32000R1543

Uredba Sveta (ES) št. 1543/2000

z dne 29. junija 2000

o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, ki so potrebni za vodenje skupne ribiške politike

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 37,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za ribištvo in akvakulturo [3] določa, da mora Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljevanju STECF) redno ocenjevati položaj v zvezi z ribolovnimi viri in gospodarske implikacije tega položaja.

(2) Kodeks odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Sporazum v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem s čezconskimi staleži rib poudarjata potrebo po razvoju raziskovanja in zbiranja podatkov, da bi izboljšali znanstvena spoznanja.

(3) Skupnost mora sodelovati v prizadevanjih, da bi v mednarodnih vodah ohranili ribolovne vire, v skladu z določbami, ki so jih sprejele regionalne ribiške organizacije.

(4) Za opravljanje znanstvenih vrednotenj, potrebnih za skupno ribiško politiko (v nadaljevanju SRP), je treba zbrati celovite podatke o biologiji staležev rib, flotah in njihovih dejavnostih ter gospodarskih in socialnih vprašanjih.

(5) Zbiranje teh specifičnih informacij bi moralo biti usklajeno s statističnimi podatki.

(6) Na ravni Skupnosti je treba določiti prioritete ter postopke za zbiranje in obdelavo podatkov v Skupnosti, da bi zagotovili doslednost celotnega sistema in kar najbolj povečali njegovo stroškovno učinkovitost z oblikovanjem stabilnega večletnega okvira.

(7) Bolj kot osnovni podrobni podatki so za znanstvene analize pomembni agregatni podatki, pridobljeni z razvrščanjem podrobnih podatkov v skupine in njihovo obdelavo na ustrezni ravni.

(8) Obstoječe uredbe na tem področju, zlasti uredbe Sveta (EGS) št. 3759/92 [4], (EGS) št. 2847/93 [5] in (ES) št. 685/95 [6], (ES) št. 779/97 [7], (ES) št. 104/2000 [8] ter uredbe Komisije (ES) št. 2090/98 [9], (ES) št. 2091/98 [10] in (ES) št. 2092/98 [11], vključujejo določbe o zbiranju in upravljanju podatkov v zvezi z ribiškimi plovili, njihovimi dejavnostmi in ulovi ter nadzorovanju cen, kar je treba vse upoštevati, če želimo vzpostaviti izčrpen sistem.

(9) Obstoječe uredbe ne zajemajo vseh dejavnosti, za katere naj bi zbirali podatke za celovito in zanesljivo znanstveno analizo. Uredbe se trenutno nanašajo na podatke na posamični ali globalni ravni, ne pa na podatke, ki so na ustrezni ravni zbrani za znanstveno ovrednotenje. Zato je treba uvesti nove določbe, da bi ustvarili večletne skupke agregatnih podatkov, ki bi lahko bili dostopni primerno pooblaščenim uporabnikom.

(10) Vrednotenje virov in gospodarskega položaja sektorja zahteva zbiranje bioloških podatkov, ki zajemajo celoten ulov, vključno z zavržki, vrednotenje staležev rib neodvisno od gospodarskega ribištva, zbiranje informacij o ribolovnih zmogljivostih in uporabljenih ribolovnih naporih ter zbiranje podatkov, ki razlagajo oblikovanje cen in omogočajo oceno gospodarskega položaja ribolovnih podjetij in predelovalne industrije ter gibanja delovnih mest v teh sektorjih.

(11) Prednost bi bilo treba dati podatkom, ki se zahtevajo izključno za znanstvena vrednotenja, spodbujati pa bi bilo treba tudi razširjen program za izboljšanje teh vrednotenj.

(12) V oblikovanje pravil o zbiranju in upravljanju podatkov je treba vključiti znanstveno skupnost, tiste, ki delajo v ribiški industriji in druge skupine, ki jih to zadeva. Ustrezni telesi za zbiranje zahtevanih mnenj sta STECF, ki ga ustanavlja člen 16 Uredbe (EGS) št. 3760/92, in Svetovalni odbor za ribištvo (v nadaljevanju ACF), ki ga ustanavlja Odločba Komisije (EGS) št. 128/71 [12].

(13) Za uresničevanje programov Skupnosti za zbiranje in upravljanje ribiških podatkov morajo biti neposredno odgovorne države članice. Temu primerno morajo države članice sestaviti svoje nacionalne programe v skladu s programi Skupnosti.

(14) Uresničevanje nacionalnih programov za zbiranje in upravljanje ribiških podatkov bo zahtevalo precejšnje izdatke. Celotna korist teh programov se bo pokazala le na ravni Skupnosti. Zato mora biti določen prispevek Skupnosti k stroškom držav članic. Ta prispevek ureja Odločba 2000/439/ES [13].

(15) Agregatne podatke, ki jih obravnava ta uredba, je treba vnesti v računalniško podprte zbirke podatkov, tako da so dostopni pooblaščenim uporabnikom in jih je mogoče izmenjevati. Prenos specifičnih znanstvenih podatkov zagotavljajo mednarodne organizacije, zlasti Mednarodni svet za raziskovanje morja in regionalne ribiške organizacije.

(16) Za olajšanje izvajanja teh določb je potreben postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo znotraj odbora za upravljanje.

(17) Ukrepe, potrebne za uresničevanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu z Odločbo Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke za izvajanje izvedbenih pooblastil, podeljenih Komisiji [14].

(18) Vodenje programov zbiranja in upravljanja je treba redno vrednotiti. Srednjeročno je treba preučiti možnost razširitve zajetih dejavnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba vzpostavlja okvir Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, ki so potrebni za vrednotenje položaja glede ribolovnih virov in ribiške industrije.

Za zbiranje podatkov so odgovorne države članice.

Člen 2

V tej uredbi:

(a) "večletni podatkovni nizi" pomenijo podatke, ki merijo spremembe parametra v večletnem obdobju;

(b) "zbirni podatki" pomenijo rezultat obdelave podatkov iz skupine plovil za določeno obdobje in, kjer je primerno, za določeno zemljepisno območje, da bi dobili oceno, ki bi bila reprezentativna za celoto;

(c) "časovno-prostorska mreža" pomeni kombinacijo zemljepisnega območja, razdeljenega v določena podobmočja ter določene časovne razmike.

NASLOV 1

Splošna načela zbiranja in upravljanja podatkov

Člen 3

1. Države članice morajo vzpostaviti večletne agregatne in znanstveno utemeljene podatkovne nize, ki vključujejo biološke in gospodarske podatke. Uporabljene metode morajo biti stabilne v času in standardizirane po celotni Skupnosti ter skladne z ustreznimi mednarodnimi določbami.

2. Brez vpliva na njihove tekoče obveznosti glede zbiranja podatkov v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti na uredbe, navedene v točkah 1 in 3 člena 4, morajo države članice:

(a) vzpostaviti, kjer je treba na osnovi vzorčenja, programe za zbiranje podatkov, ki te obveznosti dopolnjujejo, oziroma za področja dejavnosti, ki jih te obveznosti ne zajemajo;

(b) podrobno določiti postopke, ki bodo zagotovili agregatne podatke;

(c) zagotoviti, da bodo podatki, ki so bili uporabljeni za zagotovitev agregatnih podatkov, ostali na voljo za kakršne koli ponovne izračune, kadar koli bo treba.

Člen 4

Države članice morajo zbirati podatke:

1. ki so potrebi za vrednotenje dejavnosti različnih ribiških flot in sprememb ribolovnih moči. V ta namen je treba pripraviti povzetke ob uporabi podatkov, zbranih v skladu z uredbami Sveta (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 685/95 in (ES) št. 779/97 in uredbami Komisije (ES) št. 2090/98, (ES) št. 2091/98 in (ES) št. 2092/98, države članice pa morajo po potrebi zbirati dodatne informacije;

2. ki omogočajo oceno celotnega obsega ulovov na stalež, vključno z zavržki, kjer je primerno, in morajo, kjer je treba, razvrstiti te ulove po skupinah plovil, zemljepisnih območjih in časovnih obdobjih. Ulovi morajo biti predmet biološkega vzorčenja. Poleg tega morajo države članice opraviti znanstveno raziskavo na morju, da ocenijo številčnost in razširjenost staležev neodvisno od podatkov, ki so jih zagotovila gospodarska ribištva, v primeru staležev, za katere so takšna ovrednotenja možna in koristna;

3. ki omogočajo spremljanje cen, povezanih z različnimi izkrcanji, in njihovega oblikovanja. Podatke, zbrane v skladu z Uredbo (EGS) št. 3759/92, je treba razvrstiti v skupine in povzeti. Zbrati je treba dodatne podatke, ki naj bi odražali vsa izkrcanja v pristaniščih v Skupnosti in izven nje, pa tudi uvoz;

4. ki so potrebni za oceno gospodarskega položaja panoge, na podlagi študij in dovolj velikih vzorcev, da zagotavljajo zanesljivost ocene. Takšni podatki so:

(a) glede ribiških flot:

- dohodek od prodaje in drugi prihodki (na primer subvencije, prejete obresti),

- proizvodni stroški,

- podatki, ki omogočajo preštetje del na morju in njihovo razvrstitev;

(b) glede predelave rib:

- proizvodnja, izražena v smislu obsega in vrednosti za razrede izdelkov, ki jih je treba določiti,

- število podjetij in število delovnih mest,

- spremembe v proizvodnih stroških in njihovi sestavi.

NASLOV II

Postopek za določitev vsebine programov Skupnosti in nacionalnih programov

Člen 5

1. V skladu s postopkom, določenim v členu 9(2), mora Komisija določiti, skladno z okvirom, opredeljenim v Prilogi I, minimalni program Skupnosti, ki zajema informacije, ki so absolutno potrebne za znanstvena ovrednotenja, in razširjeni program Skupnosti, ki mora poleg informacij, ki jih vsebuje minimalni program, vključevati informacije, za katere je verjetno, da bodo precej izboljšale znanstvena ovrednotenja. Programa morata biti sestavljena za obdobja šestih let. Prva programa Skupnosti bosta izjemoma zajemala leta od 2002 do vključno 2006.

2. V podporo zbiranju in upravljanju podatkov v letu 2001 mora Komisija organizirati povpraševanja za zbiranje predlogov in razpise v skladu z vzpostavljenimi pravili in praksami.

Člen 6

1. Vsaka država članica mora za šestletna obdobja sestaviti nacionalne programe zbiranja in upravljanja podatkov. Prvo programsko obdobje mora zajemati leta od 2002 do vključno 2006. Program mora opisovati zbiranje podrobnih podatkov in obdelavo, ki je potrebna za izdelavo agregatnih podatkov v skladu z načeli, ki so določena v členu 3. Podrobno mora opredeliti povezave med temi podatki in programi Skupnosti, sestavljenimi v skladu s členom 5.

2. Vsaka država članica mora biti odgovorna za zanesljivost in stabilnost postopkov zbiranja in obdelave podatkov. Komisiji mora zagotoviti informacije, ki so potrebne za oceno uporabljenih sredstev in učinkovitost postopkov. Kadar obstajajo, je treba za zbiranje in analizo podatkov uporabiti ustrezne mednarodne ali evropske definicije in klasifikacijske sisteme.

3. Vsaka država članica mora, kolikor je le mogoče, v svoj nacionalni program vključiti elemente, ki se nanj nanašajo v skladu z minimalnim programom Skupnosti, kakor je opredeljen v členu 5.

4. Države članice lahko Skupnost zaprosijo za finančno podporo za tiste dele svojih nacionalnih programov, ki ustrezajo sestavnim delom minimalnega programa Skupnosti, s katerimi se ukvarjajo. Za finančno podporo Skupnosti lahko zaprosijo tudi za dodatne elemente nacionalnega programa, ki ustrezajo razširjenemu programu Skupnosti, če so bile določbe v zvezi z minimalnim programom v celoti uresničene.

Vendar pa obveznost celotnega izpolnjevanja določb, ki zadevajo minimalni program, do 1. januarja 2004 ne velja za letne podatke na segment flote in do 1. januarja 2006 za letne podatke po vrsti predelovalne industrije, kakor je podrobno opredeljeno v Prilogi IV.

O finančni podpori Skupnosti se odloči v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Odločbi 2000/439/ES.

Člen 7

1. Države članice morajo zagotoviti, da se agregatni podatki, ki se nanašajo na Skupnost, vnesejo v računalniško podprte baze podatkov.

2. Podatke, ki jih zajema ta uredba, lahko države članice pošljejo pristojnim mednarodnim organizacijam, v skladu s svojimi posebnimi pravili in predpisi.

Komisijo je treba obvestiti o vseh prenosih podatkov in mora prejeti elektronski izvod podatkov, če ga zahteva.

3. Komisija mora imeti računalniški dostop do agregatnih podatkov, ki se nanašajo na programe Skupnosti, in lahko podatke da na voljo STECF.

4. Podatki, ki so bili posredovani ali zbrani v kakršni koli obliki v skladu s to uredbo, morajo veljati za poslovno tajnost in je zanje potrebno enako varstvo, kot je z nacionalno zakonodajo držav članic zagotovljeno za podobne podatke, ki jih prejemajo, in z ustreznimi določbami, ki veljajo za ustanove Skupnosti.

5. Sprejeti je treba podrobne predpise za uporabo tega člena, v skladu s postopkom, navedenim v členu 9(2), ki še zlasti zadevajo:

- pravila o prenosu podatkov, vključno s prenosom znanstvenih podatkov mednarodnim organizacijam,

- merila za poizvedovanje v zbirkah podatkov in minimalne standarde, ki so potrebni za zagotovitev, da imajo pooblaščeni uporabniki dostop do podatkov,

- podatki morajo biti, kjer je primerno, razvrščeni pod neposredno odgovornostjo Komisije.

NASLOV III

Končne določbe

Člen 8

1. Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, ki se nanašajo zlasti na zadeve, navedene v členih 5 in 7, je treba sprejeti v skladu s postopkom, določenim v členu 9(2).

2. Brez vpliva na odstavek 1 je treba programe, navedene v členu 5, sprejeti po posvetovanju z STECF in ACF.

Člen 9

1. Komisiji mora pomagati Odbor za ribištvo in akvakulturo, ustanovljen po členu 17 Uredbe (EGS) št. 3760/92, v nadaljevanju "Odbor".

2. Kjer je navedeno napotilo na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Odločbe 1999/468/ES.

Obdobje, opredeljeno v členu 4(3) Uredbe 1999/468/ES, se določi na en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 10

1. Komisija v povezavi z STECF in ACF letno preuči napredek nacionalnih programov v Upravnem odboru za ribištvo in akvakulturo.

2. Na podlagi informacij, ki so jih zagotovile države članice, in po posvetovanju z STECF Komisija predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu v razmikih treh let in prvič 31. decembra 2003 poročilo, ki ocenjuje ukrepe, ki jih je sprejela vsaka država članica, primernost uporabljenih metod in dosežene rezultate glede zbiranja in upravljanja podatkov, navedenih v tej uredbi. To poročilo mora oceniti tudi, kako Skupnost uporablja zbrane podatke.

3. Do 31. decembra 2003 mora Komisija oceniti, ali je primerno razširiti obseg podatkov, zbranih v skladu s to uredbo. V ta namen države članice in Komisija opravijo študije in raziskovalne projekte na področjih, ki so značilna za SRP in jih člen 4 še ne zajema, zlasti akvakulturo, odnos ribištva in akvakulture z okoljem ter zmogljivost ribolovne in akvakulturne industrije, da ustvarita delovna mesta. Te študije in projekti lahko prejmejo finančno podporo Skupnosti v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Odločbi 2000/439/ES.

4. Na podlagi poročila in analize, ki ju določata odstavka 2 in 3, in ob upoštevanju spreminjajočih se potreb SRP, mora Komisija do 31. decembra 2003 preučiti, ali so potrebne spremembe in dopolnila k tej uredbi in, če je primerno, predložiti predlog Svetu.

Člen 11

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 29. junija 2000

Za Svet

Predsednik

M. Arcanjo

[1] UL C 375E, 28.12.1999, str. 54.

[2] Mnenje, podano 2. marca 2000 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 389, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena in dopolnjena z Uredbo (ES) št. 1181/98 (UL L 164, 9.6.1998, str. 1).

[4] UL L 388, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena in dopolnjena z Uredbo (ES) št. 3318/94 (UL L 350, 31.12.1994, str. 15).

[5] UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena in dopolnjena z Uredbo (ES) št. 2346/98 (UL L 358, 31.12.1998, str. 5).

[6] UL L 71, 31.3.1995, str. 5.

[7] UL L 113, 30.4.1997, str. 1.

[8] UL L 17, 21.1.2000, str. 22.

[9] UL L 266, 1.10.1998, str. 27.

[10] UL L 266, 1.10.1998, str. 36.

[11] UL L 266, 1.10.1998, str. 47.

[12] UL L 68, 22.3.1971, str. 18. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena in dopolnjena z Odločbo (ES) št. 478/99 (UL L 187, 20.7.1999, str. 70).

[13] UL L 176, 15.7.2000, str. 42.

[14] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Minimalni in razširjeni program

Definicija minimalnega programa

(a) Minimalni program vključuje:

- spremljanje ribolovnega napora z zbiranjem podatkov o naslednjih parametrih:

- število plovil

- bruto tonaža (BT)

- moč motorja (kW)

- starost plovila

- uporabljeno ribolovno orodje

- čas, porabljen na morju med letom,

- spremljanje gospodarskih ribištev z zbiranjem podatkov o izkrcanjih in zavržkih, jemanjem bioloških vzorcev in raziskavami, kakor sledi:

- izkrcano in zavrženo za staleže, navedene v Prilogi II

- jemanje bioloških vzorcev, da bi ocenili sestavo ulova in biološke parametre, kot so rast, spol, zrelost in plodnost za staleže, navedene v Prilogi II

- raziskave na zemljepisnih območjih, ki so navedena v Prilogi II in katerih cilji bodo opredeljeni v skladu s postopkom, določenim v členu 9(2),

- spremljanje cen pri prvi prodaji vrst, navedenih v Prilogi II, za zemljepisna območja, navedena v Prilogi III,

- ekonomsko spremljanje ribolovnih podjetij in predelovalne industrije v skladu z ustreznimi računovodskimi postavkami ali skupinami postavk, navedenimi v Prilogi IV;

(b) raven agregiranja informacij, zbranih v okviru minimalnega programa, je treba določiti v skladu s postopkom, določenim v členu 9(2).

Raven agregiranja je treba določiti na podlagi:

- časovno-prostorskih mrež, ki določajo velikost referenčnih območij in časovnih intervalov, ki naj bi jih uporabili, in morajo biti glede na ribolovni napor skladne z obstoječimi predpisi,

- identifikacije ustreznih skupin plovil in/ali pristanišč ter ustreznih sektorjev industrije za predelavo rib; kar zadeva dejavnost in ekonomske podatke, morajo skupine plovil ustrezati segmentom ali, kjer je primerno, podsegmentom četrtih večletnih usmerjevalnih programov (1997 do 2001) in biti dosledne skozi vse postavke;

(c) kjer je primerno, je treba sprejeti cilje, ki so količinsko določeni v smislu natančnosti ocenjevanja ali intenzivnosti programov vzorčenja, v skladu s postopkom, določenim v členu 9(2).

Opredelitev razširjenega programa

(d) Razširjeni program mora (poleg minimalnega programa) vključevati:

- spremljanje ribolovnega napora z zbiranjem podatkov o enakih parametrih, kakor so opredeljeni za minimalni program, le da jih je treba prilagoditi določenim ribištvom ob upoštevanju ciljnih vrst, uporabljenega orodja in druge opreme. Dodatne parametre je treba določiti v skladu s postopkom, določenim v členu 9(2),

- spremljanje gospodarskih ribištev z zbiranjem podatkov o izkrcanju in zavržkih, jemanjem bioloških vzorcev in raziskavami, kakor sledi:

- izkrcanja in zavržki za staleže, navedene v Prilogi II, z nižjo ravnijo agregiranja in višjo gostoto vzorčenja, ki jo je treba opredeliti v skladu s postopkom, določenim v členu 9(2)

- jemanje bioloških vzorcev za staleže, navedene v Prilogi II, vendar z nižjo ravnijo agregiranja in višjo gostoto vzorčenja, ki jo je treba opredeliti v skladu s postopkom, določenim v členu 9(2)

- raziskave na območjih, ki so navedena v Prilogi III, vendar z razširjenim seznamom raziskav in/ali povečano gostoto vzorčenja, in katerih cilji bodo opredeljeni v skladu s postopkom, določenim v členu 9(2),

- spremljanje cen pri prvi prodaji vrst, po komercialnih kategorijah, ki ustrezajo obstoječim predpisom in so navedene v Prilogi II za zemljepisna območja, navedena v Prilogi III,

- ekonomsko spremljanje ribiških podjetij in predelovalne industrije v skladu z ustreznimi računovodskimi postavkami ali skupinami postavk, navedenimi v Prilogi IV, ki vsebujejo podrobnejše informacije o različnih stroškovnih razredih, vrsti naložbe, elementih, ki določajo finančni položaj, in zaposlovanju. Podrobnosti dodatnih informacij je treba določiti v skladu s postopkom, določenim v členu 9(2);

(e) ravni agregiranja morajo biti nižje od ravni v minimalnem programu. Agregati razširjenega programa morajo biti združljivi s tistimi, ki so uporabljeni v minimalnem programu;

(f) kjer je primerno, je treba sprejeti cilje, ki so količinsko določeni v smislu natančnosti ocenjevanja ali intenzivnosti programov vzorčenja, v skladu s postopkom, določenim v členu 9(2).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Referenčne vrste in ribolovna območja, ki jih morata zajemati minimalni in razširjeni program

V skladu s postopkom, določenim v členu 9(2), se lahko odloči:

- da staleže, pri katerih je ulov ladij iz države članice nižji od praga, ki ga je treba določiti v izvedbenem predpisu, ni treba vključiti v minimalni program,

- za spremembo seznama vrst in območij, navedenih v tej prilogi,

- da je mogoče v minimalnem programu združiti z območji povezanimi podatke, ki so ločeni z vejicami, medtem ko se z območji povezanih podatkov, ki so ločeni s poševno črto, ne sme združevati.

Vrsta | Znanstveno ime | Območje |

Baltiško morje (območje III ICES (brez Skagerraka in Kattegata)

Trska | Gadus morhua | III b-d |

Limanda | Limanda limanda | III b-d |

Iverka | Platichtys flesus | III b-d |

Atlantski sled | Clupea harengus | III b-c/III d |

Morska plošča | Pleuronectes platessa | III b-d |

Atlantski losos | Salmo salar | III b-d |

Morska postrv | Salmo trutta | III b-d |

Papalina | Sprattus sprattus | III b-d |

Romb | Psetta maxima | III b-d |

Jegulja | Anguilla anguilla | III b-d |

Navadni ostriž | Perca fluviatilis | III d |

Ščuka | Esox lucius | III d |

Smuč | Stizostedion lucioperca | III d |

Ozimice | Coregonus spp. | III d |

Skagerrak in Kattegat (območje III a ICES)

Sinji mol | Micromesistius potassou | III a N |

Trska | Gadus morhua | III a N/III a S |

Vahnja | Melanogrammus aeglefinus | III a N/III a S |

Oslič | Merluccius merluccius | III a N/III a S |

Atlantski sled | Clupea harengus | III a N/III a S |

Skuša | Scomber scombrus | III a N |

Škamp | Nephrops norvegicus | III a N/III a S |

Norveški molič | Trisopterus esmarki | III a N |

Severna kozica | Pandalus borealis | III a N |

Morska plošča | Pleuronectes platessa | III a N/III a S |

Saj | Pollachius virens | III a N/III a S |

Peščenke | Ammodytidae | III a N/III a S |

Morski list | Solea solea | III a N/III a S |

Papalina | Sprattus sprattus | III a N/III a S |

Limanda | Limanda limanda | III a N |

Mol | Merlangius merlangus | III a N/III a S |

območje II ICES

Atlantski sled | Clupea harengus | II a, podobmočji I, II |

Trska | Gadus morhua | Podobmočji I, II |

Saj | Pollachius virens | Podobmočji I, II |

Severna kozica | Pandalus boralis | Podobmočji I, II |

Grenlandska morska plošča | Reinhardtius hippoglossoides | Podobmočji I, II |

Vahnja | Melanogrammus aeglefinus | Podobmočji I, II |

Rdeči okuni | Sebastes spp. | Podobmočji I, II |

Severno morje in Vzhodni kanal (območji IV, VII d ICES)

Sinji mol | Micromesistius potassou | IV, VII d |

Gladki romb | Scophthalmus rhombus | IV, VII d |

Trska | Gadus morhua | IV, VII d |

Vahnja | Melanogrammus aeglefinus | IV, VII d |

Atlantski sled | Clupea harengus | IV, VII d |

Skuša | Scomber scombrus | IV, VII d |

Škamp | Nephrops norvegicus | IV |

Norveški molič | Trisopterus esmarki | IV |

Severna kozica | Pandalus borealis | IV |

Morska plošča | Pleuronectes platessa | IV, VII d |

Saj | Pollachius virens | IV, VII d |

Peščenke | Ammodytae | IV |

Morski list | Solea solea | IV, VII d |

Papalina | Sprattus sprattus | IV, VII d |

Romb | Psetta maxima | IV, VII d |

Mol | Merlangius merlangus | IV, VII d |

Morske spake | Lophiidae | IV, VII d |

Srebrenke | Argentinidae | IV |

Modri leng | Molva dypterigia | IV |

Okun | Helicolenus dactylopterus | IV |

Atlantski ostrigar | Anarhichas lupus | IV |

Limanda | Limanda limanda | IV, VII d |

Globokomorski morski psi | | IV |

Tabinje | Phycis spp. | IV |

Grenlandska morska plošča | Reinhardtius hippoglossoides | IV |

Oslič | Merluccius merluccius | IV, VII d |

Šuri | Trachurus spp. | IV, VII d |

Rdeči jezik | Microstomus kitt | IV, VII d |

Španski leng | Molva macrophtalma | IV |

Krilati rombi | Lepidorhombus spp. | IV, VII d |

Raže | Rajidae | IV, VII d |

Čebulastooki repak | Macrourus berglax | IV |

Atlantski losos | Salmo salar | IV |

Brancini | Dicentrarchus spp. | IV, VII d |

Rdeči okuni | Sebastes spp. | IV |

Mali morski psi | | IV, VII d |

Trnež | Squalus acanthias | IV, VII d |

Morski menek | Brosmius brosme | IV |

Pasji jezik | Glyptocephalus cynoglosus | IV |

Severovzhodni Atlantski ocean in Zahodni kanal (območja II, V, VI, VII (razen d), VIII, IX, X, XII, XIV ICES)

Sardon | Engraulis encrasicolus | VIII/IX a |

Morske spake | Lophiidae. | V b, VI, XII, XIV/VII, VIII abde/VIII c, IX, X |

Sinji mol | Micromesistius potassou | I-IX, XII, XIV |

Trska | Gadus morhua | VI a, VI b, VII a, VII bc, VII efg, VII hjk, VIII, IX, X, XII, XIV |

Vahnja | Melanogrammus eaglefinus | V b, VI, XII, XIV/VI a, VI b, VII a, VII, VIII, IX, X |

Oslič | Merluccius merluccius | III a, IV, VI, VII, VIII ab/VIII c, IX a |

Atlantski sled | Clupea harengus | VI a, VII abcj |

Šuri | Trachurus spp. | II a, IV a, V, VI, VII, VIII, IX |

Skuša | Scomber scombrus | II, III a, IV, V, VI, VII, VIII, IX |

Krilati rombi | Lepidorhombus spp. | V b, VI, XII, XIV, VII, VIII abcde, IX, X |

Škamp | Nephrops norvegicus | V b, VI, VII a (pas 33E2-E5), VII bcdejk, VIII abde/VIII c, IX, X |

Morska plošča | Pleuronectes platessa | VII a/VII e/VII fg/VII bc, VII hjk, VIII, IX, X |

Polak | Pollachius pollachius | vsa območja |

Raže | Rajidae | vsa območja |

Rdeči okuni | Sebastes spp. | V a, XII, XIV |

Saj | Pollachius virens | V b, VI, XII, XIV/VII, VIII, IX, X |

Sardela | Sardina pilchardus | VIII, IX |

Morski list | Solea solea | VII a/VII e/VII fg/VIII ab/VII bc, VII hjk, IX a |

Mol | Merlangius merlangus | V b, VI, XII, XIV, VII a, VII b-k, VIII/IX |

Pasji jezik | Gyptocephalus cynoglossus | VI, VII |

Sluzoglavke | Beryx spp. | vsa območja |

Srebrenka | Argentina sphyraena | vsa območja |

Modri leng | Molva dypterigia | vsa območja |

Okun | Helicolenus dactylopterus | vsa območja |

Kapelan | Mallotus villotus | XIV |

Ugor | Conger conger | vsa območja |

Velika rakovica | Cancer pagurus | vsa območja |

Cvetasta raža | Leucoraja naevus | vsa območja |

Sipa | Sepia officinalis | vsa območja |

Tabinje | Phycis spp. | vsa območja |

Grenlandska morska plošča | Reinhartius hippoglossoides | V a, XII, XIV |

Šuri | Trachurus spp. | VIII, IX |

Rdeči jezik | Microstomus kitt | vsa območja |

Modri leng | Molva dypterigia | vsa območja |

Jastog | Homarus gammarus | vsa območja |

Grba | Argyrosoma regium | vsa območja |

Sredozemski šur | Trachurus mediterraneus | VIII, IX |

Hobotnica | Octopus vulgaris | vsa območja |

Oranžna sluzoglavka | Hoplostethus atlanticus | vsa območja |

Druge globokomorske vrste | | vsa območja |

Norveški molič | Trisopterus esmarki | vsa območja |

Nožnice | Solen spp. | vsa območja |

Bradač | Mullus barbatus | vsa območja |

Okroglonosi repak | Coryphaenoides rupestris | vsa območja |

Atlantski losos | Salmo salar | vsa območja |

Morski meč | Lepidopus caudatus | vsa območja |

Pokrovače | Pecten spp. | vsa območja |

Brancin | Dicentrarchus labrax | vsa območja |

Špari | Sparidae | vsa območja |

Kozice | Pandalus borealis, Penaeus spp. | vsa območja |

Lokarda | Scomber japonicus | VIII, IX |

Trneži | Squalus spp. | vsa območja |

Ligenj | Loligo vulgaris | vsa območja |

Progasti list | Microchirus variegatus | vsa območja |

Blatarke | Busycon spp. | vsa območja |

Globinska kirnja | Polyprion americanus | X |

Sredozemsko morje

Sardon | Engraulis encrasicolus | 1.1, 1.2, 1.3, 2.1, 2.2, 3.1 |

Morske spake (dve vrsti) | Lophius piscatorius, L. budegasa | 1.1, 1.3, 2.2, 3.1 |

Oslič | Merluccius merluccius | 1.1, 1.2, 1.3, 2.1, 2.2, 3.1 |

Škamp | Nephrops norvegicus | 1.3, 2.1, 2.2, 3.1 |

Bradači (dve vrsti) | Mullus surmuletus, M. barbatus | 1.1, 1.2, 1.3, 2.1, 2.2, 3.1 |

Kozice (dve vrsti) | Aristeus antennatus, Aristeomorpha foliacea | 1.1, 1.3, 2.2, 3.1 |

Sardela | Sardina pilchardus | 1.1, 1.2, 1.3, 2.1, 2.2, 3.1 |

Bele kozice | Penaeus spp. | 1.1, 1.3, 2.2, 3.1 |

Bukva | Boops boops | 3, 1 |

Venerice | Veneridae (Callista spp., Ruditapes spp.) | 2.1, 2.2 |

Sipa | Sepia officinalis | 1.3, 2.1, 3.1 |

Šur | Trachurus trachurus | 1.1, 1.3, 3.1 |

Skuša | Scomber scombrus | 1.3, 2.2, 3.1 |

Eledone sp. | E. cirrhosa, E. moschata | 1.3, 2.1, 2.2, 3.1 |

Hobotnica | Octopus vulgaris | 1.1, 1.3, 2.2, 3.1 |

Riboni | Pagellus spp. | 1.1, 1.2, 2.1, 2.2, 3.1 |

Raže | Rajidae | 1.3, 2.1, 2.2, 3.1 |

Ligenj | Loligo vulgaris | 1.3, 2.2, 3.1 |

Sinji mol | Micromesistius potassou | 1.1, 3.1 |

Orada | Sparus aurata | 1.2, 3.1 |

Morski list | Solea solea | 1.2, 2.1, 3.1 |

Brancin | Dicentrarchus labrax | 1, 2 |

Ciplji | Mugilidae | 1.3, 2, 3.1 |

Girice | Spicara spp. | 1.3, 2.2, 3.1 |

Špari | Diplodus spp. | 1.3, 2.2, 3.1 |

Tigrasta kozica | Penaeus kerathurus | 1.3, 2, 3.1 |

Krulci | Trigla spp. | 1.3, 2.2, 3.1 |

Območja NAFO

Trska | Gadus morhua | 2J2KL/3M/3NO/3Ps/ |

Grenlandska morska plošča | Reinharditius hippoglosus | 3KLMNO/ID |

Rdeči okuni | Sebastes spp. | 3M/3LNO/ Sa 1 |

Hladnovodne kozice | Pandalus spp. | 3M/3LN |

Ameriška morska plošča | Hippoglossoides platessoides | 3LNO/3M |

Repaki | Macrouridae | SA 2 + 3 |

Prave raže | Raja spp. | SA 3 |

Pasji jezik | Glyptocephalus cynoglossus | 3NO |

Rumenorepa limanda | Limanda ferruginea | 3LNO |

Izrazito selivske vrste

Mečarica | Xiphias gladius | Atlantski ocean/Indijski ocean Tihi ocean/Sredozemsko morje |

Tuni (rumenoplavuti tun; črtasti tun; velikooki tun; beli tun; tun) | Thunnus albacares; Katsuwonus pelamis: T. obesus; T. alalunga; T. thynnus | Atlantski ocean/Indijski ocean Tihi ocean/Sredozemsko morje |

Pahljačaste mečarice | | Atlantski ocean/Indijski ocean Tihi ocean/Sredozemsko morje |

Pegasti tuni; palamide; trupci | Euthynnus, Sarda, Auxix | Atlantski ocean/Indijski ocean Tihi ocean/Sredozemsko morje |

Morski psi | | Atlantski ocean/Indijski ocean Tihi ocean/Sredozemsko morje |

CECAF FAO 34

Osliči | Merluccius spp. | ATLEC |

Hobotnica | Octopus vulgaris | Maroko-Senegal |

Dolgoostna rdeča kozica | Parapenaeus longirostris | Maroko-Gvineja B. |

Južna rožnata kozica | Penaeus notialis | Mavretanija |

Sardela | Sardina pilchardus | Mavretanija, Atl EC |

Črni morski meč | Aphanopus carbo | Madeira |

Sardon | Engraulis encrasicolus | Maroko |

Morski meč | Lepidopus caudatus | Mavretanija |

Ligenj | Loligo vulgaris | ATLEC |

Palamida | Sarda sarda | Mavretanija |

Velika sardela | Sardinella aurita | Mavretanija, Atl EC |

Madeirska velika sardela | Sardinella madarensis | Mavretanija, Atl EC |

Lokarda | Scomber japonicus | Madeira, Maroko, Mavretanija |

Sipa | Sepia hierredda | ATL. EC |

Špari, zobčasti ostriži, prašičevke | Sparidae, Serranidae, Haemulidae | ATL. EC |

Pisani šur | Trachurus picturatus | Madeira |

Šur Trachurus trachurus | Mavretanija, Maroko |

Afriški šur Trachurus trecae | Mavretanija, Maroko |

Morski meči | Trichiuridae | Maroko |

WECAF

Južni rdeči hlastač | Lutjanus purpureus | Francoska Gvajana EEZ |

Južna rjava kozica | Penaeus subtilis | Francoska Gvajana EEZ |

CCAMLR FAO 58

Antarktična ledena krokodilka | Champsocephalus gunnari | FAO 58.5.2 Antarktika |

Patagonska zobata riba | Dissostichus eleginoides | FAO 58.5.2 Antarktika |

Repaki | Macrouridae | FAO 58.5.2 Antarktika |

Luskasta nototenija | Notothenia squamifrons | FAO 58.5.2 Antarktika |

Prave raže | Raja spp. | FAO 58.5.2 Antarktika |

Jugozahodni Atlantski ocean

Patagonska zobata riba | Dissostichus eleginoides | Argentina, Falklandsko otočje FAO 41 |

Rožnati huj | Genypterus blacodes | Argentina, Falklandsko otočje FAO 41 |

Argentinski kratkoplavuti ligenj | Illex argentinus | Argentina, Falklandsko otočje FAO 41 |

Patagonski ligenj | Loligo gahi | Argentina, Falklandsko otočje FAO 41 |

Repaki | Macrourus sp. | Argentina, Falklandsko otočje FAO 41 |

Patagonski repek | Macruronus magellanicus | Argentina, Falklandsko otočje FAO 41 |

Južni oslič | Merluccius australis | Argentina, Falklandsko otočje FAO 41 |

Argentinski oslič | Merluccius hubbsi | Argentina, Falklandsko otočje FAO 41 |

Južni sinji mol | Micromesistius a. | Argentina, Falklandsko otočje FAO 41 |

Antarktične ribe | Notothenia | Argentina, Falklandsko otočje FAO 41 |

Patagonska globokomorska trska | Salilota australis | Argentina, Falklandsko otočje FAO 41 |

Angola

Kozica | Aristeus varidens | Angola FAO 47 |

Parapenaeus l. | Angola FAO 47 |

Penaeus spp. | Angola FAO 47 |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Zemljepisna območja, navedena v Prilogi I

- Baltsko morje brez Kattegata

- Kattegat in Skagerrak

- Severno morje, vključno z Vzhodnim kanalom in območjem II, brez Skagerraka

- Severovzhodno atlantsko območje in Zahodni kanal

- Upravno območje NAFO

- Druga območja Atlantskega oceana

- Sredozemsko morje

- Indijski ocean

- Tihi ocean

- Antarktični ocean

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Podatki za ekonomsko spremljanje ribolovnih podjetij in predelovalne industrije (minimalni program)

Letni podatki na segment ladjevja

Računovodska postavka (vrsta podatka) | Specifikacije |

Dohodek (promet) | Skupaj in na vrsto |

Proizvodni stroški: posadkagorivopopravilo in vzdrževanjedrugi obratovalni stroški | Stroški skupaj in na kategorijo |

Fiksni stroški | Povprečni stroški, izračunano iz naložbe |

Finančni položaj | Delež lastnega, dolžniškega kapitala |

Naložba | izvirnanadomestitevzavarovanje |

Cene, vrste | Vrednost, tona |

Zaposlovanje | Polni delovni čas, nepolni delovni čas (ekvivalenti polnega delovnega časa) |

Računovodska postavka (vrsta podatka) | Specifikacije |

Surovine | Skupaj in na vrsto (v tonah) |

Dohodek (promet) | Skupaj in na izdelek |

Proizvodni stroški: delovna silaenergijasurovine (vrednost)pakiranjedrugi tekoči obratovalni stroški | Stroški skupaj in na kategorijo |

Fiksni stroški | Povprečni stroški, izračunano iz naložbe |

Finančni položaj | Delež lastnega, dolžniškega kapitala |

Naložba | izvirnanadomestitevzavarovanje |

Cene, vrste | Vrednost, tona |

Zaposlovanje | Številke (ekvivalenti polnega delovnega časa) |

Izkoriščenost zmogljivosti | Letno povprečje |

--------------------------------------------------