31991R3880

Uredba Sveta (EGS) št. 3880/91

z dne 17. decembra 1991

o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora za statistični program,

ker se za upravljanje ribolovnih virov Skupnosti zahtevajo točni in pravočasni statistični podatki o ulovih plovil držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku;

ker Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, ki je bila odobrena s Sklepom 81/608/EGS [3] in ki ustanavlja Komisijo za ribištvo za severovzhodni Atlantik, od Skupnosti zahteva, da Komisiji zagotovi razpoložljive statistične podatke, ki jih ta lahko zahteva;

ker bo predlog, ki ga prejme Mednarodni svet za raziskovanje morja po Sporazumu o sodelovanju med to organizacijo in Skupnostjo [4], okrepil razpoložljivost statističnih podatkov o dejavnostih ribolovne flote Skupnosti;

ker Konvencija o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih, ki je bila odobrena s Sklepom 83/414/EGS [5] in ustanavlja Mednarodno komisijo za ribištvo v Baltskem morju, od Skupnosti zahteva, da Komisiji zagotovi razpoložljive statistične podatke, ki jih ta lahko zahteva;

ker Konvencija o ohranitvi lososa v severnem Atlantiku, ki je bila odobrena s Sklepom 82/886/EGS [6] in ki ustanavlja Organizacijo za ohranjanje severnoatlantskega lososa (Nasco), od Skupnosti zahteva, da organizaciji zagotovi razpoložljive statistične podatke, ki jih ta lahko zahteva;

ker obstaja potreba po popolnejših definicijah in opisih, ki se uporabljajo v ribolovnih statističnih podatkih in v upravljanju ribjih lovišč v severovzhodnem Atlantiku,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsaka država članica predloži Statističnemu uradu Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu "Eurostat") podatke o letnih nominalnih ulovih s plovili, ki so registrirana v tej državi članici ali ki plujejo pod zastavo te države članice ter ribarijo v severovzhodnem Atlantiku.

Podatki o nominalnem ulovu vključujejo vse ribiške proizvode, ki so bili iztovorjeni ali pretovorjeni na morju, ne glede na obliko, ampak brez količin, ki so bile po ulovu odvržene v morje, porabljene na krovu ali uporabljene za vabo na krovu. Ribogojstvo ni vključeno. Podatke je treba zabeležiti kot ekvivalent žive teže iztovorjenih ali pretovorjenih proizvodov, zaokroženo na najbližjo tono.

Člen 2

1. Podatki, ki jih je treba predložiti, zadevajo nominalne ulove vsake od vrst, navedenih v Prilogi I, v vsakem od ribolovnih območij, navedenih v Prilogi II ter opredeljenih v Prilogi III.

2. Podatke za vsako koledarsko leto je treba predložiti v šestih mesecih po koncu leta. Podatkov ni treba predložiti za kombinacije vrst/ribolovnih območij, za katere v letnem obdobju predložitve ni bilo zabeleženih nobenih ulovov. Podatkov za vrste, ki so v državi članici manj pomembne, v predložitvah ni treba posamično opredeliti, lahko pa se vključijo pod združeno postavko, če masa tako zabeleženih proizvodov ne presega 10 % teže celotnega ulova v tej državi članici v tem mesecu.

3. Seznam vrst in statističnih ribolovnih območij, opisi teh ribolovnih območij in dovoljena stopnja združevanja podatkov se lahko spremenijo v skladu s postopkom, določenim v členu 5.

Člen 3

Če predpisi, sprejeti v skladu s skupno ribiško politiko, ne narekujejo drugače, se državi članici dovoli uporabiti tehnike vzorčenja za pridobitev podatkov o ulovu za tiste dele ribolovne flote, za katere bi celoten obseg podatkov pomenil pretirano uporabo upravnih postopkov. Država članica mora v poročilo, predloženo v skladu s členom 6(1), vključiti podrobnosti o postopkih vzorčenja, skupaj s podatki o deležu v celotnih podatkih, pridobljenih s takšnimi tehnikami.

Člen 4

Države članice izpolnijo svoje obveznosti do Komisije v skladu s členoma 1 in 2, tako da predložijo podatke na magnetnem nosilcu podatkov, katerega format je naveden v Prilogi IV.

Ob predhodni odobritvi Eurostata lahko države članice predložijo podatke v drugačni obliki ali na drugem nosilcu podatkov.

Člen 5

Kadar je treba slediti postopku, določenem v tem členu, predsednik z zadevo seznani Stalni odbor za kmetijsko statistiko (v nadaljnjem besedilu "Odbor") bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

Predstavnik Komisije Odboru predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve, če je treba, tudi z glasovanjem.

Mnenje se vpiše v zapisnik, poleg tega pa ima vsaka država članica pravico zahtevati, da se v zapisnik vpiše tudi njeno mnenje.

Komisija kar najbolj upošteva mnenje, ki ga je dal Odbor. Odbor obvesti o načinu upoštevanja njegovega mnenja.

Člen 6

1. V dvanajstih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe države članice predložijo Eurostatu podrobno poročilo, ki opisuje, kako so bili dobljeni podatki o ulovu in opredeljuje stopnjo reprezentativnosti in zanesljivosti teh podatkov. Eurostat v sodelovanju z državami članicami sestavi povzetek teh poročil.

2. Države članice obvestijo Eurostat o kakršnih koli spremembah informacij, zagotovljenih v skladu z odstavkom 1, v treh mesecih po njihovi uvedbi.

3. Kadar metodološka poročila v skladu z odstavkom 1 kažejo, da država članica ne more takoj izpolniti zahtev te uredbe in da so potrebne spremembe v tehnikah in metodologiji raziskav, lahko Eurostat v sodelovanju z državo članico določi prehodno obdobje do dveh let, v katerem naj bi dosegli program te uredbe.

4. Metodološka poročila, prehodne ureditve, razpoložljivost podatkov, zanesljivost podatkov in druge pomembne zadeve, ki so povezane z uporabo te uredbe, se pregledujejo enkrat letno v okviru pristojne delovne skupine Odbora za kmetijsko statistiko.

Člen 7

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporabljati se začne 1. januarja 1992.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, dne 17. decembra 1991

Za Svet

Predsednik

P. Bukman

[1] UL C 230, 4.9.1991, str. 1.

[2] UL C 280, 28.10.1991, str. 174.

[3] UL L 227, 12.8.1981, str. 21.

[4] UL L 149, 10.6.1987, str. 14.

[5] UL L 237, 26.8.1983, str. 4.

[6] UL L 378, 31.12.1982, str. 24.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SEZNAM VRST IZ STATISTIKE KOMERCIALNEGA ULOVA ZA SEVEROVZHODNI ATLANTIK

Države članice morajo sporočiti podatke o nominalnih ulovih za tiste vrste, ki so označene z zvezdico (*). V zvezi z identifikacijo posamičnih vrst poročanje o nominalnih ulovih preostalih vrst ni obvezno. Kadar pa se podatki za posamezne vrste ne predložijo, je treba te podatke vključiti v agregatne kategorije. Države članice lahko predložijo podatke za vrste, ki niso na seznamu, če so te vrste jasno opredeljene.

Opomba:"d.v." je kratica za "druge vrste".

Slovensko ime | 3-črkovna koda | Znanstveno ime | VERSION EN |

Ploščiči, d.v. | FBR | Abramis spp. | Freshwater breams n.e.i. |

Jez | FID | Leuciscus (= Idus) idus | Ide (Orfe) |

Rdečeoka | FRO | Rutilus rutilus | Roach |

Krap | FCP | Cyprinus carpio | Common carp |

Koreselj | FCC | Carassius carassius | Crucian carp |

Linj | FTE | Tinca tinca | Tench |

Krapovci, d.v. | FCY | Cyprinidae | Cyprinids n.e.i. |

Ščuka | FPI | Esox lucius | Northern pike |

Smuč | FPP | Stizostedion lucioperca | Pike-perch |

Ostriž | FPE | Perca fluviatilis | European perch |

Menek | FBU | Lota lota | Burbot |

Sladkovodne ribe kostnice, d.v. | FRF | Osteichthyes | Freshwater fishes n.e.i. |

Jeseter, d.v. | STU | Acipenseridae | Sturgeons n.e.i. |

Jegulja | ELE (*) | Anguilla anguilla | European eel |

Mala ozimica | FVE | Coregonus albula | European whitefish |

Ozimnice, d.v. | WHF | Coregonus spp. | Whitefishes n.e.i. |

Atlantski losos | SAL (*) | Salmo salar | Atlantic salmon |

Postrv | TRS | Salmo trutta | Sea trout |

Postrvi, d.v. | TRO | Salmo spp. | Trout n.e.i. |

Zlatovčice, d.v. | CHR | Salvelinus spp. | Char n.e.i. |

Evropski snetec | SME | Osmerus eperlanus | European smelt |

Lososi, d.v. | SLX | Salmonoidei | Salmonids n.e.i. |

Postrvi in zlatovčice, d.v. | STR | Salmonoidei | Trouts, chars n.e.i. |

Modra ozimica | PLN | Coregonus lavaretus | Pollen (= Powan) |

Nosata ozimica | HOU | Corregonus oxyrhynchus | Houting |

Piškurji, d.v. | LAM | Petromyzon spp. | Lampreys |

Atlantska čepa in čepa, d.v. | SHD | Alosa alosa, A. fallax | Shads n.e.i. |

Diadromne ribe, d.v. | DIA | ex Osteichthyes | Diadromous fishes n.e.i. |

Krilati romb | MEG (*) | Lepidorhombus whiffiagonis | Megrim |

Romb | TUR (*) | Psetta maxima | Turbot |

Gladki romb | BLL (*) | Scophthalamus rhombus | Brill |

Navadni jezik | HAL (*) | Hippoglossus hippoglossus | Atlantic halibut |

Morska plošča | PLE (*) | Pleuronectes platessa | European plaice |

Grenlandska morska plošča | GHL (*) | Reinhardtius hippglossoides | Greenland halibut |

Pasji jezik | WIT (*) | Glyptocephalus cynoglossus | Witch flounder |

Ameriška morska plošča | PLA (*) | Hippoglossoides platessoides | American plaice (Long — rough dab) |

Limanda | DAB (*) | Limanda limanda | Common dab |

Rdeči jezik | LEM (*) | Microstomus kitt | Lemon sole |

Iverka | FLE (*) | Platichthys flesus | European flounder |

Morski list | SOL (*) | Solea vulgaris | Common sole |

Peščeni list | SOS | Solea lascaris | Sand sole |

Bokoplute, d.v. | FLX | Pleuronectiformes | Flatfishes n.e.i. |

Torsk ali morski menek | USK (*) | Brosme brosme | Tusk (= Cusk) |

Trska | COD (*) | Gadus morhua | Atlantic cod |

Oslič | HKE (*) | Merluccius merluccius | European hake |

Leng | LIN (*) | Molva molva | Ling |

Modri leng | BLI (*) | Molva dypterygia (= byrkelange) | Blue ling |

Velika tabinja | GFB | Phycis blennoides | Greater forkbeard |

Vahnja | HAD (*) | Melanogrammus aeglefinus | Haddock |

Saja | COW | Eleginus navaga | Wachna cod (= Navaga) |

Svetli morski losos | POK (*) | Pollachius virens | Saithe (= Pollock = Coalfish) |

Polak | POL (*) | Pollachius pollachius | Pollack |

Polarna trska | POC | Boreogadus saida | Polar cod |

Norveški molič | NOP (*) | Trisopterus esmarki | Norway pout |

Francoski molič | BIB | Trisopterus luscus | Pouting (= Bib) |

Sinji mol | WHB (*) | Micromesistius potassou | Blue whiting (= Poutassou) |

Mol | WHG (*) | Merlanius merlangus | Whiting |

Okroglonosi repak | RNG | Coryphaenoides rupestris | Roundnose grenadier |

Španski leng | SLI | Molva macrophthalma | Spanish ling |

Globokomorske trske | MOR | Moridae | Morid cods |

Trske, d.v. | GAD | Gadiformes | Gadiformes n.e.i. |

Srebrnice | ARG | Argentina spp. | Argentines |

Ugor | COE | Conger conger | European conger |

Kovač | JOD | Zeus faber | Atlantic John Dory |

Brancin | BSS | Dicentrarchus labrax | Seabass |

Kirnja | GPO | Epinephelus guaza | Dusky grouper |

Globinska kirnja | WRF | Polyprion americanus | Wreckfish |

Zobčasti ostriži | BSX | Serranidae | Seabasses, seaperches |

Prašičevke, d.v. | GRX | Haemulidae (= Pomadasyidae) | Grunts n.e.i. |

Grba | MGR | Argyrosomus regius | Meagre |

Okati ribon | SBR | Pagellus bogaraveo | Red (= Common) seabream |

Ribon | PAC | Pagellus erythrinus | Common pandora |

Velikooki zobatec | DEL | Dentex macrophthalmus | Large-eye dentex |

Zobatci, d.v. | DEX | Dentex spp. | Dentex n.e.i. |

Pagar | RPG | Sparus pagrus (= sedicum) | Red porgy |

Orada | SBG | Sparus aurata | Gilthead seabream |

Bukva | BOG | Boops boops | Bogue |

Pagarji, špari, d.v. | SBX | Sparidae | Porgies, seabreams n.e.i. |

Progasti bradač | MUR | Mullus surmuletus | Red mullet |

Morski zmaj | WEG | Trachinus draco | Greater weaver |

Ostrigar | CAA (*) | Anarhichas lupus | Atlantic wolf-fish (= Catfish) |

Pegasti ostrigar | CAS (*) | Anarhichas minor | Spotted wolf-fish |

Ogorčica | ELP | Zoarces viviparus | Eelpout |

Peščenke | SAN (*) | Ammodytes spp. | Sandeels (= Sand lances) |

Glavači, d.v. | GOB | Gobius spp. | Atlantic gobies |

Rdeči okuni | RED (*) | Sebastes spp. | Atlantic redfishes |

Bodike, d.v. | SCO | Scorpaecidae | Scorpionfishes n.e.i. |

Krulci, d.v. | GUX (*) | Triglidae | Gurnards n.e.i. |

Morski zajec | LUM | Cyclopterus lumpus | Lumpfish (= Lumpsucker) |

Morska spaka | MON (*) | Lophius piscatorius | Monk (= Anglerfish) |

Zeti | SKB | Gasterosteus spp. | Sticklebacks |

Divji ribon | SBA | Pagellus acarne | Axillari (= Spanish) seabream |

Zobatec | DEC | Dentex dentex | Common dentex |

Kljunačke | SNI | Macrorhamphosidae | Snipefishes |

Progasti brancin | STB | Morone saxatilis | Striped bass |

Ostrigarji, d.v. | CAT (*) | Anarhichas spp. | Wolf-fishes (Catfishes) n.e.i. |

Kljunati rdeči okun | REG (*) | Sebastesmentella | Beaked redfish |

Rdeči okun | REG (*) | Sebastes marinus | Golden redfish |

Rdeči krulec | GUR (*) | Aspitrigla (= Trigla) cuculus | Red gurnard |

Sivi krulec | GUG (*) | Eutrigla (= Trigla) gurnardus | Grey gurnard |

Pridneni ostriževci, d.v. | DPX | Perciformes | Demersal percomorphs n.e.i. |

Kapelan | CAP (*) | Mallotus villosus | Capelin |

Iglica | GAR | Belone belone | Garfish |

Paščuka | SAU | Scomberesox saurus | Atlantic saury |

Ciplji, d.v. | MUL | Mugilidae | Mullets n.e.i. |

Skakavka | BLU | Pomatomus saltatrix | Bluefish |

Šur | HOM (*) | Trachurus trachurus | Atlantic horsemackerel |

Lica | LEE | Lichia amia | Leerfish |

Kostanjevka | POA | Brama brama | Atlantic pomfret |

Gavuni | SIL | Atherinidae | Silversides (= Sandsmelt) |

Pridneni ostriževci, d.v. | PPX | Perciformes | Pelagic percomorphs n.e.i. |

Atlantski sled | HER (*) | Clupea harengus | Atlantic herring |

Velike sardele, d.v. | SIX | Sardinella spp. | Sardinellas n.e.i. |

Sardela | PIL (*) | Sardina pilchardus | European sardine (= Pilchard) |

Papalina | SPR (*) | Sprattus sprattus | Sprat |

Sardon - | ANE (*) | Engraulis encrasicholus | European anchovy |

Sledi, d.v. | CLU | Clupeoidei | Clupeoids n.e.i. |

Palamida | BON | Sarda sarda | Atlantic bonito |

Mečarica | SWO | Xiphias gladius | Swordfish |

Trupec | FRI | Auxis thazard | Frigate tuna |

Tun | BFT | Thunnus thynnus | Northern bluefin tuna |

Beli tun | ALB | Thunnus alalunga | Albacore |

Rumenoplavutni tun | YFT | Thunnus albacares | Yellowfin tuna |

Črtasti tun | SKI | Katsuwonus pelamis | Skipjack tuna |

Velikooki tun | BET | Thunnus obesus | Bigeye tuna |

Druge vrste tunom podobnih rib, d.v. | TUX | Scombroidei | Tuna like fishes n.e.i. |

Lokarda | MAS (*) | Scomber japonicus | Chub mackerel |

Skuša | MAC (*) | Scomber scombrus | Atlantic mackerel |

Vrste iz družine skuš, d.v. | MAX | Scombridae | Mackerels n.e.i. |

Morski meč | SFS | Lepidopus caudatus | Silver scabbardfish |

Črni morski meč | BSF | Aphanopus carbo | Black scabbardfish |

Skušam podobne ribe, d.v. | MKX | Scombroidei | Mackerel-like fishes n.e.i. |

Atlantski morski pes | POR (*) | Lamna nasus | Porbeagle |

Morski pes orjak | BSK | Cetorhinus maximus | Basking shark |

Trnež | DGS (*) | Squalus acanthias | Picked (= Spiny) dogfish |

Grenlandski morski pes | GSK | Somniosus microcephalus | Boreal (Greenland) shark |

Trneži, d.v. | DGX (*) | Squalidae | Dogfish shark n.e.i. |

Pravi skati, d.v. | SKA (*) | Raja spp. | Skates n.e.i. |

Trneži in morske mačke | DGH (*) | Squalidae, scyliorhinidae | Dogfishes and hounds |

Druge vrste morskih psov, d.v. | SKH | Selachimorpha (Pleurotremata) | Various sharks n.e.i. |

Hrustančnice, d.v. | CAR | Chondrichthyes | Cartilaginous fishes n.e.i. |

Pridnene ribe, d.v. | GRO | ex Osteichthyes | Groundfishes n.e.i. |

Pelagične ribe, d.v. | PEL | ex Osteichthyes | Pelagic fishes n.e.i. |

Ribe Kostnice, d.v. | FIN | ex Osteichthyes | Finfishes n.e.i. |

Velika rakovica | CRE (*) | Cancer pagurus | Edible crab |

Navadna zelena rakovica | CRG | Carcinus maenas | Green crab |

Morski pajek | SCR | Maja squinado | Spinous spider crab |

Raki košarji, d.v. | CRA | Reptantia | Marine crabs n.e.i. |

Plavajoče rakovice | CRS | Portunus spp. | Swimcrabs |

Rarogi, n.d.o.d.v. | CRW (*) | Palinurus spp. | Palinurid spiny lobster n.e.i. |

Jastog | LBE (*) | Homarus gammarus | European lobster |

Škamp | NEP (*) | Nephrophs norvegicus | Norway lobster |

Žagasta kozica | CPR (*) | Palaemon serratus | Common prawn |

Severna kozica | PRA (*) | Pandalus borealis | Northern prawn |

Navadna peščena kozica | CSH (*) | Crangon crangon | Common shrimp |

Kozice iz rodu penaeus, d.v. | PEN (*) | Penaeus spp. | Penaeus shrimps n.e.i. |

Sladkovodne skalne kozice | PAL (*) | Palaemonidae | Palemonid shrimps |

Hladnovodne kozice | PAN (*) | Pandalus spp. | Pink (= Pandalid) shrimps |

Peščene kozice | CRN (*) | Crangonidae | Crangonid shrimps |

Kozice, d.v. | DCP | Natantia | Natantian decapods n.e.i. |

Morski loparji | GOO | Lepas spp. | Goose barnacles |

Morski raki, d.v. | CRU | ex Crustacea | Marine crustaceans n.e.i. |

Valovita blatarka | WHE | Buccinium undatum | Whelk |

Šilasta breženka | PEE | Littorina littorea | Periwinkle |

Breženke, d.v. | PER | Littorina spp. | Periwinkles n.e.i. |

Ostriga | OYF (*) | Ostrea edulis | European flat oyster |

Portugalska koritasta ostriga | OYP | Crassostrea angulata | Portuguese cupped oyster |

Koritaste ostrige, d.v. | OYC (*) | Crassostrea spp. | Cupped oyster n.e.i. |

Užitna klapavica | MUS (*) | Mytilus edulis | Blue mussellefish |

Klapavice, d.v. | MSX | Mytilidae | Sea mussels n.e.i. |

Grebenasta pokrovača | SCE (*) | Pecten maximus | Common scallop |

Mala pokrovača | QSC (*) | Chlamys opercularis | Queen scallop |

Pokrovače, d.v. | SCX (*) | Pectinidae | Scallops n.e.i. |

Užitna srčanka | COC | Cardium edule | Common cockle |

Brazdasta ladinka | CTG | Tapes decussatus | Grooved carpet shell |

Nožnice, d.v. | CLX | Bivalvia | Clams n.e.i. |

Ladinka vrste | RAZ | Solen spp. | Razor clams |

Tapes pullastra | CTS | Tapes pullastra | Carpet shell |

Navadna venerica | SVE | Venus gallina | Striped venus |

Sipa | CTC (*) | Sepia officinalis | Common cuttlefish |

Lignji | SOC (*) | Loligo spp. | Common squids |

Severni kratkoplavuti ligenj | SQI (*) | Illex illecebrosus | Short finned squid |

Hobotnice, d.v. | OCT | Octopodidae | Octopuses n.e.i. |

Lignji, d.v. | SQU (*) | Loliginidae, Ommastrephidae | Squids n.e.i. |

Sipe in sipice, d.v. | CTL (*) | Sepiidae, Sepiolidae | Cuttlefishes n.e.i. |

Puščičasti ligenj | SOE (*) | Todarodes sag. sagittatus | European flying squid |

Morski mehkužci, d.v. | MOL | ex Mollusca | Marine molluscs n.e.i. |

Navadna morska zvezda | STH | Asterias rubens | Starfish |

Morske zvezde, d.v. | STF | Asteroidae | Starfishes n.e.i. |

Užitni morski ježek | URS | Echinus esculentus | Sea-urchin |

Škrlatni morski ježek | URP | Strongylocentrus lividus | Purple sea urchin |

Morski ježki, d.v. | URX | Echinoidea | Sea urchins n.e.i. |

Brizgači, d.v. | CUX | Holothurioidea | Sea cucumbers n.e.i. |

Iglokožci, d.v. | ECH | Echinodermata | Echinoderms n.e.i. |

Nagubani kozolnjak | SSG | Microcosmus sulcatus | Grooved sea-squirt |

Kozolnjaki, d.v. | SSX | Ascidiacea | Sea squirts n.e.i. |

Vodni nevretenčarji, d.v. | INV | ex Invertebrata | Aquatic invertebrates n.e.i. |

Laminarije | KEL | Laminariales | Kelps |

Mehurjaste haloge | WRK | Fucales | Wracks |

Morske rjave alge | SWB | Phaeophyceae | Brown seaweeds |

Karagen (irski mah) | IMS | Chondrus crispus | Carragheen |

Gelidij | GEL | Gelidium spp. | Gelidium spp. |

Gigartina | GIG | Gigartina spp. | Gigartina spp. |

Litotamnij | LIT | Lithothamnion spp. | Lithothamnion spp. |

Morske rdeče alge | SWR | Rhodophyceae | Red seaweeds |

Morske alge, d.v. | SWX | ex Algae | Seaweeds n.e.i. |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

STATISTIČNA RIBOLOVNA OBMOČJA SEVEROVZHODNEGA ATLANTIKA, ZA KATERA JE TREBA PREDLOŽITI PODATKE

ICES podobmočje I | ICES razdelek VII k |

ICES razdelek II a | ICES razdelek VIII a |

ICES razdelek II b | ICES razdelek VIII b |

ICES razdelek III a | ICES razdelek VIII c |

ICES razdelek III b, c | ICES razdelek VIII d |

ICES razdelek III d | ICES razdelek VIII e |

ICES razdelek IV a | ICES podobmočje IX |

ICES razdelek IV b | ICES razdelek IX a |

ICES razdelek IV c | ICES razdelek IX b |

ICES razdelek IV (neznano) | ICES podobmočje X |

ICES razdelek V a | ICES podobmočje XII |

ICES razdelek V b 1 | ICES razdelek XIV a |

ICES razdelek V b 2 | ICES razdelek XIV b |

ICES razdelek VI a | BAL 22 |

ICES razdelek VI b | BAL 23 |

ICES razdelek VII a | BAL 24 | Podrazdelki ICES razdelka III d, za katera ni obvezno zahtevati podatkov. |

ICES razdelek VII b | BAL 25 |

ICES razdelek VII c | BAL 26 |

ICES razdelek VII d | BAL 27 |

ICES razdelek VII e | BAL 28 |

ICES razdelek VII f | BAL 29 |

ICES razdelek VII g | BAL 30 |

ICES razdelek VII h | BAL 31 |

ICES razdelek VII j | BAL 32 |

Opombe:

1. Tista statistična ribolovna območja, pred katerimi je napisano "ICES", je opredelil in določil Mednarodni svet za raziskovanje morja.

2. Tista statistična ribolovna območja, pred katerimi je napisano "BAL", je opredelila in določila Mednarodna komisija za ribištvo v Baltskem morju.

3. Predloženi podatki morajo vsebovati kar največ podrobnosti. "Neznano" in agregirana območja je treba uporabiti le, kadar ni na voljo podrobnih informacij. Kadar se predložijo podrobne informacije, se ne uporabijo agregirane kategorije.

+++++ TIFF +++++

Statistična ribolovna območja za severovzhodni Atlantik

--------------------------------------------------

PRILOGA III

OPIS PODOBMOČIJ IN RAZDELKOV ICES, KI SE UPORABLJAJO ZA STATISTIKO V RIBIŠTVU, IN PREDPISOV V SEVEROVZHODNEM ATLANTIKU

STATISTIČNO OBMOČJE ICES (SEVEROVZHODNI ATLANTIK)

Vse vode Atlantskega oceana in Severnega ledenega morja in njunih stranskih morij, omejenih s črto, ki teče od geografskega severnega tečaja vzdolž poldnevnika na 40°00′ zahodne zemljepisne dolžine do severne obale Grenlandije; potem v vzhodni in južni smeri vzdolž obale Grenlandije do točke 44°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 59°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 42°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 36°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do točke na obali Španije (rt Marroqui isthmus) na 5°36' zahodne zemljepisne dolžine; potem v severozahodni in severni smeri vzdolž jugozahodne obale Španije, obale Portugalske, severozahodnih in severnih obal Španije in obal Francije, Belgije, Nizozemske in Nemčije do zahodnega konca njene meje z Dansko; potem vzdolž zahodne obale Jutlanda do Thyborøna; potem v južni in vzhodni smeri vzdolž južne obale Limskega fjorda do rta Egensekloster; potem v južni smeri vzdolž vzhodne obale Jutlanda do vzhodnega konca meje Danske z Nemčijo; potem vzdolž obale Nemčije in Poljske, zahodne obale Sovjetske zveze, obal Finske, Švedske in Norveške ter severne obale Sovjetske zveze do Kaborova; potem prek zahodnega vhoda ožine Jugorskij Šar; potem v zahodni in severni smeri vzdolž obale otoka Vajgač; potem prek zahodnega vhoda ožine Karska vrata; potem zahodno in severno vzdolž obale južnega otoka Nove zemlje; potem prek zahodnega vhoda ožine Matočkin Šar; potem vzdolž zahodne obale severnega otoka Nove zemlje do točke 68°30' vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do geografskega severnega tečaja.

To območje predstavlja tudi statistično območje 27 (statistično območje severovzhodnega Atlantika) v Mednarodni standardni statistični klasifikaciji ribolovnih območij Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

ICES statistično podobmočje I (splošno znano kot Barentsovo morje)

Vode, omejene s črto, ki teče od geografskega severnega tečaja vzdolž poldnevnika na 30°00′ vzhodne zemljepisne dolžine do 72°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 26°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem južno do obale Norveške; potem v vzhodni smeri vzdolž obal Norveške in Sovjetske zveze do Kaborova; potem prek zahodnega vhoda ožine Jugorskij Šar; potem v zahodni in severni smeri vzdolž obale otoka Vajgač; potem prek zahodnega vhoda ožine Karska vrata; potem zahodno in severno vzdolž obale južnega otoka Nove zemlje; potem prek zahodnega vhoda ožine Matočkin Šar; potem vzdolž zahodne obale severnega otoka Nove zemlje do točke 68°30' vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do geografskega severnega tečaja.

ICES statistično podobmočje II (splošno znano kot Norveško morje, Spitsbergi in Medvedji otok)

Vode, omejene s črto, ki teče od geografskega severnega tečaja vzdolž poldnevnika na 30°00′ vzhodne zemljepisne dolžine do 72°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 26°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do obale Norveške; potem v zahodni in jugozahodni smeri vzdolž obale Norveške do 62°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 63°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do geografskega severnega tečaja.

ICES statistični razdelek II a (splošno znano kot Norveško morje)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na obali Norveške na 62°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 63°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 72°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 30°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 72°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 26°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do obale Norveške; potem v zahodni in jugozahodni smeri vzdolž obale Norveške do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek II b (splošno znano kot Spitsbergi in Medvedji otok)

Vode, omejene s črto, ki teče od geografskega severnega tečaja vzdolž poldnevnika na 30°00′ vzhodne zemljepisne dolžine do 73°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do geografskega severnega tečaja.

ICES statistično podobmočje III (splošno znano kot Skagerrak, Kattegat, Øresund, Belti in Baltsko morje; Øresund in Belti skupaj so znani kot Prehodno območje)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na obali Norveške na 7°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 57°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 8°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 57°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Danske; potem vzdolž severozahodnih in vzhodnih obal Jutlanda do Halsa; potem prek vzhodnega vhoda Limskega fjorda do rta Egensekloster; potem v južni smeri vzdolž obale Jutlanda do vzhodnega konca meje med Dansko in Nemčijo; potem vzdolž obal Nemčije in Poljske, zahodne obale Sovjetske zveze in obal Finske, Švedske in Norveške do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek III a (splošno znano kot Skagerrak and Kattegat)

Vode, omejene s črto, ki se začne na obali Norveške na 7°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 57°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 8°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 57°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Danske; potem vzdolž severozahodnih in vzhodnih obal od Jutlanda do Halsa; potem prek vzhodnega vhoda Limskega fjorda do rta Egensekloster; potem v južni smeri vzdolž obale Jutlanda do rta Hasenore; potem čez Veliki Belt do rta Gniben; potem vzdolž severne obale Zealanda do rta Gilbjerg; potem čez severne pristope Øresunda do Kullena na obali Švedske; potem v vzhodni in severni smeri vzdolž zahodnih obal Švedske in južne obale Norveške do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek III b in c (splošno znano kot Øresund in Belti ali Prehodno območje)

Vode, omejene s črto, ki teče od rta Hasenore na vzhodni obali Jutlanda do rta Gniben na zahodni obali Zealanda do rta Gilbjerg; potem čez severne pristopne poti Øresunda do Kullena na obali Švedske; potem v južni smeri vzdolž obale Švedske do svetilnika Falsterbo; potem prek južnega vhoda Øresunda do svetilnika Stevns; potem vzdolž jugovzhodne obale Zealanda; potem prek vzhodnega vhoda ožine Storstrøm; potem vzdolž vzhodne obale otoka Falster do Gedsera; potem do Darßer Orta na obali Nemčije; potem v jugozahodni smeri vzdolž obale Nemčije in vzhodne obale Jutlanda do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek 22 (BAL 22) (splošno znano kot Belti)

Vode, omejene s črto, ki teče od rta Hasenore (56°09' severne zemljepisne širine, 10°44' vzhodne zemljepisne dolžine) na vzhodni obali Jutlanda do rta Gniben (56°01' severne zemljepisne širine, 11°18' vzhodne zemljepisne dolžine) na zahodni obali Zealanda; potem vzdolž zahodnih in južnih obal Zealanda do točke na 12°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do otoka Falster; potem vzdolž vzhodne obale otoka Falster do Gedser Oddea (54°34' severne zemljepisne širine, 11°58' vzhodne zemljepisne dolžine); potem naravnost vzhodno do 12°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do obale Nemčije; potem v jugozahodni smeri vzdolž obale Nemčije in vzhodnega Jutlanda do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek 23 (BAL 23) (splošno znano kot Jug)

Vode, omejene s črto, ki teče od rta Gilbjerg (56°08' severne zemljepisne širine, 12°18' vzhodne zemljepisne dolžine) na severni obali Zealanda do Kullena (56°18' severne zemljepisne širine, 12°28' vzhodne zemljepisne dolžine) na obali Švedske; potem v južni smeri vzdolž obale Švedske do svetilnika Falsterbo (55°23' severne zemljepisne širine, 12°50' vzhodne zemljepisne dolžine); potem prek južnega vhoda Øresunda do svetilnika Stevns (55°19' severne zemljepisne širine, 12°29' vzhodne zemljepisne dolžine) na obali Zealanda; potem v severni smeri vzdolž vzhodne obale Zealanda do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek III d (splošno znano kot Baltiško morje)

Vode Baltiškega morja in njegovi zalivi, zavoji in rokavi, ki jih na zahodu omejuje črta, ki teče od svetilnika Falsterbo na jugozahodni obali Švedske prek južnega vhoda Øresunda do svetilnika Stevns; potem vzdolž jugovzhodne obale Zealanda; potem prek vzhodnega vhoda ožine Storstrøm; potem vzdolž vzhodne obale otoka Falster do Gedsera; potem do Darsser Orta na obali Nemčije.

ICES statistični podrazdelek 24 (BAL 24) (splošno znano kot Baltik zahodno od Bornholma)

Vode, omejene s črto, ki teče od svetilnika Stevns (55°19' severne zemljepisne širine, 12°29' vzhodne zemljepisne dolžine) na vzhodni obali Zealanda prek južnega vhoda Øresunda do svetilnika Falsterbo (55°23' severne zemljepisne širine, 12°50' vzhodne zemljepisne dolžine) na obali Švedske; potem vzdolž južne obale Švedske do svetilnika Sandhammaren (55°24' severne zemljepisne širine, 14°12' vzhodne zemljepisne dolžine); potem do svetilnika Hammerodde (55°18' severne zemljepisne širine, 14°47' vzhodne zemljepisne dolžine) na severni obali Bornholma; potem vzdolž zahodnih in južnih obal Bornholma do točke 15°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do obale Poljske; potem v zahodni smeri vzdolž obal Poljske in Nemčije do točke 12°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do Gedser Oddea (54°34' severne zemljepisne širine, 11°58' vzhodne zemljepisne dolžine); potem vzdolž vzhodnih in severnih obal otoka Falster do točke 12°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do južne obale Zealanda; potem v zahodni in severni smeri vzdolž zahodne obale Zaelanda do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek 25 (BAL 25) (splošno znano kot južni osrednji Baltik — zahod)

Vode, omejene s črto, ki se začenja v točki na vzhodni obali Švedske na 56°30'severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do zahodne obale otoka Öland; potem južno od otoka Öland do točke na vzhodni obali (56°30' severne zemljepisne širine, 18°00′ vzhodne zemljepisne dolžine); potem naravnost južno do obale Poljske; potem v zahodni smeri vzdolž obale Poljske do točke 15°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do otoka Bornholm; potem vzdolž južnih in zahodnih obal Bornholma do svetilnika Hammerodde (55°18' severne zemljepisne širine, 14°47' vzhodne zemljepisne dolžine); potem do svetilnika Sandhammaren (55°24' severne zemljepisne širine, 14°12' vzhodne zemljepisne dolžine) na južni obali Švedske; potem v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek 26 (BAL 26) (splošno znano kot južni osrednji Baltik — vzhod)

Vode, omejene s črto, ki se začne na točki 56°30' severne zemljepisne širine in 18°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost vzhodno do zahodne obale ZSSR; potem v južni smeri vzdolž obal ZSSR in Poljske do točke 18°00′ vzhodne zemljepisne dolžine na poljski obali; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek 27 (BAL 27) (splošno znano kot zahodni Gotland)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na vzhodni celinski obali Švedske na 59°41' severne zemljepisne širine in 19°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do severne obale otoka Gotland; potem v južni smeri vzdolž zahodne obale Gotlanda do točke 57°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do točke 18°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do točke 56°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do vzhodne obale otoka Öland; potem južno od otoka Öland do točke na njegovi zahodni obali na 56°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do obale Švedske; potem v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek 28 (BAL 28) (splošno znano kot vzhodni Gotland ali Riški zaliv)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki 58°30' severne zemljepisne širine in 19°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost vzhodno do zahodne obale otoka Saaremaa; potem severno od otoka Saaremaa do točke na njegovi obali na 58°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale ZSSR; potem v južni smeri vzdolž zahodne obale ZSSR do točke 56°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 18°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 57°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do zahodne obale otoka Gotlanda; potem v severni smeri do točke na severni obali Gotlanda na 19°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek 29 (BAL 29) (splošno znano kot Arhipelaško morje)

Vode, omejene s črto, ki se začne na vzhodni celinski obali Švedske na 60°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do celinske obale Finske; potem v južni smeri vzdolž zahodnih in južnih obal Finske do točke na južni celinski obali na 23°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 59°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do celinske obale ZSSR; potem v južni smeri vzdolž zahodne obale ZSSR do točke 58°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do vzhodne obale otoka Saaremaa; potem severno od dela otoka Saaremaa do točke na njegovi zahodni obali na 58°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 19°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do točke na vzhodni celinski obali Švedske na 59°41' severne zemljepisne širine; potem v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek 30 (BAL 30) (splošno znano kot južni Botnijski zaliv)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na vzhodni obali Švedske na 63°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do celinske obale Finske; potem v južni smeri vzdolž obale Finske do točke 60°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do celinske obale Švedske; potem v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek 31 (BAL 31) (splošno znano kot severni Botnijski zaliv)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na vzhodni obali Švedske na 63°30' severne zemljepisne širine; potem severno od Botnijskega zaliva do točke na zahodni celinski obali Finske na 63°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek 32 (BAL 32) (splošno znano kot Finski zaliv)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na južni obali Finske na 23°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem vzhodno od Finskega zaliva do točke na zahodni obali ZSSR na 59°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 23°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistično podobmočje IV (splošno znano kot Severno morje)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na obali Norveške na 62°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do obale Škotske; potem v vzhodni in južni smeri vzdolž obal Škotske in Anglije do točke na 51°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Francije; potem v severovzhodni smeri vzdolž obal Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčije do zahodnega konca njene meje z Dansko; potem vzdolž zahodne obale Jutlanda do Thyborøna; potem v južni in vzhodni smeri vzdolž južne obale Limskega fjorda do rta Egensekloster; potem prek vzhodnega vhoda Limskega fjorda do Halsa; potem v zahodni smeri vzdolž severne obale Limskega fjorda do najbolj južne točke rta Agger; potem v severni smeri vzdolž zahodne obale Jutlanda do točke na 57°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 8°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 57°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 7°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do obale Norveške; potem v severozahodni smeri vzdolž obale Norveške do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek IV a (splošno znano kot Severno morje — severni del)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na obali Norveške na 62°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 3°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do obale Škotske; potem v vzhodni in južni smeri vzdolž obale Škotske do točke 57°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 7°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do obale Norveške; potem v severozahodni smeri vzdolž obale Norveške do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek IV b (splošno znano kot Severno morje — osrednji del)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na zahodni obali Danske na 57°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 8°00′ vzhodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 57°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do obale Škotske; potem v južni smeri vzdolž obal Škotske in Anglije do točke na 53°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Nemčije; potem v severovzhodni smeri vzdolž obale Jutlanda do Thyborøna; potem v južni in vzhodni smeri vzdolž južne obale Limskega fjorda do rta Egensekloster; potem prek vzhodnega vhoda Limskega fjorda do Halsa; potem v zahodni smeri vzdolž severne obale Limskega fjorda do najbolj južne točke rta Agger; potem v severni smeri vzdolž zahodne obale Jutlanda do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek IV c (splošno znano kot Severno morje — južni del)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na zahodni obali Nemčije na 53°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do obale Anglije; potem v južni smeri do točke na 51°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Francije; potem v severovzhodni smeri vzdolž obal Francije, Belgije, Nizozemske in Nemčije do izhodiščne točke.

ICES statistično podobmočje V (splošno znano kot ozemlje Islandije in Ferskih otokov)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na 68°00′ severne zemljepisne širine in 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 27°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 62°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 15°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 60°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 5°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 60°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 63°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek V a (splošno znano kot ozemlje Islandije)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki 68°00′ severne zemljepisne širine in 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 27°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 62°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 15°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 63°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek V b (splošno znano kot ozemlje Ferskih otokov)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki 63°00′ severne zemljepisne širine in 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 15°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 60°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 5°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 60°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek V b 1 (splošno znano kot Ferska planota)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na 63°00′ severne zemljepisne širine in 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 15°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 60°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 10°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 61°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 8°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem vzdolž loksodrome do točke na 61°15' severne zemljepisne širine in 7°30' zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 60°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 8°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 60°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 5°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 60°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistični podrazdelek V b 2 (splošno znano kot Ferska plitvina)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki 60°00′ severne zemljepisne širine in 10°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 61°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 8°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem vzdolž loksodrome do točke na 61°15' severne zemljepisne širine in 7°30' zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 60°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 8°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 60°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do izhodiščne točke.

ICES statistično podobmočje VI (splošno znano kot Rockall; severozahodna obala Škotske in Severne Irske, imenovano tudi zahodna Škotska)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na severni obali Škotske na 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 60°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 5°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 60°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 54°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Irske; potem v severni in vzhodni smeri vzdolž obal Irske in Severne Irske do točke na vzhodni obali Severne Irske na 55°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Škotske; potem v severni smeri vzdolž zahodne obale Škotske do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VI a (splošno znano kot severozahodna obala Škotske in Severne Irske ali zahodna Škotska)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na severni obali Škotske na 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 60°30' severne zemljepisne širine; od tam naravnost zahodno do 5°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 60°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 12°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 54°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Irske; potem v severni in vzhodni smeri vzdolž obal Irske in Severne Irske do točke na vzhodni obali Severne Irske na 55°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Škotske; potem v severni smeri vzdolž zahodne obale Škotske do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VI b (splošno znano kot Rockall)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na 60°00′ severne zemljepisne širine in 12°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 54°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 12°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistično podobmočje VII (splošno znano kot Irsko morje, zahodna Irska, Plitvina ježevcev, vzhodni in zahodni Rokavski preliv, Bristolski kanal, severno in južno Keltsko morje ter jugozahodna Irska — vzhod in zahod)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na zahodni obali Irske na 54°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 48°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Francije; potem v severni in severovzhodni smeri vzdolž obale Francije do točke na 51°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do jugovzhodne obale Anglije; potem v zahodni in severni smeri vzdolž obal Anglije, Walesa in Škotske do točke na zahodni obali Škotske na 55°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do obale Severne Irske; potem v severni in zahodni smeri vzdolž obal Severne Irske in Irske do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VII a (splošno znano kot Irsko morje)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na zahodni obali Škotske na 55°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do obale Severne Irske; potem v južni smeri vzdolž obal Severne Irske in Irske do točke na jugovzhodni obali Irske na 52°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Walesa; potem v severovzhodni in severni smeri vzdolž obal Walesa, Anglije in Škotske do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VII b (splošno znano kot zahodna Irska)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na zahodni obali Irske na 54°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 12°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 52°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Irske; potem v severni smeri vzdolž zahodne obale Irske do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VII c (splošno znano kot Plitvina ježevcev)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki 54°30' severne zemljepisne širine in 12°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 52°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 12°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VII d (splošno znano kot vzhodni Rokavski preliv)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na zahodni obali Francije na 51°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do obale Anglije; potem v zahodni smeri vzdolž južne obale Anglije do 2°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem južno do obale Francije pri Cap de la Hague; potem v severovzhodni smeri vzdolž obale Francije do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VII e (splošno znano kot zahodni Rokavski preliv)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na južni obali Anglije na 2°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem v južni in zahodni smeri vzdolž obale Anglije do točke na jugozahodni obali na 50°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 7°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 49°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 5°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 48°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Francije; potem v severni in severovzhodni smeri vzdolž obale Francije do Cap de la Hague; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VII f (splošno znano kot Bristolski kanal)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na južni obali Walesa na 5°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 51°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 6°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 50°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 7°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 50°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Anglije; potem vzdolž jugozahodne obale Anglije in južne obale Walesa do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VII g (splošno znano kot Keltsko morje — sever)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na zahodni obali Walesa na 52°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do jugovzhodne obale Irske; potem v jugozahodni smeri vzdolž obale Irske do točke na 9°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 50°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 7°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 50°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 6°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 51°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 5°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do južne obale Walesa; potem v severozahodni smeri vzdolž obale Walesa do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VII h (splošno znano kot Keltsko morje — jug)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki 50°00′ severne zemljepisne širine in 7°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 9°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 48°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 5°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 49°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 7°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VII i (splošno znano kot jugozahodna Irska — vzhod)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na zahodni obali Irske na 52°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 12°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 48°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 9°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do južne obale Irske; potem v severni smeri vzdolž obale Irske do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VII k (splošno znano kot jugozahodna Irska — zahod)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki 52°30' severne zemljepisne širine in 12°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 48°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 12°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistično podobmočje VIII (splošno znano kot Biskajski zaliv)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na zahodni obali Francije na 48°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 43°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do zahodne obale Španije; potem v severni smeri vzdolž obal Španije in Francije do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VIII a (splošno znano kot Biskajski zaliv — severni del)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na zahodni obali Francije na 48°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 8°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 47°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 6°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 47°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 5°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 46°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do obale Francije; potem v severozahodni smeri vzdolž obale Francije do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VIII b (splošno znano kot Biskajski zaliv — osrednji del)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na zahodni obali Francije na 46°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 45°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 3°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 44°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 2°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do severne obale Španije; potem vzdolž severne obale Španije in zahodne obale Francije do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VIII c (splošno znano kot Biskajski zaliv — južni del)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na severni obali Španije na 2°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 44°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 43°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do zahodne obale Španije; potem v severni in vzhodni smeri vzdolž obale Španije do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VIII d (splošno znano kot Biskajski zaliv — eksteritorialni del)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na 48°00′ severne zemljepisne širine in 8°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 44°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 3°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 45°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 4°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 46°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 5°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 47°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 6°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 47°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 8°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek VIII e (splošno znano kot zahodni Biskajski zaliv)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki 48°00′ severne zemljepisne širine in 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 43°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistično podobmočje IX (splošno znano kot portugalske vode)

Vode, omejene s črto, ki se začne na severozahodni obali Španije na 43°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 36°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do točke na južni obali Španije (rt Marroqui isthmus) na 5°36' zahodne zemljepisne dolžine; potem v severozahodni smeri vzdolž jugozahodne obale Španije, obale Portugalske in severozahodne obale Španije do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek IX a (splošno znano kot portugalske vode — vzhod)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na severozahodni obali Španije na 43°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 36°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do točke na južni obali Španije (rt Marroqui isthmus) na 5°36' zahodne zemljepisne dolžine; potem v severozahodni smeri vzdolž jugozahodne obale Španije, obale Portugalske in severozahodne obale Španije do izhodiščne točke.

ICES statistični razdelek IX b (splošno znano kot portugalske vode — zahod)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na 43°00′ severne zemljepisne širine in 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 36°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistično podobmočje X (splošno znano kot ozemlje Azorov)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na 48°00′ severne zemljepisne širine in 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 42°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 36°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistično podobmočje XII (splošno znano kot severni Azori)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na 62°00′ severne zemljepisne širine in 15°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost zahodno do 27°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 59°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost zahodno do 42°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 48°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 18°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 60°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 15°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do izhodiščne točke.

ICES statistično podobmočje XIV (splošno znano kot vzhodna Grenlandija)

Vode, omejene s črto, ki teče od geografskega severnega tečaja vzdolž poldnevnika na 40°00′ zahodne zemljepisne dolžine do severne obale Grenlandije; potem v vzhodni in južni smeri vzdolž obale Grenlandije do točke 44°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 59°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 27°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do 68°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do geografskega severnega tečaja.

ICES statistični razdelek XIV a (splošno znano kot severovzhodna Grenlandija)

Vode, omejene s črto, ki teče od geografskega severnega tečaja vzdolž poldnevnika na 40°00′ zahodne zemljepisne dolžine do severne obale Grenlandije; potem v vzhodni in južni smeri vzdolž obale Grenlandije do točke na rtu Savary na 68°30' severne zemljepisne širine; potem naravnost južno vzdolž poldnevnika na 27°00′ zahodne zemljepisne dolžine do 68°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 11°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do geografskega severnega tečaja.

ICES statistični razdelek XIV b (splošno znano kot jugovzhodna Grenlandija)

Vode, omejene s črto, ki se začne v točki na južni obali Grenlandije na 44°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost južno do 59°00′ severne zemljepisne širine; potem naravnost vzhodno do 27°00′ zahodne zemljepisne dolžine; potem naravnost severno do točke na rtu Savary na 68°30' severne zemljepisne širine; potem v jugozahodni smeri vzdolž obale Grenlandije do izhodiščne točke.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

OBLIKA ZA PREDLOŽITEV PODATKOV O ULOVU ZA SEVEROVZHODNI ATLANTIK

Magnetni nosilci podatkov

Računalniški trakovi: 9 sledi z gostoto 1600 ali 6250 BPI in EBCDIC ali ASCII šifriranjem, po možnosti neoznačeno. Če je označeno, mora biti vključena šifra za konec datoteke.

Diskete: MS-DOS, 3,5″ 720 K oziroma 1,4 Mbajta ali 5,25″ 360 K ali 1,2 Mbajta.

Oblika zapisa

Št. bajtov | Predmet | Opombe |

1 do 4 | Država (3-črkovna koda ISO) | npr. FRA = Francija |

5 do 6 | Leto | npr. 90 = 1990 |

7 do 8 | Glavno ribolovno območje Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) | 27 = severovzhodni Atlantik |

9 do 15 | Razdelek | npr. IV a = razdelek IV a ICES |

16 do 18 | Vrsta | 3-črkovna koda |

19 do 26 | Ulov | metrične tone |

Opombe:

(a) Vsa številčna polja morajo biti desno poravnana z uvodnimi praznimi mesti. Vsa alfanumerična polja morajo biti levo poravnana z zaključnimi praznimi mesti.

(b) Ulov se evidentira v živi teži, ki je enakovredna iztovorjeni, najbližje metrični toni.

(c) Količine (bajti 19 do 26) z manj kakor pol enote se evidentirajo kot "— 1".

(d) Neznane količine (bajti 19 do 26) se evidentirajo kot "— 2".

--------------------------------------------------