This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32000D0096
2000/96/EC: Commission Decision of 22 December 1999 on the communicable diseases to be progressively covered by the Community network under Decision No 2119/98/EC of the European Parliament and of the Council (notified under document number C(1999) 4015)
Odločba Komisije z dne 22. decembra 1999 o nalezljivih boleznih, ki jih bo po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta postopoma zajela mreža Skupnosti (notificirana pod dokumentarno številko K(1999) 4015)
Odločba Komisije z dne 22. decembra 1999 o nalezljivih boleznih, ki jih bo po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta postopoma zajela mreža Skupnosti (notificirana pod dokumentarno številko K(1999) 4015)
UL L 28, 3.2.2000, p. 50–53
(ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)
No longer in force, Date of end of validity: 25/07/2018; razveljavil 32018D0945
Uradni list L 028 , 03/02/2000 str. 0050 - 0053
Odločba Komisije z dne 22. decembra 1999 o nalezljivih boleznih, ki jih bo po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta postopoma zajela mreža Skupnosti (notificirana pod dokumentarno številko K(1999) 4015) (2000/96/ES) KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju Odločbe št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998, ki vzpostavlja mrežo epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti [1], in zlasti člena 3(a) do (e) navedene odločbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Po Odločbi št. 2119/98/ES se bo na ravni Skupnosti ob pomoči Komisije vzpostavila mreža za spodbujanje sodelovanja in usklajevanja med državami članicami, da bi se v Skupnosti izboljšalo preprečevanje in obvladovanje vrst nalezljivih bolezni, opredeljenih v prilogi k navedeni odločbi. Mreža se bo uporabljala za epidemiološko spremljanje teh bolezni in za vzpostavitev sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja. (2) Kar zadeva epidemiološko spremljanje, se bo vzpostavila mreža s stalnim medsebojnim komuniciranjem, z vsemi ustreznimi tehničnimi sredstvi, med Komisijo in tistimi strukturami in/ali organi, ki so, na ravni posamezne države članice in na podlagi obveznosti te države članice, pristojni na nacionalni ravni ter zadolženi za zbiranje informacij v zvezi z epidemiološkim spremljanjem nalezljivih bolezni. (3) Bolezni in zdravstveni problemi, ki so izbrani, da jih bo zajelo epidemiološko spremljanje na ravni Skupnosti, naj bi odražali sedanje potrebe v Skupnosti, še posebej dodano vrednost spremljanja na ravni Skupnosti. (4) Seznam bolezni ali zdravstvenih problemov, izbranih za spremljanje, bi se moral spreminjati glede na spremembe razširjenosti bolezni in v odgovor na pojav novih nalezljivih bolezni, ki ogrožajo javno zdravje. (5) Komisija mreži Skupnosti zagotovi ustrezna informacijska orodja, ob zagotavljanju doslednosti in komplementarnosti z ustreznimi programi in pobudami Skupnosti. (6) Ta odločba se uporablja brez vpliva na Direktivo Sveta 92/117/EGS z dne 17. decembra 1992 o ukrepih za varovanje pred določenimi zoonozami in določenimi povzročitelji zoonoz pri živalih in izdelkih živalskega izvora, da bi se preprečili izbruhi okužb in zastrupitev s hrano [2], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta [3]. (7) Ta odločba naj bi omogočila povezovanje mreže Skupnosti, vzpostavljene po Odločbi št. 2119/98/ES, z drugimi mrežami za hitro opozarjanje, vzpostavljenimi na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti, za bolezni in posebne zdravstvene probleme, ki jih bo zajel sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja. Za izvajanje tega naj bi torej mreža Skupnosti delovala tako, da bi uporabljala zdravstveni sistem spremljanja nalezljivih bolezni pri Evropski informacijski mreži javnega zdravstva (Euphin-HSSCD), ki ga tvorijo: (a) sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja na obvestila o določenih grožnjah za prebivalstvo, ki jih sporočijo pristojni organi javnega zdravstva posamezne države članice, odgovorni za pripravo ukrepov, ki so morda potrebni za varovanje javnega zdravja; (b) izmenjava informacij, ki so pomembne za javno zdravje, med pooblaščenimi strukturami in organi držav članic; (c) posebne mreže za bolezni, izbrane za epidemiološko spremljanje, med pooblaščenimi strukturami in organi držav članic. (8) Redno je treba spremljati razvoj novih uporabnih tehnologij in jih upoštevati pri izboljševanju elektronske izmenjave informacij. (9) Iz logističnih razlogov z dogovori o namenskih mrežah za epidemiološko spremljanje ni mogoče takoj zajeti vseh nalezljivih bolezni ali posebnih zdravstvenih problemov, izbranih za spremljanje. Ne glede na to, zato da mreža Skupnosti lahko začne delovati in pridobivati izkušnje, pristojni organi držav članic v mrežo Skupnosti pošljejo ustrezne informacije, s katerimi razpolagajo. (10) Ukrepi, predvideni s to odločbo, so skladni z mnenjem Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 7 Odločbe št. 2119/98/ES – SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO: Člen 1 Nalezljive bolezni in posebni zdravstveni problemi, ki jih bo zajelo epidemiološko spremljanje mreže Skupnosti na podlagi Odločbe št. 2119/98/ES, so navedene v Prilogi I k tej odločbi. Spremljanje se bo izvajalo na cenovno učinkovit način ob upoštevanju vrste bolezni, obstoječih mrež in dodane vrednosti Skupnosti. Člen 2 Merila za izbiro bolezni in posebnih zdravstvenih problemov, ki jih bo zajelo epidemiološko spremljanje v okviru mreže Skupnosti, so navedena v Prilogi II. Člen 3 Za tehnično izvajanje te odločbe mreža Skupnosti najprej deluje z uporabo Sistema zdravstvenega spremljanja nalezljivih bolezni pri Evropski informacijski mreži javnega zdravstva (Euphin-HSSCD). Člen 4 Mreža Skupnosti se vzpostavi s spremembo in povezovanjem, kakor je primerno, obstoječih mrež za spremljanje, ki jih podpira Skupnost in z vzpostavitvijo novih mrež za bolezni, ki jih mreže za spremljanje še ne zajemajo. Kadar majhno število primerov bolezni ne omogoča vzpostavitve posebne mreže za spremljanje določene bolezni, se informacije spremljanja v okviru mreže Skupnosti izmenjujejo s poročanjem o posameznih primerih. Člen 5 Opredelitve primerov, vrsta in tip podatkov, ki se jih zbira in prenaša, kot tudi ustrezne epidemiološke in mikrobiološke metode za spremljanje, se določijo za vsako posebno mrežo spremljanja, povezano v ali vzpostavljeno za mrežo Skupnosti. Opredelitve primerov in načini spremljanja se določajo tudi za bolezni, o katerih se informacije izmenjujejo s poročanjem o posameznih primerih. Člen 6 Države članice v mreži Skupnosti razširjajo ustrezne informacije, s katerimi razpolagajo, in so jih zbrale v nacionalnem sistemu spremljanja nalezljivih bolezni ali posebnih zdravstvenih problemov, izbranih za epidemiološko spremljanje, ki jih še ne zajemajo namenski dogovori mreže Skupnosti o mreži za spremljanje. Člen 7 Ustrezne informacije o nalezljivih boleznih, ki niso navedene v Prilogi I, se razširjajo prek mreže Skupnosti v skladu s členom 4 Odločbe št. 2119/98/ES, kadarkoli se ugotovi, da je to potrebno za varovanje javnega zdravja v Skupnosti. Člen 8 Kadar se vzpostavijo posebne mreže za spremljanje zoonoz, za katere se po Direktivi 92/117/EGS zahteva epidemiološko spremljanje primerov pri ljudeh, se tako spremljanje izvaja v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES, in so podatki, potrebni za izvajanje Direktive 92/117/ES, v celoti na voljo za ta namen. Zato se tudi pripravijo opredelitve primerov in načini spremljanja bolezni pri ljudeh, kolikor je to mogoče, na tak način, da zbrani podatki služijo tudi Direktivi 92/117/ES. Člen 9 Pristojni organi v državah članicah sporočijo Komisiji druge bolezni in posebne zdravstvene probleme, za katere se epidemiološko spremljanje na ravni Skupnosti postopoma razvija na podlagi meril iz Priloge II. Člen 10 Ta odločba začne veljati 1. januarja 2000. Člen 11 Ta odločba je naslovljena na države članice. V Bruslju, 22. decembra 1999 Za Komisijo David Byrne Član Komisije [1] UL L 268, 3.10.1998, str. 1. [2] UL L 62, 15.3.1993, str. 38. [3] UL L 210, 10.8.1999, str. 12. -------------------------------------------------- PRILOGA I 1. NALEZLJIVE BOLEZNI IN POSEBNI ZDRAVSTVENI PROBLEMI, KI JIH BO POSTOPOMA ZAJELA MREŽA SKUPNOSTI 1.1 Za bolezni/zdravstvene probleme, naštete spodaj, se bo izvajalo epidemiološko spremljanje v mreži Skupnosti s standardiziranim zbiranjem in analizo podatkov na način, ki bo določen za vsako bolezen/zdravstveni problem, ko se v Skupnosti vzpostavijo posebne mreže spremljanja. 2. BOLEZNI 2.1 Bolezni, ki se jih preprečuje s cepljenjem Davica Okužbe z bakterijo haemophilus influenzae skupine B Gripa Ošpice Mumps Oslovski kašelj Otroška paraliza Rdečke 2.2 Spolno prenosljive bolezni Okužbe s klamidijo Okužbe z gonokoki Okužba s HIV Sifilis 2.3 Virusni hepatitis Hepatitis A Hepatitis B Hepatitis C 2.4 Okužbe s hrano in vodo ter bolezni okoljskega izvora Botulizem Kampilobakterioza Kriptosporidioza Giardiaza Okužbe z enterohemoragično E.coli Leptospiroza Listerioza Salmoneloza Šigeloza Toksoplazmoza Trihinoza Jersinioza 2.5 Druge bolezni 2.5.1 Bolezni, ki jih prenašajo neobičajni povzročitelji Prenosljive spongiformne encefalopatije (CJD) 2.5.2 Kapljične okužbe Legioneloza Meningokokna okužba Okužbe s pnevmokoki Tuberkuloza 2.5.3 Zoonoze (razen navedenih pod 2.4) Bruceloza Ehinokokoza Steklina 2.5.4 Hude vnešene bolezni Kolera Malarija Kuga Virusne hemoragične vročice 3. POSEBNI ZDRAVSTVENI PROBLEMI 3.1 Bolnišnične okužbe 3.2 Odpornost na protimikrobna zdravila -------------------------------------------------- PRILOGA II Merila za izbiro nalezljivih bolezni posebnih področij, ki jih bo zajelo epidemiološko spremljanje v mreži. 1. Bolezni, ki povzročajo, ali lahko povzročajo, znatno obolevnost in/ali umrljivost po celi Skupnosti, posebno kadar preprečevanje bolezni zahteva globalni pristop k usklajevanju. 2. Bolezni, pri katerih lahko izmenjava informacij zagotovi zgodnje obveščanje o ogrožanju javnega zdravja. 3. Redke in hude bolezni, ki jih ne bi prepoznali na nacionalni ravni in kjer bi združevanje podatkov omogočalo razvoj hipotez na podlagi širše baze znanja. 4. Bolezni, za katere so na voljo učinkoviti preventivni ukrepi z varovalnim izboljševanjem zdravja. 5. Bolezni, s primerjavo katerih bi države članice prispevale k vrednotenju nacionalnih programov in programov Skupnosti. --------------------------------------------------