31991L0630

Direktiva Sveta

z dne 19. novembra 1991

o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev

(91/630/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker so vse države članice ratificirale Evropsko konvencijo za zaščito rejnih živali, ker je tudi Skupnost odobrila to konvencijo s Sklepom 78/923/EGS [4] in je deponirala svojo listino o odobritvi;

ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 20. februarja 1987 o politiki dobrega počutja živali [5] pozval Komisijo, da poda predloge o minimalnih pogojih za intenzivno rejo prašičev;

ker so prašiči kot žive živali vključeni v seznam proizvodov, navedenih v Prilogi II k Pogodbi;

ker je reja prašičev sestavni del kmetijstva; ker predstavlja vir prihodka za del kmetijskega prebivalstva;

ker razlike, ki lahko izkrivijo konkurenčne pogoje, motijo nemoteno ureditev skupnega trga prašičev in proizvodov prašičjega izvora;

ker zato obstaja potreba po določanju skupnih minimalnih pogojev za varstvo prašičev v reji, da bi s tem zagotovili racionalen razvoj prireje;

ker je treba, da so uradne službe, proizvajalci, potrošniki in drugi obveščeni o razvoju na tem področju; ker bi morala Komisija zato na podlagi poročila Znanstvenega veterinarskega odbora aktivno opraviti znanstvene raziskave glede najboljšega(ih) sistema(ov) za rejo prašičev z vidika njihovega dobrega počutja; ker bi bilo zato treba v vmesnem obdobju zagotoviti vse potrebno, da bi Komisija lahko uspešno izpolnila to nalogo,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva določa minimalne pogoje za varstvo prašičev, rejenih in pitanih v zaprtih prostorih.

Člen 2

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. "prašič": žival vrste prašič katere koli starosti, ki jo redijo za razplod ali pitanje,

2. "merjasec": spolno dozorel samec prašiča, namenjen za razplod;

3. "mladica": spolno dozorela samica prašiča, ki še ni prasila;

4. "svinja": samica prašiča po prvi prasitvi;

5. "breja svinja": samica prašiča med perinatalno dobo in odstavitvijo pujskov;

6. "plemenska svinja": svinja med odstavitvijo svojih pujskov in perinatalno dobo;

7. "sesni pujsek": prašič od rojstva do odstavitve;

8. "tekač": prašič od odstavitve do starosti desetih tednov;

9. "pitanec": prašič od starosti desetih tednov do zakola ali razploda;

10. "pristojni organ": pristojni organ v smislu člena 2(6) Direktive 90/425/EGS [6].

Člen 3

Države članice morajo zagotoviti:

1. - da od 1. januarja 1994 dalje vsa gospodarstva, ki so na novo zgrajena ali obnovljena in/ali prvič uporabljena po tem datumu, ustrezajo najmanj naslednjim zahtevam:

vsak tekač ali pitanec, ki je nastanjen v skupini, mora imeti na razpolago dovolj neovirane talne površine, ki znaša najmanj:

- 0,15 m2 za prašiča s povprečno maso 10 kg ali manj,

- 0,20 m2 za prašiča s povprečno maso med 10 in 20 kg,

- 0,30 m2 za prašiča s povprečno maso med 20 in 30 kg,

- 0,40 m2 za prašiča s povprečno maso med 30 in 50 kg,

- 0,55 m2 za prašiča s povprečno maso med 50 in 85 kg,

- 0,65 m2 za prašiča s povprečno maso med 85 in 110 kg,

- 1,00 m2 za prašiča s povprečno maso nad 110 kg,

- od 1. januarja 1998 dalje zgoraj predvideni minimalni pogoji veljajo za vsa gospodarstva.

2. Po 31. decembru 1995 je prepovedana gradnja ali obnovitev objektov s privezi za svinje in mladice.

Vendar pa glede na izid pregledov, predvidenih v členu 7(1), pristojni organ lahko odobri uporabo objektov, zgrajenih pred 1. januarjem 1996, ki ne ustrezajo zahtevam točke 1, za dobo, ki v nobenem primeru ne sme trajati dlje kot do 31. decembra 2005.

Določila tega člena ne veljajo za gospodarstva z manj kot šestimi prašiči ali petimi svinjami in sesnimi pujski.

Člen 4

1. Države članice zagotovijo, da pogoji za rejo prašičev ustrezajo splošnim določbam, določenim v Prilogi.

Vendar pa do 30. junija 1995 pristojni organi držav članic lahko odobrijo odstopanje od odstavkov 3, 5, 8 in 11 poglavja I.

2. Poleg tega, pa mora Komisija v sodelovanju z državami članicami še pred začetkom veljavnosti te direktive izdati priporočilo, v katerem so opredeljeni vsi dodatni minimalni pogoji za varstvo prašičev, ki dopolnjujejo pogoje iz Priloge.

Člen 5

Da bi upoštevali napredek znanosti, se določila Priloge lahko dopolnijo v skladu s postopkom, določenim v členu 10.

Člen 6

Do 1. oktobra 1997 Komisija predloži Svetu poročilo, sestavljeno na podlagi mnenja Znanstvenega veterinarskega odbora, o sistemu(ih) intenzivne reje prašičev, ki ustrezajo zahtevam za dobro počutje prašičev s patološkega, zootehničnega, fiziološkega in vedenjskega stališča ter na podlagi socialno-ekonomskih vplivov različnih sistemov. V poročilu je treba še zlasti upoštevati dobro počutje svinj, rejenih v zaprtih prostorih ter v skupinah, spremljati pa ga morajo ustrezni predlogi, ki upoštevajo zaključke poročila.

Svet o teh predlogih odloča s kvalificirano večino najpozneje v treh mesecih po njihovi predložitvi.

Člen 7

1. Države članice zagotovijo, da je za izvajanje pregledov odgovoren pristojni organ, ki naj preverja, ali se izpolnjujejo določila te direktive in njene Priloge.

S temi pregledi, ki jih je mogoče izvajati tudi ob pregledih, opravljenih v druge namene, je treba vsako leto pokriti statistično reprezentativen vzorec različnih sistemov reje, ki se uporabljajo v vsaki državi članici.

2. V skladu s postopkom, določenim v členu 10, Komisija sestavi kodeks pravil, ki jih je treba uporabljati pri izvajanju pregledov, predvidenih v odstavku 1.

3. Vsaki dve leti do zadnjega delovnega dne v aprilu, prvič pa do 30. aprila 1996, države članice obvestijo Komisijo o izidih pregledov, opravljenih v preteklih dveh letih v skladu s tem členom, vključno s številom opravljenih pregledov glede na število gospodarstev na njihovem ozemlju.

Člen 8

Živali, uvožene iz držav nečlanic, morajo biti glede na zahteve za njihovo dobro počutje v času reje deležne najmanj enakega obravnavanja, kot je s to direktivo zagotovljeno živalim s poreklom iz Skupnosti. To zahtevo je treba navesti v spričevalu, ki ga izda pristojni organ zadevne države nečlanice.

Člen 9

Kadar je to potrebno zaradi enotne uporabe te direktive, lahko veterinarskistrokovnjakiKomisije izvajajo preglede na kraju samem v sodelovanju s pristojnimi organi. Osebe, ki opravljajo ta nadzor, morajo izvajati posebne ukrepe za osebno higieno, da bi izključili tveganje prenosa bolezni.

Država članica na ozemlju, kjer se izvaja pregled, mora nuditi strokovnjakom vso potrebno pomoč pri opravljanju njihovih nalog. Komisija obvesti pristojni organ zadevne države članice o rezultatih pregleda.

Pristojni organ zadevne države članice mora izvesti vse ukrepe, ki bi se izkazali za potrebne pri upoštevanju rezultatov pregleda.

Glede odnosov z državami nečlanicami se uporabljajo določila poglavja III Direktive 91/496/EGS [7].

Splošna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 10.

Člen 10

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice brez odlašanja preda zadevo Stalnemu veterinarskemu odboru, ustanovljenem s Sklepom 68/361/EGS [8], v nadaljevanju "odbor".

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe, za odločanje Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

3. Komisija sprejme predlagane ukrepe, kadar so v skladu z mnenjem odbora.

4. Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija, razen če Svet z navadno večino odloči proti ukrepom.

Člen 11

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, vključno z morebitnimi sankcijami, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1994. O tem takoj obvestiti Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Vendar pa lahko od dneva, določenega v odstavku 1, države članice v skladu s splošnimi pravili Pogodbe na svojem ozemlju ohranijo ali uporabljajo določbe za zaščito prašičev, ki so strožja od tistih, določenih s to direktivo. O vseh takšnih ukrepih obvestijo Komisijo.

Člen 12

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. novembra 1991

Za Svet

Predsednik

P. Bukman

[1] UL C 214, 21.8.1989, str. 31.

[2] UL C 113, 7.5.1990, str. 183.

[3] UL C 62, 12.3.1990, str. 40.

[4] UL L 323, 17.11.1978, str. 12.

[5] UL C 76, 23.3.1987, str. 185.

[6] UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/496/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56).

[7] UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

[8] UL 255, 18.10.1968, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA

POGLAVJE I

SPLOŠNI POGOJI

1. Materiali, uporabljeni za gradnjo objektov, zlasti boksov in opreme, s katero prašiči lahko pridejo v stik, prašičem ne smejo škodovati in morajo biti primerni za temeljito čiščenje in razkuževanje.

2. Dokler Skupnost ne sprejme pravil o tej zadevi, je treba električne napeljave in opremo vgrajevati v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi tako, da ne pride do električnih šokov.

3. Izolacija, gretje in prezračevanje objekta morajo zagotavljati, da so kroženje zraka, raven prašnosti, temperatura, relativna vlažnost zraka in koncentracija plinov v mejah, ki za prašiče niso škodljive.

4. Vso avtomatizirano ali mehansko opremo, ki je bistvenega pomena za zdravje in dobro počutje prašičev, je treba pregledati najmanj enkrat dnevno. Vse odkrite napake je treba takoj odpraviti ali, če to ni mogoče, ustrezno ukrepati, da se zaščiti zdravje in dobro počutje prašičev, dokler napaka ni odpravljena, še zlasti z uporabo alternativnih načinov krmljenja in vzdrževanjem ustreznega okolja. Kjer se uporablja umeten sistem za prezračevanje, je treba zagotoviti ustrezen rezervni sistem, ki zagotavlja zadostno zračenje, da se ohrani zdravje in dobro počutje prašičev v primeru odpovedi sistema, ter alarmni sistem, ki naj opozori skrbnika o odpovedi. Alarmni sistem je treba redno preizkušati.

5. Prašiči ne smejo biti stalno v temi. Da bi zadovoljili njihove vedenjske in fiziološke potrebe, je treba, ob upoštevanju različnih klimatskih pogojev v državah članicah, zagotoviti ustrezno naravno in umetno razsvetljavo. Če gre za umetno razsvetljavo, mora delovati vsaj toliko časa, kot traja naravna svetloba, kar je običajno od 9. do 17. ure. Poleg tega mora biti na razpolago primerna razsvetljava (stalna ali prenosna), ki je dovolj močna, da je mogoče pregledovati prašiče ob katerem koli času.

6. Lastnik ali oseba, odgovorna za živali, mora vsaj enkrat dnevno pregledati prašiče, ki so nastanjeni v skupinah ali boksih. Vsakega prašiča, ki je videti bolan ali poškodovan, je treba nemudoma primerno zdraviti. Na voljo mora biti možnost, da se bolni ali poškodovani prašiči po potrebi osamijo v ustreznem prostoru s suho in udobno steljo. Za prašiče, ki se ne odzivajo na skrbnikovo oskrbo, je treba v čim krajšem času pridobiti nasvet veterinarja.

7. Če so s prašiči nastanjeni skupaj, je treba ukrepati tako, da se preprečijo borbe, ki presegajo normalno vedenje. Prašiče, ki kažejo stalno agresivnost proti drugim ali so žrtve takega agresije, je treba osamiti ali izločiti iz skupine.

8. Prostori za prašiče morajo biti zgrajeni na tak način, da je vsakemu prašiču omogočeno:

- da brez težav leže, počiva in vstane,

- da ima čist prostor, na katerem lahko počiva,

- da vidi druge prašiče.

9. Kjer se uporabljajo privezi, povodci ne smejo povzročati poškodb prašičev in jih je treba redno pregledovati ter po potrebi nastavljati, da se udobno prilegajo. Vsak povodec mora biti dovolj dolg, da se prašiči lahko premikajo, kakor je določeno v odstavku 8. Konstrukcija mora biti taka, da v največji možni meri preprečuje tveganje zadušitve ali poškodb.

10. Prostore, bokse, opremo in pribor, ki se uporabljajo za prašiče, je treba dobro čistiti in razkuževati, da se preprečijo navzkrižne infekcije in kopičenje patogenih organizmov. Izločke, urin in nepojedeno ali razlito krmo je treba odstranjevati tako pogosto, kot je potrebno, da se zmanjša smrad in da ne privlačijo muh in glodalcev.

11. Tla morajo biti gladka, vendar ne drseča, da se prašiči ne poškodujejo, ter zasnovana tako, da prašičem, ki na njih stojijo ali ležijo, ne povzročajo poškodb ali neugodja. Primerna morajo biti za velikost in težo prašičev ter oblikovati trdno, enakomerno in stabilno površino. Območje ležišč mora biti udobno, čisto in opremljeno s primernim odvajanjem odplak ter ne sme neugodno vplivati na prašiče. Kjer je zagotovljena stelja, mora biti čista, suha in za prašiče neškodljiva.

12. Vsi prašiči morajo dobivati ustrezno prehrano, ki je primerna za njihovo starost, težo ter vedenjske in fiziološke potrebe, da izboljšuje zdravje in dobro počutje.

13. Vse prašiče je treba nakrmiti najmanj enkrat dnevno. Kadar so prašiči nastanjeni v skupinah in niso krmljeni po želji ali s samodejnim krmilnim sistemom, mora imeti vsak prašič dostop do krme istočasno z drugimi prašiči v skupini.

14. Vsi prašiči, stari nad dva tedna, morajo imeti dostop do zadostne količine sveže vode ali imeti možnost, da zadovoljijo svoje potrebe po tekočini s pitjem drugih tekočin.

15. Oprema za krmljenje in napajanje mora biti načrtovana, zgrajena in nameščena tako, da se onesnaževanje krme in vode za prašiče zmanjša na najmanjšo možno mero.

16. Poleg ukrepov, ki se običajno izvajajo, da bi preprečili grizenje repov in druge razvade ter, da bi prašičem omogočili, da zadovoljijo svoje vedenjske potrebe, je treba ob upoštevanju okolja in gostote živali omogočiti vsem prašičem, da pridejo do slame ali katerega drugega primernega materiala ali predmeta.

POGLAVJE II

POSEBNA DOLOČILA ZA RAZLIČNE KATEGORIJE PRAŠIČEV

I. MERJASCI

Bokse za merjasce je treba namestiti in zgraditi tako, da se merjasci lahko obračajo okoli sebe in slišijo, vohajo ter vidijo druge prašiče, ter da imajo čista ležišča. Območje ležišča mora biti suho in udobno. Velikost boksa za odraslega merjasca mora biti najmanj 6 m2. Vendar pa je treba zagotoviti večjo površino, kadar se boksi uporabljajo za pripust.

II. SVINJE IN MLADICE

1. Pri brejih svinjah in mladicah je treba po potrebi zdraviti zunanje in notranje zajedavce. Če so nameščene v prasitvene bokse, je treba breje svinje in mladice temeljito očistiti.

2. Preskrbeti jim je treba čisto, udobno ležišče z ustreznim odvajanjem odplak ter po potrebi primeren material za ležišče za mladiče.

3. Za lažjo prasitev ali pomoč pri prasitvi mora biti na razpolago neoviran prostor zadaj za svinjo ali mladico.

4. Če so svinje neprivezane, morajo biti prasitveni boksi opremljeni z neko vrsto zaščite za pujske, na primer z ograjo.

III. SESNI PUJSKI

1. Sesnim pujskom je treba po potrebi zagotoviti vir toplote ter trdno, suho in udobno ležišče ločeno od svinje, kjer lahko počivajo istočasno.

2. Kjer se uporablja prasitvene bokse, morajo imeti pujski dovolj prostora, da lahko brez težav sesajo.

3. Če se prakticira kastracija, jo sme izvajati na prašičih moškega spola, starih nad štiri tedne, le veterinar ali oseba, ki je usposobljena v skladu z nacionalno zakonodajo in to samo pod anestezijo.

4. Niti krajšanja repov niti ščipanja zob se ne sme izvajati rutinsko, temveč le takrat, kadar obstajajo dokazi, da je prišlo do poškodb seskov pri svinjah ter uhljev ali repov pri drugih prašičih, ker ti postopki niso bili izvedeni. Če se ščipanje zob zdi potrebno, ga je treba opraviti v sedmih dneh po rojstvu.

5. Sesnih pujskov se ne sme odstavljati od svinje prej kot pri starosti treh tednov, razen če bi bilo drugače ogroženo zdravje ali dobro počutje matere ali pujskov.

IV. TEKAČI IN PITANCI

Tekače je treba namestiti v skupine čim hitreje po odstavitvi. Ostati morajo v stalnih skupinah, ki se kolikor mogoče malo mešajo med seboj.

--------------------------------------------------