31976L0114

Direktiva Sveta

z dne 18. decembra 1975

o približevanju zakonodaje držav članic o predpisanih tablicah in oznakah za motorna in priklopna vozila ter njihovi namestitvi in načinu pritrditve

(76/114/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 100,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker so tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila na podlagi nacionalne zakonodaje, med drugim povezane s predpisanimi tablicami in oznakami, njihovo namestitvijo ter načini pritrditve;

ker se te zahteve med državami članicami razlikujejo;

ker je zato treba, da vse države članice poleg svojih obstoječih pravil ali namesto njih sprejmejo enake zahteve, da bi bilo tako mogoče uvesti postopek EGS-homologacije na podlagi Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil [3] za vsak tip vozila;

ker približevanje nacionalne zakonodaje o motornih vozilih vključuje vzajemno priznavanje pregledov, ki jih je vsaka država članica opravila na podlagi skupnih predpisov; ker morajo države članice, da bi ta sistem uspešno deloval, uporabljati te predpise z veljavnostjo od istega datuma,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi "vozilo" pomeni vsako motorno vozilo, namenjeno uporabi na cesti, z nadgradnjo ali brez nje, z vsaj štirimi kolesi in največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 25 km/h, ter njihova priklopna vozila, razen tirnih vozil, kmetijskih ali gozdarskih traktorjev in strojev ter vozil za javna dela.

Člen 2

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za vozilo zaradi razlogov v zvezi s predpisanimi tablicami in oznakami ter njihovo namestitvijo in načinom pritrditve, če ti ustrezajo zahtevam, določenim v Prilogi k tej direktivi.

Člen 3

Nobena država članica ne sme zavrniti registracije ali prepovedati prodaje, začetka uporabe ali uporabe vozila zaradi razlogov v zvezi s predpisanimi tablicami in oznakami ter njihovo namestitvijo in načinom pritrditve, če ti ustrezajo zahtevam, določenim v Prilogi k tej direktivi.

Člen 4

Vse spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev Priloge tehničnemu napredku, se sprejmejo skladno s postopkom, določenim v členu 13 Direktive 70/156/EGS.

Člen 5

1. Države članice sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 1977 in o tem takoj obvestijo Komisijo.

Ti predpisi se izvajajo z začetkom veljavnosti od 1. oktobra 1978.

2. Po notifikaciji te direktive države članice sprejmejo ukrepe, da o osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki jih nameravajo sprejeti na področjih, urejenih s to direktivo, pravočasno obvestijo Komisijo, da lahko predloži svoje pripombe.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. decembra 1975

Za Svet

Predsednik

M. Toros

[1] UL C 5, 8.1.1975, str. 41.

[2] UL C 47, 27.2.1975, str. 4.

[3] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

1. SPLOŠNO

1.1 Vsa vozila morajo biti opremljena s tablico in oznakami, kakor je opisano v naslednjih oddelkih. Tablico in oznake pritrdi proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

2. TABLICA PROIZVAJALCA

2.1 Tablica proizvajalca, oblikovana po vzorcu v Dodatku, mora biti trdno pritrjena na opaznem in lahko dostopnem mestu na delu, ki se med normalno uporabo ne menja. Zahtevani podatki morajo biti zapisani jasno in neizbrisno ter si morajo slediti v naslednjem vrstnem redu:

2.1.1 Ime proizvajalca.

2.1.2 Številka EGS-homologacije [1].

Ta številka sestoji iz male črke "e", ki ji sledita identifikacijska številka ali črke države, podeljevalke EGS-homologacije (1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 6 za Belgijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Luksemburg, DK za Dansko, IRL za Irsko), in številka homologacije, ki je skladna s številko na certifikatu o homologaciji vozila. Med črko "e" in identifikacijsko številko ali črkami države, ki je podelila EGS-homologacijo, ter med identifikacijsko številko ali črkami in številko homologacije se postavi zvezdica.

2.1.3 Identifikacijska številka vozila.

2.1.4 Največja dovoljena skupna teža vozila.

2.1.5 Največja skupna teža vozila, kadar vozilo lahko vleče priklopno vozilo.

2.1.6 Največja dovoljena obremenitev za vsako os, razvrščena od prednje osi proti zadnji.

2.1.7 Za polpriklopnik največja dovoljena obremenitev na sedlu.

2.1.8 Zahteve od 2.1.4 do 2.1.7 začnejo veljati 12 mesecev od datuma sprejema Direktive Sveta o težah in merah motornih in priklopnih vozil. Do tedaj pa lahko država članica zahteva, da je na tablici vozil, ki se začne uporabljati na njenem ozemlju, navedena največja dovoljena teža, predpisana v njeni nacionalni zakonodaji.

Če je tehnično dovoljena teža večja od največje uradno dovoljene teže, zadevna država članica lahko zahteva, da se navede tudi tehnično dovoljena teža. V tem primeru se teži navedeta v dveh stolpcih: največja uradno dovoljena teža na levi strani, največja tehnično dovoljena teža pa na desni strani.

2.2 Proizvajalec lahko navede tudi dodatne podatke, in sicer pod predpisanimi oznakami ali bočno od njih ter zunaj jasno označenega pravokotnika, v katerem so lahko samo podatki, predpisani v 2.1.1 do 2.1.8 (glej Dodatek k tej prilogi).

IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA VOZILA

Identifikacijska številka vozila je ustaljena kombinacija znakov, ki jo proizvajalec določi za vsako vozilo. Ta številka zagotavlja, da je vsako vozilo mogoče prek proizvajalca jasno identificirati v obdobju tridesetih let, pri čemer drugi podatki niso potrebni. Identifikacijska številka vozila mora ustrezati naslednjim zahtevam:

3.1 Označena mora biti na tablici proizvajalca, na šasiji, okvirju ali na drugem enakovrednem delu vozila.

3.1.1 Sestavljena mora biti iz dveh delov: prvega iz največ šest znakov (črk ali številk), ki označujejo splošne značilnosti vozila, zlasti tip in model; in drugega z osmimi znaki, od katerih so prvi štirje lahko črke ali številke, drugi štirje pa samo številke, ki skupaj s prvim delom zagotavljajo jasno identifikacijo posameznega vozila.

3.1.2 Če je mogoče, mora biti napisana v eni vrstici. Izjemoma se zaradi tehničnih razlogov lahko napiše v dveh vrsticah. Vendar v tem primeru ne sme biti praznin znotraj enega in drugega dela.

Med znaki ne sme biti presledkov.

V drugem delu je treba vsako neuporabljeno mesto zapolniti z ničlo, da se dobi predpisano celotno število osmih znakov.

Začetek in konec vsake vrstice morata biti označena s simbolom, ki ni niti arabska številka niti latinska velika črka in se s slednjo ne more zamenjati. Takšen simbol se lahko vstavi tudi med dva dela v eni vrstici (3.1.1).

3.2 Identifikacijska številka mora še:

3.2.1 biti označena na šasiji, okvirju ali drugem enakovrednem delu vozila na desni strani vozila;

3.2.2 nameščena na jasno vidnem in lahko dostopnem mestu s postopkom, kakršen je kovanje ali vtiskovanje, tako da se ne more zabrisati ali spremeniti.

4. ZNAKI

4.1 Za vse oznake, predpisane v oddelkih 2 in 3, je treba uporabiti latinske črke in arabske številke. Vendar morajo biti v oznakah, predpisanih v 2.1.1, 2.1.3 in 3, uporabljene velike tiskane črke.

4.2 Za identifikacijsko številko vozila:

4.2.1 ni dovoljena uporaba črk I, O in Q ter pomišljajev, zvezdic in drugih posebnih znakov razen simbolov, opredeljenih v zadnjem odstavku 3.1.2;

4.2.2 črke in številke morajo biti visoke najmanj:

4.2.2.1 7 mm pri znakih, označenih neposredno na šasiji, okvirju ali drugem enakovrednem delu vozila;

4.2.2.2 4 mm pri znakih na tablici proizvajalca.

[1] Do podelitve EGS-homologacije se lahko uporablja številka nacionalne homologacije.

--------------------------------------------------