosti celotne skupine.

(i) Zaposlenost, produktivnost in plače

(57) Zaposlenost industrije Skupnosti je v obdobju pod pregledom nekoliko narasla in se je med letom 1996 in obdobjem preiskave povečala za 9 %. Produktivnost delovne sile v industriji Skupnosti, merjeno v količini proizvodnje na zaposlenega, se je v istem obdobju izrazito povečala, in sicer za 80 %. Plače kot celota so se med letom 1996 in obdobjem preiskave zvišale za 27 %, tako da se je povprečna plača na zaposlenega med letom 1996 in obdobjem preiskave zvišala za 16 %.

(j) Naložbe in donosnost naložb

(58) Raven naložb se je med letoma 1996 in 1999 bistveno povečala ter se v obdobju preiskave ponovno zmanjšala. Preiskava je pokazala, da je bila večina teh investicijskih izdatkov povezanih z modernizacijo proizvodnih zmogljivosti, že omenjeno v uvodni izjavi 47, ter z vzdrževanjem opreme.

(59) Donosnost naložb, izražena kot razmerje med čistim dobičkom industrije Skupnosti in neto knjižno vrednostjo njenih naložb, se je gibala zelo podobno kot donosnost, saj je preiskava pokazala, da je bila od leta 1999 pozitivna in se je med letom 1996 in obdobjem preiskave povečala za 23 odstotnih točk.

(k) Rast

(60) Kot je navedeno zgoraj, se je poraba industrije Skupnosti v obdobju pod pregledom podvojila, obseg prodaje in tržni delež industrije Skupnosti pa sta sledila še bolj izrazitemu trendu. Industrija Skupnosti je zato lahko v celoti izkoristila rast trga.

(1) Višina stopnje dampinga

(61) Višina ugotovljene stopnje dampinga (glej uvodno izjavo 28) zaradi majhne količine uvoza v obdobju preiskave ni mogla vplivati na industrijo Skupnosti.

4. Sklep

(62) Uvedba protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom kumarina s poreklom iz Kitajske je pozitivno vplivala na industrijo Skupnosti, ki se je lahko rešila iz šibkega gospodarskega položaja. Vsi kazalci škode razen prodajnih cen so se razvijali ugodno. Vendar pa je pri tem razvoju treba upoštevati prizadevanja industrije Skupnosti, da izboljša svojo učinkovitost in zniža svoje proizvodne stroške. Nenazadnje je treba pripomniti, da se je industrija Skupnosti zaradi tega izboljšanja lahko zgolj vrnila v položaj, v katerem je bila neposredno pred začetkom izvajanja dampinga.

G. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

1. Verjetnost ponovitve škode

(63) Pri preučevanju verjetnih učinkov prenehanja veljavnosti sedanjih ukrepov na industrijo Skupnosti so se upoštevali dejavniki, predstavljeni v nadaljevanju, skladno s povzetimi vidiki iz uvodnih izjav 35 do 38.

(64) Obstajajo jasni znaki, da se bo uvoz s poreklom iz Kitajske nadaljeval po dampinških cenah. Poleg tega se bo obseg uvoza verjetno bistveno povečal, saj imajo kitajski proizvajalci izvozniki zaradi velikih neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti možnost, da povečajo svojo proizvodnjo in obseg izvoza. Pri tem se bo svetovna poraba kumarina v naslednjih treh letih predvidoma sicer povečala, vendar pa verjetno ne bo mogla absorbirati neizkoriščenih kitajskih proizvodnih zmogljivosti.

(65) Ob upoštevanju izvoznih cen kitajskih izvoznikov na trgih tretjih držav (Hong Kong, Indija, Japonska in Singapur), ki so okrog 10 % nižje kot na trgu Skupnosti, bodo kitajski proizvajalci izvozniki v Skupnosti verjetno uporabili agresivno cenovno obnašanje, da si ponovno pridobijo izgubljene tržne deleže. Te nizke cene na trgih tretjih držav kažejo, da je po mnenju kitajskih izvoznikov v njihovem interesu, da prodajajo po takih cenah. Spet to pa bi vodilo do ponovitve škode, povzročene industriji Skupnosti, v obliki padajočih prodajnih cen in zmanjšanja obsega prodaje ter posledičnega negativnega vpliva na donosnost.

(66) Nadalje bo trg Skupnosti verjetno zelo privlačen za kitajske izvoznike. Po eni strani je trg Skupnosti leta 1995, to je pred uvedbo trenutno veljavnih ukrepov, absorbiral 46 % kitajskega uvoza, v primerjavi z 10 % leta 1999.

(67) Po drugi strani je primerjava med skupnim kitajskim izvozom na svetovni trg in kitajskim izvozom na trg Skupnosti v istem obdobju pokazala, da kitajski izvozniki niso uspeli najti novih trgov, ki bi lahko namesto Skupnosti absorbirali njihovo prodajo. Velik padec kitajskega izvoza na trg Skupnosti med letoma 1995 in 1999 (362 ton) se je s povečanjem kitajskega izvoza v druge tretje države izravnal samo v višini okrog 100 ton.

(68) Ker trg Skupnosti in trg ZDA pomenita okrog 50 % svetovne porabe kumarina in ker so ZDA uvedle protidampinške ukrepe v zvezi z uvozom kumarina iz Kitajske, je zelo verjetno, da bi bil trg Skupnosti v primeru razveljavitve ukrepov za izvoznike iz Kitajske zelo privlačen.

(69) Eno združenje uvoznikov je dokazovalo, da obstoj proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem sam po sebi ne pomeni verjetne ponovitve škode.

(70) V zvezi s to točko je treba spomniti, da je namen te preiskave oceniti verjetnost ponovitve dampinga in škode v primeru odprave ukrepov. Tudi če obstoj velikih proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem sam po sebi ne pomeni, da se bo škodljivi damping ponovil, je to kljub temu tehten kazalec, ki bi ga bilo treba upoštevati. Ta kazalec ter analiza obnašanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov na drugih tretjih trgih in ugotovljen stalen damping so kazalci verjetnega obnašanja izvoznikov v primeru razveljavitve ukrepov in s tem tudi verjetnih učinkov tega obnašanja.

(71) Na podlagi zgoraj navedenega se sklepa, da je v primeru razveljavitve ukrepov ponovitev škode zaradi uvoza kumarina iz Kitajske verjetna.

H. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvod

(72) V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali bi bilo podaljšanje veljavnih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Ugotavljanje interesa Skupnosti je temeljilo na oceni vseh zadevnih interesov, to je interesov industrije Skupnosti, uvoznikov/trgovcev ter uporabnikov zadevnega izdelka. Za oceno verjetnih vplivov ohranitve oziroma prenehanja veljavnosti ukrepov je Komisija zahtevala informacije od vseh zgoraj navedenih zainteresiranih strank.

(73) Na tem mestu je treba opomniti, da se je v prejšnji preiskavi zagovarjalo stališče, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti. Poleg tega je zaradi dejstva, da je ta preiskava pregled in se torej analizira položaj, v katerem protidampinški ukrepi že veljajo, mogoče, da se ugotovijo morebitni pretirani negativni vplivi veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne stranke.

(74) Na podlagi tega se je preučilo, ali kljub sklepom o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga obstajajo prepričljivi razlogi za sklep, da ohranitev ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti.

2. Interes industrije Skupnosti

(75) Zagovarja se stališče, da bi se v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov, uvedenih v okviru prejšnje preiskave, škodljivi damping verjetno ponovil, in da bi se položaj industrije Skupnosti, ki se je v obdobju pod pregledom izboljšal, poslabšal.

3. Interesi uvoznikov

(76) Od 26 poslanih vprašalnikov so službe Komisije odgovor prejele samo od združenja uvoznikov.

(77) To združenje je trdilo, da so protidampinški ukrepi kitajskim proizvajalcem in tudi proizvajalcem iz drugih tretjih držav preprečili delovanje na trgu Skupnosti, kar je privedlo do odvisnosti uporabnikov od edinega proizvajalca Skupnosti.

(78) Najprej je treba opomniti, da je svetovni trg kumarina zelo skoncentriran, s samo nekaj proizvajalci, od katerih imajo največji, merjeno v proizvodnih zmogljivostih, sedeže na Kitajskem in v Skupnosti. Zato vsak tržni delež, ki ga izgubi proizvajalec iz Kitajske ali Skupnosti, verjetno pridobi proizvajalec z druge strani. Vendar namen protidampinških ukrepov ni omejiti oskrbo, temveč ponovno vzpostaviti pošteno konkurenco na trgu Skupnosti, in kumarin s poreklom iz Kitajske se lahko še naprej uvaža na trg Skupnosti. Poleg tega je treba navesti, da je bilo v obdobju preiskave okrog 25 % uvoza kumarina s poreklom iz drugih držav in ne Kitajske, in sicer predvsem iz Japonske ter Indije, kar kaže, da še naprej obstajajo alternativni viri oskrbe. Zaradi nizke ravni sodelovanja in dejstva, da uvozniki navadno trgujejo z večjim številom različnih kemičnih izdelkov, od katerih je kumarin le eden, je bil sprejet sklep, da morebitni negativni vplivi nadaljevanja ukrepov na uvoznike ne pomenijo prepričljivega razloga proti nadaljevanju ukrepov.

4. Interes uporabnikov

(79) Odgovori na vprašalnike in/ali informacije so bile prejeti od petih uporabnikov (od 23 poslanih vprašalnikov).

(80) Eno od teh podjetij se je nedvoumno izreklo za nadaljevanje ukrepov, medtem ko drugo podjetje ne pričakuje sprememb za svojo poslovno dejavnost niti v primeru odprave ukrepov niti v primeru njihove ohranitve. Po mnenju slednjega podjetja tudi ni v interesu industrije, da proizvajalec Skupnosti v primeru ponovitve dampinškega uvoza ustavi proizvodnjo.

(81) Dva uporabnika, od katerih je v obdobju pod pregledom samo eden uvažal zadevni izdelek iz zadevne države, sta se izrekla proti nadaljevanju ukrepov, vendar sta v svojih odgovorih na vprašalnik oba navedla, da ne pričakujeta vpliva na njuno poslovno dejavnost niti v primeru odprave ukrepov niti v primeru njihove ohranitve.

(82) En nadaljnji uporabnik se je prav tako izrekel proti podaljšanju ukrepov. Ta uporabnik je dokazoval, da je konkurenca kitajskih izvoznikov neobhodno potrebna, da se zagotovi oskrba po konkurenčnih cenah. Če konkurenčne cene ne bi bile več zagotovljene, ta uporabnik razmišlja, da bi del svoje proizvodnje dišav preselil na Kitajsko, posledica česar bi bila izguba delovnih mest v Skupnosti. Ker pa kumarin pomeni samo okrog 1,5 % skupnih proizvodnih stroškov tega uporabnika, se šteje za malo verjetno, da bi se preselitev proizvodnje nekaterih dišav iz Skupnosti zgodila samo zaradi nadaljevanja veljavnih protidampinških ukrepov, še posebej zato, ker v petih letih veljavnosti ukrepov do take preselitve ni prišlo.

(83) Isti uporabnik je tudi navedel težave s proizvodnjo proizvajalca Skupnosti, posledica katerih so bile precejšnje zamude pri dobavi. Proizvajalec Skupnosti je v obdobju pod pregledom sicer imel težave s proizvodnjo, a so bile te posledica posebnih okoliščin, ki se najverjetneje ne bodo redno ponavljale, namreč, med drugim modernizacije obstoječih naprav, omenjene v uvodni izjavi 47. Poleg tega je preiskava pokazala, da so težave pri dobavi le nepomembno vplivale na uporabnike, saj je proizvajalec Skupnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 40, lahko uvažal podoben izdelek, da je nadomestil pomanjkanje zadevnega izdelka iz svoje proizvodnje.

(84) Na podlagi zgoraj navedenega in zaradi nizke ravni sodelovanja, ki očitno sama po sebi potrjuje, da uporabniki zaradi trenutno veljavnih ukrepov niso utrpeli omembe vrednih negativnih učinkov na svoj gospodarski položaj, se vpliv na uporabnike ni štel za prepričljiv razlog proti nadaljevanju ukrepov, saj morebitni negativni učinki na uporabnike verjetno ne odtehtajo pozitivnih učinkov na industrijo Skupnosti.

5. Vidiki konkurenčnosti

(85) Več zainteresiranih strank je dokazovalo, da so sedanji ukrepi izrinili kitajski kumarin s trga Skupnosti, kar je privedlo do monopolnega položaja industrije Skupnosti. Podaljšanje ukrepov je zato v nasprotju z interesom Skupnosti.

(86) Kot je že navedeno v uvodni izjavi 51, je industrija Skupnosti povečala svoj tržni delež in lahko s tem izkoristi močan položaj na trgu Skupnosti. Vendar je ta preiskava tudi pokazala, da je industrija Skupnosti zaradi učinkov ukrepov lahko ponovno pridobila tisti delež trga Skupnosti, ki ga je imela pred pričetkom kitajskega dampinga.

(87) Poleg tega je posebnost svetovnega trga kumarina ta, da na njem deluje le nekaj proizvajalcev. V takem položaju je treba vidike konkurenčnosti še posebej skrbno preučiti, saj imajo lahko učinki ukrepov na te dobavitelje zelo široke razsežnosti. Vendar je preiskava pokazala, da ni znakov morebitnega proti konkurenčnega ravnanja proizvajalca Skupnosti. Prej nasprotno, njegove prodajne cene so se v obdobju pod pregledom znižale. Poleg tega še naprej obstajajo številni alternativni viri oskrbe, saj se kumarin uvaža ali se lahko uvozi iz več držav, med drugim iz Japonske in Indije, ki imata še vedno precejšnje deleže na trgu Skupnosti.

(88) Na podlagi zgoraj navedenega je bil sprejet sklep, da se vsi pomisleki v zvezi s konkurenčnostjo niso šteli za prepričljiv razlog proti nadaljevanju ukrepov.

6. Sklep o interesu skupnosti

(89) Na podlagi zgoraj navedenega se zagovarja stališče, da glede interesa Skupnosti ni prepričljivih razlogov proti nadaljevanju ukrepov.

I. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(90) Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev veljavne protidampinške dajatve na uvoz kumarina s poreklom iz Kitajske. Po tem razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev stališč. Prejeta ni bila nobena pripomba, ki bi zahtevala spremembo zgornjih sklepov.

(91) Iz zgoraj navedenega izhaja, da je trenutno veljavne protidampinške ukrepe v zvezi z uvozom kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske treba ohraniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz kumarina, ki spada pod oznako KN ex29322100 (označba TARIC 2932210010) in je po poreklu iz Ljudske republike Kitajske.

2. Dajatev znaša 3479 EUR na tono.

Člen 2

Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. maja 2002

Za Svet

Predsednik

R. De Rato y Figaredo

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000, UL L 257, 11.10.2000, str. 2.

[2] UL L 86, 4.4.1996, str. 1.

[3] UL C 271, 22.9.2000, str. 3.

[4] UL C 104, 4.4.2001, str. 5.

[5] Ker gospodarsko panogo Skupnosti tvori samo en proizvajalec Skupnosti, bodo iz razlogov zaupnosti podatki v tej uredbi izraženi v indeksih ali dani samo v približnih vrednostih.

--------------------------------------------------