31999R0976

Uredba Sveta (ES) št. 976/1999

z dne 29. aprila 1999

o določitvi zahtev za izvajanje dejavnosti Skupnosti, razen razvojnega sodelovanja, ki v okviru politike sodelovanja Skupnosti prispevajo k splošnemu cilju razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine v tretjih državah

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

(1) ker je treba določiti postopke za izvajanje dejavnosti Skupnosti, razen razvojnega sodelovanja, ki v okviru politike sodelovanja Skupnosti v tretjih državah prispevajo k splošnemu cilju razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine v tretjih državah;

(2) ker je Svet istočasno s to uredbo sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 975/1999 z dne 29. aprila 1999 o določitvi zahtev za izvajanje ukrepov na področju razvojnega sodelovanja, ki prispevajo k doseganju splošnega cilja razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine [3];

(3) ker se v okviru obstoječih programov, ki se nanašajo na sodelovanje s tretjimi državami, vključno s Tacis, Phare, MEDA in Uredbo o obnovi Bosne in Hercegovine, pa tudi prihodnjih programov, to sodelovanje izvaja na podlagi člena 235 Pogodbe ES, je potrebno ukrepanje za prispevek k splošnemu cilju razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine v tretjih državah;

(4) ker člen F.2 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija spoštuje temeljne pravice, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisana 4. novembra 1950 v Rimu, in splošna načela prava Skupnosti, ki izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic;

(5) ker ukrepanje Skupnosti za uveljavljanje človekovih pravic in demokratičnih načel vodi prepričanje o univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic ter načel, ki so podlaga mednarodnega sistema za varstvo človekovih pravic;

(6) ker ukrepanje Skupnosti za uveljavljanje človekovih pravic in demokratičnih načel temelji na splošnih načelih, vzpostavljenih s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, ter Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

(7) ker Skupnost priznava medsebojno odvisnost vseh človekovih pravic in dejstvo, da je od napredka v gospodarskem in družbenem razvoju odvisen tudi napredek v doseganju državljanskih in političnih pravic in obratno;

(8) ker je treba zato, da bi zagotovili spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, upoštevati človekove pravice v pomenu te uredbe tudi ob upoštevanju Ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovega Dodatnega protokola iz leta 1977, Ženevske konvencije iz leta 1951 v zvezi s statusom beguncev, Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida iz leta 1948 in drugih aktov mednarodnega pogodbenega ali običajnega prava;

(9) ker resolucija o človekovih pravicah, demokraciji in razvoju, ki so jo 28. novembra 1991 sprejeli Svet in države članice na srečanju v okviru Sveta, določa smernice, postopke in praktične ukrepe, namenjene uveljavljanju državljanskih in političnih svoboščin vzporedno z ekonomskimi in socialnimi pravicami preko predstavniškega političnega sistema, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic;

(10) ker je ukrepanje Skupnosti za uveljavljanje človekovih pravic in demokratičnih načel rezultat pozitivnega in konstruktivnega pristopa, v katerem se človekove pravice in demokratična načela obravnavajo kot zadeva skupnega interesa Skupnosti in njenih partnerjev ter kot predmet dialoga, ki lahko ustvari ukrepe za pospeševanje teh pravic in svoboščin;

(11) ker bi se ta pozitivni pristop moral odražati v izvajanju ukrepov v podporo demokratizaciji, s krepitvijo pravne države in razvoja pluralistične in demokratične civilne družbe ter z ukrepi za izgradnjo zaupanja, namenjenimi preprečevanju sporov, podpiranju mirovnih pobud in obravnavanju vprašanja nekaznovanosti;

(12) ker je treba finančne instrumente, ki se uporabljajo v podporo pozitivnega ukrepanja v posameznih državah, uporabiti na način, skladen z geografskimi programi in povezan z drugimi razvojnimi instrumenti, da bi kar najbolj povečali njihov vpliv in učinkovitost;

(13) ker je treba tudi zagotoviti, da so te dejavnosti skladne z zunanjo politiko Evropske unije kot celoto, vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko;

(14) ker bi se morale te dejavnosti osredotočiti na tiste, ki doživljajo diskriminacijo ali trpijo zaradi revščine ali prikrajšanosti, otroke, ženske, begunce, migrante, manjšine, razseljene osebe, avtohtone narode, zapornike in žrtve mučenja;

(15) ker podpora Skupnosti za demokratizacijo in spoštovanje načel pravne države v političnem sistemu, ki spoštuje posameznikove temeljne svoboščine, pomaga izpolniti cilje, določene v sporazumih, ki jih je Skupnost sklenila s svojimi partnerji, ter v katerih je spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel bistven element odnosov med pogodbenicami;

(16) ker je treba zlasti varovati kakovost, vpliv in kontinuiteto dejavnosti z zagotavljanjem večletnih programov za uveljavljanje človekovih pravic in demokratičnih načel v partnerstvu z organi oblasti zadevne države ob upoštevanju njenih posebnih potreb;

(17) ker učinkovito in dosledno ukrepanje zahteva posebne značilnosti ukrepanja v zvezi s človekovimi pravicami in demokratičnimi načeli, ki naj se odražajo v vzpostavitvi prožnih, preglednih in hitrih postopkov odločanja za financiranje dejavnosti in projektov na tem področju;

(18) ker mora biti Skupnost sposobna hitrega odzivanja na izredne razmere ali razmere, ki so posebnega pomena, za povečanje verodostojnosti in učinkovitosti njene zavezanosti uveljavljanju človekovih pravic in demokratičnih načel v državah, kjer do takih razmer prihaja;

(19) ker morajo postopki za dodelitev pomoči in ovrednotenje projektov zlasti upoštevati posebno naravo prejemnikov podpore Skupnosti na tem področju, namreč neprofitno naravo njihovih dejavnosti, tveganja, ki so jim izpostavljeni člani, v večini primerov prostovoljci, včasih sovražno okolje, v katerem delujejo, in omejeni manevrski prostor, ki jim ga dajejo njihova lastna sredstva;

(20) ker mora razvoj civilne družbe vključevati pojavljanje in organiziranje novih akterjev in ker se bo morda s tem zvezi v tretjih državah prejemnicah od Skupnosti zahtevalo, da zagotovi finančno podporo partnerjem, ki nimajo predhodnih izkušenj na tem področju;

(21) ker je treba odločitve za financiranje projektov za uveljavljanje človekovih pravic in demokratičnih načel sprejeti nepristransko, brez rasne, verske, kulturne, socialne ali etnične diskriminacije med organi, ki prejemajo podporo Skupnosti, ter osebami ali skupinami, ki so cilj podprtih projektov, pri tem pa jih ne smejo voditi politični pomisleki;

(22) ker je treba vzpostaviti postopke za izvajanje in upravljanje pomoči za uveljavljanje človekovih pravic in demokratičnih načel, financiranih iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti;

(23) ker bo izvajanje teh dejavnosti verjetno pomagalo doseči cilje Skupnosti; ker Pogodba za sprejem te uredbe ne predvideva drugih pooblastil razen tistih, določenih v členu 235;

(24) ker je referenčni finančni znesek v smislu točke 2 Deklaracije Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 6. marca 1995 [4] vključen v to uredbo za ves čas trajanja programa, ne da bi to vplivalo na pooblastila organa za proračun, kot so opredeljena v Pogodbi,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

Cilji

Člen 1

Namen te uredbe je določiti postopke za izvajanje dejavnosti Skupnosti, razen razvojnega sodelovanja, ki v okviru politike sodelovanja Skupnosti v tretjih državah prispevajo k splošnemu cilju razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine.

Dejavnosti po tej uredbi se izvajajo na ozemlju tretjih držav ali pa so neposredno povezane z razmerami v tretjih državah.

Člen 2

Postopki iz te uredbe se uporabljajo za dejavnosti na področjih, zajetih v členih 3 in 4, ki se izvajajo v okviru obstoječih programov sodelovanja s tretjimi državami, vključno s Tacis [5], Phare [6], MEDA [7] in Uredbami v zvezi z Bosno in Hercegovino [8], pa tudi za prihodnje dejavnosti v okviru sodelovanja Skupnosti v zvezi s tretjimi državami na teh področjih, razen razvojnega sodelovanja, ki se izvajajo na podlagi člena 235 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Člen 3

Evropska skupnost v mejah členov 1 in 2 in skladno z zunanjo politiko Evropske unije kot celote zagotovi tehnično in finančno pomoč za dejavnosti, namenjene:

1. uveljavljanju in zagovarjanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, proglašenih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih instrumentih v zvezi z razvojem in krepitvijo demokracije in pravne države, še zlasti pa:

(a) uveljavljanju in varstvu državljanskih in političnih pravic;

(b) uveljavljanju in varstvu ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;

(c) uveljavljanju in varstvu človekovih pravic tistih, ki doživljajo diskriminacijo ali trpijo zaradi revščine ali prikrajšanosti, kar bo prispevalo k zmanjšanju revščine in socialne izključenosti;

(d) podpori manjšin, etničnih skupin in avtohtonih narodov;

(e) podpori lokalnih, nacionalnih, regionalnih ali mednarodnih institucij, vključno z nevladnimi organizacijami, ki so vključene v varstvo, uveljavljanje ali zagovarjanje človekovih pravic;

(f) podpori rehabilitacijskim centrom za žrtve mučenja in organizacijam, ki nudijo konkretno pomoč žrtvam zlorab človekovih pravic ali pomagajo izboljšati pogoje na krajih, kjer je ljudem odvzeta svoboda, da bi preprečili mučenje ali slabo ravnanje;

(g) podpori za izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje na področju človekovih pravic;

(h) podpori ukrepanju za spremljanje človekovih pravic, vključno z usposabljanjem opazovalcev;

(i) uveljavljanju enakih možnosti in nediskriminacijske prakse, vključno z ukrepi za boj proti rasizmu in ksenofobiji;

(j) uveljavljanju in varovanju temeljnih svoboščin, navedenih v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, zlasti svobode prepričanja, izražanja in vesti ter pravice do uporabe lastnega jezika;

2. podpori procesom demokratizacije, zlasti:

(a) uveljavljanju in krepitvi pravne države, predvsem podpori neodvisnosti sodstva in njegovi krepitvi, in podpori sistema humanih zaporov; podpori za ustavno in zakonodajno reformo; podpori pobud za odpravo smrtne kazni;

(b) uveljavljanju delitve oblasti, zlasti neodvisnosti sodne in zakonodajne veje oblasti od izvršilne ter podpori institucionalnim reformam;

(c) uveljavljanju pluralizma na politični ravni in na ravni civilne družbe s krepitvijo institucij, potrebnih za ohranjanje pluralistične narave te družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, in z uveljavljanjem neodvisnih in odgovornih medijev ter podpiranjem svobode tiske in spoštovanja pravic do svobode združevanja in zborovanja;

(d) uveljavljanju dobrega javnega upravljanja, zlasti s podpiranjem sistema odgovornosti v upravi ter preprečevanjem korupcije in boja proti njej;

(e) uveljavljanju sodelovanja ljudi v procesu odločanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zlasti z uveljavljanjem enakopravnega sodelovanja moških in žensk v civilni družbi, v gospodarskem življenju in politiki;

(f) podpori volilnim procesom, zlasti s podpiranjem neodvisnih volilnih komisij, zagotovitvijo materialne, tehnične in pravne pomoči pri pripravi na volitve, vključno z volilnimi popisi, sprejemom ukrepov za uveljavljanje sodelovanja posebnih skupin, zlasti žensk, v volilnem procesu in z usposabljanjem opazovalcev;

(g) podpiranju nacionalnih naporov za ločitev civilnih in vojaških funkcij, usposabljanju civilnega in vojaškega osebja ter njegovemu ozaveščanju o človekovih pravicah;

3. podpori ukrepom za uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic in demokratizacije s preprečevanjem sporov in obravnavanjem njihovih posledic v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi, zlasti:

(a) podpiranju izgradnje zmogljivosti vključno z vzpostavitvijo lokalnih sistemov zgodnjega obveščanja;

(b) podpiranju ukrepov, namenjenih uravnoteženju možnosti in premostitvi obstoječih ločnic med skupinami z različnimi identitetami;

(c) podpiranju ukrepov, ki olajšujejo mirno uskladitev skupinskih interesov, vključno s podporo ukrepom za ustvarjanje zaupanja v zvezi s človekovimi pravicami in demokratizacijo za preprečitev spopadov in ponovno vzpostavitev državljanskega miru;

(d) pospeševanju mednarodnega humanitarnega prava in njegovega spoštovanja s strani vseh sprtih strani;

(e) podpiranju mednarodnih, regionalnih ali lokalnih organizacij, vključno z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s preprečevanjem, razreševanjem in obravnavanjem posledic spopadov, vključno s podporo za vzpostavitev ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč in vzpostavitev stalnega mednarodnega kazenskega sodišča ter podporo in pomočjo za žrtve kršitev človekovih pravic.

Člen 4

Podpora Skupnosti v te namene lahko vključuje financiranje:

1. kampanj za ozaveščanje, obveščanje in usposabljanje sodelujočih agencij in širše javnosti;

2. ukrepov, potrebnih za opredelitev in pripravo projektov, to je:

(a) opredelitev in študij izvedljivosti;

(b) izmenjave tehničnega znanja in izkušenj med evropskimi organizacijami in organi v tretjih državah;

(c) stroškov, ki izhajajo iz razpisnih postopkov, zlasti stroškov ovrednotenja razpisov in priprave projektne dokumentacije;

(d) financiranja splošnih študij v zvezi z ukrepanjem Skupnosti na področju te uredbe;

3. izvajanja projektov:

(a) tehnične pomoči ter osebja na delu v tujini in lokalnega osebja za pomoč pri izvedbi projektov;

(b) nabave in/ali dostave proizvodov ali opreme, nujno potrebne za izvajanje dejavnosti, vključno z nabavo ali najemom prostorov, kadar so okoliščine izjemne in je to upravičeno;

(c) kadar je ustrezno, ukrepanja za namene osvetlitve značaja dejavnosti Skupnosti;

4. ukrepov za spremljanje, revizijo in ovrednotenje dejavnosti Skupnosti;

5. dejavnosti za pojasnitev ciljev in rezultatov teh ukrepov širši javnosti v zadevnih državah ter administrativne in tehnične pomoči v vzajemno korist Komisije in prejemnika.

POGLAVJE II

Postopki za izvajanje pomoči

Člen 5

1. Partnerji, upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo, so regionalne in mednarodne organizacije, nevladne organizacije, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ter uradne agencije, organizacije s sedežem v Skupnosti ter inštituti in subjekti iz javnega ali zasebnega sektorja.

2. Dejavnosti, ki jih Skupnost financira po tej uredbi, Komisija izvaja na zahtevo partnerja iz odstavka 1 ali na lastno pobudo.

Člen 6

Za pridobitev pomoči Skupnosti morajo imeti partnerji iz člena 5(1) svoj glavni sedež v tretji državi, ki je upravičena do pomoči Skupnosti po tej uredbi, ali v državi članici Skupnosti. Tak sedež mora biti učinkovit center odločanja za vse dejavnosti, ki se financirajo po tej uredbi. Izjemoma je lahko sedež v neki drugi tretji državi.

Člen 7

Brez poseganja v institucionalno in politično okolje, v katerem delujejo partnerji iz člena 5(1), je treba pri določanju primernosti subjekta za financiranje s strani Skupnosti zlasti upoštevati naslednje dejavnike:

(a) njegovo zavezanost zagovarjanju, spoštovanju in uveljavljanju človekovih pravic in demokratičnih načel na nediskriminatoren način;

(b) njegove izkušnje na področju uveljavljanja človekovih pravic in demokratičnih načel;

(c) njegove zmogljivosti za administrativno in finančno upravljanje;

(d) njegovo tehnično in logistično zmogljivost v zvezi z načrtovanimi dejavnostmi;

(e) rezultate, kadar je ustrezno, morebitnih predhodno opravljenih dejavnosti, zlasti tistih, ki jih je financirala Skupnost;

(f) njegovo zmogljivost za vzpostavitev delovnega odnosa z drugimi elementi civilne družbe v zadevnih tretjih državah in za neposredno pomoč lokalnim organizacijam, odgovornim civilni družbi.

Člen 8

1. Pomoč se partnerjem iz člena 5(1) ne dodeli, razen če se ne zavežejo, da bodo izpolnjevali pogoje za dodelitev in izvajanje, ki jih je predpisala Komisija in za katere so pogodbeno zavezani.

2. Dejavnosti, ki jim pomaga Skupnost, se izvajajo skladno s cilji, predpisanimi v sklepu Komisije za financiranje.

3. Financiranje Skupnosti po tej uredbi je v obliki subvencij.

4. Kadar so dejavnosti, financirane po tej uredbi, predmet finančnih sporazumov med Skupnostjo in državami prejemnicami, lahko ti sporazumi določajo, da Skupnost ne plačuje davkov, dajatev in carin.

Člen 9

1. Sodelovanje pri razpisih in dodelitvi poslov sta po enakih pogojih odprta za fizične in pravne osebe iz držav prejemnic in držav članic. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko razširita na druge države.

2. Dobavljeno blago ima poreklo v državah članicah ali državi prejemnici. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih ima lahko poreklo v drugih državah.

Člen 10

1. V interesu doslednosti in komplementarnosti ter z namenom, da bi dosegli kar največjo celovito učinkovitost dejavnosti, lahko Komisija ob tesnem sodelovanju z državami članicami sprejme kakršne koli potrebne ukrepe za usklajevanje.

2. V vsakem primeru Komisija za namene odstavka 1 spodbuja:

(a) uvedbo sistema za izmenjavo in sistematično analizo informacij o dejavnostih, ki jih financirajo ali nameravajo financirati Skupnost in države članice;

(b) usklajevanje izvajanja dejavnosti na kraju samem s pomočjo rednih srečanj za izmenjavo informacij med predstavniki Komisije in držav članic v državi prejemnici;

(c) uveljavljanje usklajenega pristopa v zvezi s humanitarno pomočjo in, kadar je mogoče, vključitev varstva človekovih pravic v humanitarno pomoč.

POGLAVJE III

Postopki za izvajanje dejavnosti

Člen 11

Referenčni znesek finančnih sredstev za izvajanje te uredbe v obdobju 1999 do 2004 znaša 150 milijonov EUR.

Letna proračunska sredstva odobri organ za proračun v mejah finančnega načrta.

Člen 12

Komisija odloča in vodi, upravlja, spremlja in ovrednoti dejavnosti po tej uredbi skladno z veljavnimi proračunskimi in drugimi postopki. Predpiše pogoje za dodelitev, aktiviranje in izvajanje pomoči po tej uredbi.

Člen 13

1. Komisija po postopku iz člena 14(2) sprejema:

- odločitve o dejavnostih, katerih financiranje po tej uredbi presega 1 milijon EUR, in morebitne spremembe teh dejavnosti, ki vodijo do povečanja za več kot 20 % začetno dogovorjenega zneska,

- programe, namenjene zagotavljanju usklajene podlage za ukrepanje v dani državi, regiji ali na posebnem področju, kjer sta obseg in zapletenost ugotovljenih potreb taka, da se bodo verjetno nadaljevale.

2. Komisija obvešča odbor iz člena 14 o finančnih odločitvah, ki jih namerava sprejeti v zvezi s programi in projekti, vrednimi manj kot 1 milijon EUR. Obvestilo je treba predati vsaj teden dni pred sprejemom odločitve.

Člen 14

1. Komisiji pomaga "Odbor za človekove pravice in demokracijo", v nadaljevanju "odbor", ustanovljen v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 975/1999.

2. Ob sklicevanju na ta člen, predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za sprejemanje odločitev Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način iz navedenega člena. Predsednik ne glasuje.

Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo dano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, sprejme predlagane ukrepe Komisija.

Člen 15

1. Komisija lahko financira nujne ukrepe do največ 2 milijona EUR. Nujni ukrepi veljajo za potrebne v primerih nujne in nepredvidene potrebe zaradi nenadne ustavitve demokratičnega procesa, pojava kriznih razmer ali izjemne in grozeče nevarnosti, ki prizadene vse ali del prebivalstva neke države ter predstavlja resno grožnjo temeljnim pravicam in svoboščinam posameznika.

2. Kadar dejavnosti izpolnjujejo te pogoje, Komisija ukrepa po posvetovanju z državami članicami na najučinkovitejši način. Državam članicam se odobri pet delovnih dni, v katerih lahko predložijo morebitne ugovore. Če ugovorov ni, odbor iz člena 14 vprašanje preuči na svojem naslednjem srečanju.

3. Komisija obvesti odbor iz člena 14 na njegovem naslednjem srečanju o vseh nujnih ukrepih, financiranih po teh določbah.

Člen 16

Odbor lahko preuči vsa splošna ali specifična vprašanja v zvezi s pomočjo Skupnosti na tem področju, pri tem pa naj bi imel tudi koristno vlogo pri izboljšanju usklajenosti ukrepanj Evropske unije za človekove pravice in demokratizacijo v tretjih državah. Enkrat na leto preuči načrtovanje za prihodnje finančno leto ali razpravlja o splošnih smernicah za dejavnosti po tej uredbi v naslednjem letu, ki jih predstavi predstavnik Komisije.

Člen 17

1. Komisija redno ovrednoti dejavnosti, ki jih Skupnost financira po tej uredbi, da bi ugotovila, ali so dosegle zastavljene cilje, in izdela smernice za izboljšanje učinkovitosti nadaljnjih dejavnosti. Komisija odboru preda povzetek opravljenih ocenjevanj, da jih lahko po potrebi preuči. Ocenjevalna poročila so na zahtevo na voljo državam članicam.

2. Na zahtevo držav članic lahko Komisija skupaj z njimi ovrednoti tudi rezultate dejavnosti in programov Skupnosti po tej uredbi.

Člen 18

Vse pogodbe ali dogovori o financiranju, sklenjeni po tej uredbi, zagotovijo zlasti, da lahko Komisija in Računsko sodišče opravljajo preglede na kraju samem in na sedežih partnerjev iz člena 5(1) po običajnih postopkih, ki jih Komisija določi po veljavnih predpisih, zlasti po tistih iz Finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

Člen 19

1. Komisija v enem mesecu od svoje odločitve obvesti države članice o odobrenih dejavnostih in projektih ter navede zneske, naravo dejavnosti, državo prejemnico in vpletene partnerje.

2. Komisija ob zaključku vsakega finančnega leta predloži letno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu s povzetkom dejavnosti, financiranih v omenjenem letu.

Povzetek vsebuje informacije v zvezi z agencijami, ki so izvajale dejavnosti iz člena 1.

Poročilo vključuje tudi pregled zunanjega ovrednotenja, ki je bilo morebiti opravljeno, in lahko ustrezno predlaga posebne dejavnosti.

Člen 20

Tri po začetku veljavnosti te uredbe Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži celovito oceno dejavnosti, ki jih Skupnost financira po tej uredbi; lahko jo spremljajo ustrezni predlogi v zvezi s prihodnostjo te uredbe.

Člen 21

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se do 31. decembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 29. aprila 1999

Za Svet

Predsednik

W. Müller

[1] UL C 282, 18.9.1997, str. 14.

[2] Mnenje, podano dne 14. aprila 1999 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 120, 8.5.1999, str. 1.

[4] UL C 102, 4.4.1996, str. 4.

[5] Uredba Sveta (EGS) št. 2157/91 (UL L 201, 24.7.1991. str. 2). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1279/96 (UL 165, 4.7.1996, str. 1).

[6] Uredba Sveta (EGS) št. 3906/89 (UL L 375, 23.12.1989, str. 11). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 753/96 (UL L 103, 26.4.1996, str. 5).

[7] Uredba Sveta (EGS) št. 1763/92 (UL L 181, 1.7.1992, str. 5). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1488/96 (UL L 189, 30.7.1996. str. 1).

[8] Uredba Sveta (ES) št. 753/96 (UL L 103, 26.4.1996, str. 5).

--------------------------------------------------