PRILOGA I

VSTOPNA IN IZSTOPNA SKUPNA DEKLARACIJA

Člen 1

Oblika in vsebina vstopne ali izstopne skupne deklaracije

1.   Vstopna ali izstopna skupna deklaracija se vloži z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov. Trgovinske, pristaniške ali prevozne listine se lahko uporabljajo, če vsebujejo potrebne navedbe.

2.   Vstopna ali izstopna skupna deklaracija vsebuje navedbe, ki so v ta namen določene v Prilogi 30A Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (1). Izpolni se v skladu s pojasnjevalnimi opombami iz navedene priloge. Skupno deklaracijo overi oseba, ki jo izdela.

3.   Carinski organi dovolijo vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije v papirni obliki ali katerega koli nadomestnega sredstva, o katerem so se dogovorili carinski organi, le v enih od naslednjih okoliščin:

(a)	če računalniški sistem carinskih organov ne deluje;

(b)	če elektronska aplikacija osebe, ki vlaga vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, ne deluje;

če carinski organi uporabijo enako raven obvladovanja tveganja, kot se uporablja za vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, izdelano z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov.

Papirno vstopno ali izstopno skupno deklaracijo podpiše oseba, ki jo izdela. Take papirne vstopne ali izstopne skupne deklaracije vsebujejo navedbe iz odstavka 2, po potrebi pa so jim priložene nakladnice ali drugi ustrezni seznami.

4.   Vsaka pogodbenica opredeli pogoje in postopke, v skladu s katerimi lahko oseba, ki vlaga vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, spremeni eno ali več navedb v tej deklaraciji po tem, ko jo je vložila pri carinskih organih.

Člen 2

Izjeme od obveznosti vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije

1.   Vstopna ali izstopna skupna deklaracija se ne zahteva za naslednje blago:

(a)	električno energijo;

(b)	blago, ki vstopa ali izstopa po cevovodu;

(c)	pisma, razglednice in tiskovine, tudi na elektronskem nosilcu;

(d)	blago, ki se giblje v skladu s pravili konvencije Svetovne poštne zveze;

(e)	blago, za katero se dovoli ustna carinska deklaracija ali deklaracija samo s prečkanjem meje v skladu z zakonodajo pogodbenic, razen palet, zabojnikov ter prevoznih sredstev za prevoz po cesti, železnici, zraku, morju in celinskih plovnih poteh, ki se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe;

(f)	blago v osebni prtljagi potnika;

(g)	blago, zajeto z zvezkoma ATA in CPD;

(h)	blago, ki je v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, drugimi konzularnimi konvencijami ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969 izvzeto od plačila dajatev;

(i)	orožje in vojaško opremo, ki ju na carinsko območje pogodbenice, z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se uporablja samo za potrebe vojaških organov vnesejo ali iznesejo s tega območja organi, pristojni za vojaško obrambo pogodbenic;

(j)

naslednje blago, ki se vnese na carinsko območje ene od pogodbenice ali iznese s tega območja in je namenjeno neposredno za vrtalne in proizvodne ploščadi, ki jih opravlja pravna oseba s sedežem na carinskem območju pogodbenice: — blago, ki je v vgrajeno takšne ploščadi za namene njihove gradnje, popravila, vzdrževanja ali pretvorbe. — blago, ki je uporabljeno za usposobitev ali opremljanje navedenih ploščadi; druge potrebščine, ki se uporabljajo ali porabljajo na navedenih ploščadih; in nenevarni odpadke z navedenih ploščadi;

(k)	blago v pošiljkah, katerih dejanska vrednost ne presega 22 EUR, če se carinski organi ob dogovoru z gospodarskim subjektom strinjajo, da opravijo analizo tveganja na podlagi informacij iz sistema, ki ga uporablja gospodarski subjekt, ali informacij, ki jih tak sistem zagotovi;

(l)	blago, ki se giblje na podlagi obrazca 302, ki ga določa konvencija med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil, podpisana 19. junija 1951 v Londonu.

2.   Vstopna ali izstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, določenih v mednarodnih sporazumih, ki jih pogodbenica sklene s tretjo državo na področju varnosti v skladu s postopkom iz člena 9b(3) tega protokola.

3.   Vstopna ali izstopna skupna deklaracija se v Skupnosti ne zahteva v primerih, določenih v točki (j) člena 181c, točki (j) člena 592a in točki (b) člena 842a Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Člen 3

Kraj vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije

1.   Vstopna skupna deklaracija se vloži pri pristojnem carinskem uradu na carinskem območju pogodbenice, v katero se blago vnese iz tretjih držav. Ta carinski urad na podlagi podatkov, navedenih v deklaraciji, opravi analizo tveganja in varnostne carinske kontrole, ki so po njegovem mnenju potrebne, tudi kadar je blago namenjeno v drugo pogodbenico.

2.   Izstopna skupna deklaracija se vloži pri pristojnem carinskem uradu na carinskem območju pogodbenice, na katerem se opravijo formalnosti ob izstopu blaga, ki je namenjeno v tretje države. Vendar pa se izvozna carinska deklaracija, kadar se uporabi kot izstopna skupna deklaracija, vloži pri pristojnem carinskem uradu na carinskem območju pogodbenice, na katerem se opravijo formalnosti v zvezi z izvozom blaga v tretjo državo. Pristojni carinski urad na podlagi podatkov, navedenih v deklaraciji, opravi analizo tveganja in varnostne carinske kontrole, ki so po njegovem mnenju potrebne.

3.   Kadar blago, namenjeno v tretjo državo, zapusti carinsko območje ene od pogodbenic in pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice, pristojni organ prve pogodbenice pristojnemu organu druge pogodbenice posreduje podatke iz člena 1(2). Pogodbenici si prizadevata za vzpostavitev povezave, da bi se omogočila uporaba skupnega sistema prenosa podatkov, ki vsebuje vse informacije, potrebne za potrditev izstopa zadevnega blaga.

Vendar pa lahko Skupni odbor EGP določi primere, v katerih se posredovanje teh podatkov ne zahteva, če s tem ni ogrožena raven varnosti, zagotovljena s tem protokolom.

Če pogodbenici na dan uporabe tega protokola ne moreta opraviti prenosa podatkov iz prvega pododstavka, se izstopna skupna deklaracija za blago, ki je namenjeno v tretjo državo in zapusti eno od pogodbenic ter pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice, razen blaga v neposrednem letalskem prevozu, vloži samo pri pristojnem organu druge pogodbenice.

Člen 4

Roki za vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije

1.   Kot roki za vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije se uporabljajo roki iz člena 184a in člena 592b Uredbe (EGS) št. 2454/93.

2.   V skladu s postopkom iz člena 9b(3) Protokola se roki iz odstavka 1 ne uporabljajo, kadar mednarodni sporazumi o varnosti med pogodbenico in tretjimi državami določajo drugače.

PRILOGA II

POOBLAŠČENI GOSPODARSKI SUBJEKT

NASLOV I

Podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta

Člen 1

Splošne določbe

1.   Merila za podelitev statusa „pooblaščeni gospodarski subjekt“ vključujejo:

(a)	ustrezno evidenco o izpolnjevanju carinskih zahtev;

(b)	zadovoljiv sistem vodenja poslovnih in, kadar je primerno, transportnih evidenc, ki omogočajo ustrezne carinske kontrole;

(c)	kadar je primerno, dokazano finančno solventnost, in

(d)	kadar je primerno, ustrezne varstvene in varnostne standarde.

2.   Vsaka pogodbenica opredeli postopek za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta in pravne učinke tega statusa.

3.   Pogodbenici zagotovita, da njuni carinski organi nadzorujejo, da pooblaščeni gospodarski subjekt izpolnjuje vse pogoje in merila za podelitev statusa, ter ponovno preverijo njihovo izpolnjevanje, če se zadevna zakonodaja pomembno spremeni ali nastanejo nove okoliščine, zaradi katerih organi utemeljeno sumijo, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje več zadevnih pogojev in meril.

Člen 2

Evidenca o izpolnjevanju carinskih zahtev

1.   Evidenca o izpolnjevanju carinskih zahtev šteje za ustrezno, če v zadnjih treh letih pred predložitvijo zahtevka nobena od naslednjih oseb ni huje ali večkrat kršila carinskih predpisov:

(a)

vložnik;

(b)	osebe, ki vodijo družbo, ki je vložila zahtevek, ali nadzorujejo njeno upravljanje;

(c)	če je ustrezno, pravni zastopnik vložnika v carinskih zadevah;

(d)	pristojna oseba za carinske zadeve v družbi, ki je vložila zahtevek.

2.   Evidenca o izpolnjevanju carinskih zahtev lahko šteje za ustrezno, če pristojni carinski organ vse kršitve obravnava kot zanemarljive glede na število ali obseg carinskih postopkov in če te ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero vložnika.

3.   Če imajo osebe, ki nadzorujejo družbo, ki je vložila zahtevek, sedež v tretji državi ali so rezidenti tretje države, carinski organi njihovo izpolnjevanje carinskih zahtev ocenjujejo na podlagi evidenc in razpoložljivih informacij.

4.   Če so od vložnikove ustanovitve pretekla manj kot tri leta, carinski organi njegovo izpolnjevanje carinskih zahtev ocenjujejo na podlagi evidenc in razpoložljivih informacij.

Člen 3

Zadovoljiv sistem vodenja poslovnih in transportnih evidenc

Da lahko carinski organi presodijo, ali ima vložnik zadovoljiv sistem vodenja poslovnih in, kadar je primerno, transportnih evidenc, mora vložnik izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)	vzdržuje računovodski sistem, ki je skladen s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, veljavnimi v kraju, v katerem se vodi knjigovodstvo, in bo olajšal carinsko kontrolo, ki temelji na reviziji;

(b)	carinskemu organu omogoči fizični ali elektronski dostop do svojih carinskih in, kadar je primerno, transportnih evidenc;

(c)	ima upravno organizacijo, ki ustreza vrsti in obsegu poslovanja ter upravljanju pretoka blaga, njena notranja kontrola pa je sposobna odkriti nezakonite ali nepravilne transakcije;

(d)	če je primerno, ima vzpostavljene zadovoljive postopke za urejanje licenc in dovoljenj v zvezi z uvozom in/ali izvozom;

(e)	ima vzpostavljene zadovoljive postopke za arhiviranje evidenc in informacij družbe ter varovanje pred izgubo informacij;

(f)	zagotovi, da so zaposleni seznanjeni s tem, da je treba obvestiti carinske organe, kadar se ugotovijo težave pri izpolnjevanju predpisov, ter vzpostavi primerne stike za obveščanje carinskih organov o takih primerih;

(g)	ima ustrezne informacijsko-tehnološke varnostne ukrepe za zaščito vložnikovega računalniškega sistema pred vdorom nepooblaščenih oseb in za zaščito vložnikove dokumentacije.

Člen 4

Finančna solventnost

1.   V tem členu finančna solventnost pomeni dober finančni položaj, ki zadostuje za izpolnjevanje obveznosti vložnika, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste poslovne dejavnosti.

2.   Pogoj v zvezi s finančno solventnostjo vložnika šteje za izpolnjenega, če je njegovo solventnost mogoče dokazati za pretekla tri leta.

3.   Če je vložnik ustanovljen pred manj kot tremi leti, se njegova finančna solventnost ocenjuje na podlagi razpoložljivih evidenc in podatkov.

Člen 5

Varstveni in varnostni standardi

1.   Varstveni in varnostni standardi vložnika štejejo za ustrezne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	stavbe, ki se uporabljajo pri dejavnostih, vključenih v potrdilo, so zgrajene iz materialov, ki ne dopuščajo nezakonitega vstopa in zagotavljajo zaščito pred nezakonitim vdorom;

(b)	uporabljajo se ustrezni ukrepi za nadzorovanje dostopa, da se prepreči nepooblaščen dostop do območij natovarjanja, nakladalnih dokov in območij za pretovarjanje;

(c)	ukrepi za ravnanje z blagom vključujejo zaščito pred vnosom, menjavo ali izgubo materiala in prirejanjem tovornih enot;

(d)	kadar je to primerno, se uporabljajo postopki za obravnavanje uvoznih in/ali izvoznih dovoljenj, povezanih s prepovedmi in omejitvami, ter za razlikovanje tega blaga od drugega blaga;

(e)	vložnik izvaja ukrepe, ki omogočajo jasno ugotavljanje istovetnosti njegovih poslovnih partnerjev, da se zavaruje mednarodna dobavna veriga;

(f)	vložnik, če to dovoljuje zakonodaja, varnostno preverja prihodnje zaposlene, ki bodo delali na varnostno občutljivih delovnih mestih, in redno preverja njihovo preteklost;

(g)	vložnik zagotovi, da njegovo zadevno osebje dejavno sodeluje v programih za varnostno ozaveščanje.

2.   Če je vložnik, ki ima sedež v pogodbenicah, imetnik mednarodno priznanega varstvenega in/ali varnostnega potrdila, izdanega v skladu z mednarodnimi konvencijami, evropskega varstvenega in/ali varnostnega potrdila, izdanega v skladu z zakonodajo Skupnosti, mednarodnega standarda Mednarodne organizacije za standardizacijo, evropskega standarda Evropske organizacije za standardizacijo ali katerega koli drugega priznanega potrdila, merila iz odstavka 1 štejejo za izpolnjena, če so merila za izdajo teh potrdil enaka merilom iz tega protokola ali tem pogojem ustrezajo.

NASLOV II

Olajšave, dodeljene pooblaščenim gospodarskim subjektom

Člen 6

Olajšave, dodeljene pooblaščenim gospodarskim subjektom

Carinski organi pooblaščenemu gospodarskemu subjektu dodelijo naslednje olajšave:

—

pristojni carinski urad lahko pred prihodom blaga na carinsko območje ali pred izstopom blaga s tega območja pooblaščeni gospodarski subjekt obvesti, da je pošiljka na podlagi analize tveganja glede varstva in varnosti izbrana za nadaljnji fizični pregled. To obvestilo se predloži le, če ne ogroža pregleda, ki naj bi se opravil. Vendar pa lahko carinski organi opravijo fizični pregled tudi, kadar pooblaščeni gospodarski subjekt o tem ni bil predhodno obveščen,

—

pooblaščeni gospodarski subjekt lahko vloži vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, ki vsebuje manjše zahteve glede podatkov iz Priloge 30A k Uredbi (EGS) št. 2454/93; kadar je gospodarski subjekt prevoznik, špediter ali carinski zastopnik, pa je do vlaganja takih deklaracij upravičen le, če sodeluje pri uvozu ali izvozu blaga za račun pooblaščenega gospodarskega subjekta,

—	pri pooblaščenih gospodarskih subjektih se fizični pregledi in pregledi dokumentov izvajajo bolj poredko kot pri drugih gospodarskih subjektih. Carinski organi se lahko odločijo drugače, z namenom da upoštevajo posebno nevarnost ali obveznosti glede kontrol iz druge zakonodaje,

—

kadar pristojni carinski organ po analizi tveganja pošiljko, vključeno v vstopno ali izstopno skupno deklaracijo ali v carinsko deklaracijo, ki jo vloži pooblaščeni gospodarski subjekt, kljub vsemu določi za nadaljnji pregled, potrebno kontrolo opravi kot prednostno nalogo. Če pooblaščeni gospodarski subjekt tako zahteva in če se zadevni carinski organ strinja, se lahko ta kontrola opravi drugje kot na zadevnem carinskem uradu.

NASLOV III

Začasna ukinitev in preklic statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta

Člen 7

Začasna ukinitev statusa

1.   Carinski organ izdajatelj status pooblaščenega gospodarskega subjekta začasno ukine v naslednjih primerih:

(a)	kadar se ugotovi neizpolnjevanje pogojev ali meril za podelitev statusa;

(b)	kadar carinski organi upravičeno domnevajo, da je pooblaščeni gospodarski subjekt storil dejanje, ki se kazensko preganja in je povezano s kršenjem carinskih predpisov;

(c)	na zahtevo pooblaščenega gospodarskega subjekta, kadar začasno ne more izpolnjevati pogojev ali meril za podelitev statusa.

2.   Vendar se lahko carinski organ v primeru iz točke (b) odstavka 1 odloči, da se status pooblaščenega gospodarskega subjekta začasno ne ukine, če meni, da so kršitve zanemarljive glede na število ali obseg carinskih postopkov in ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero pooblaščenega gospodarskega subjekta.

3.   Začasna ukinitev začne veljati takoj, če je to potrebno zaradi narave ali ravni ogroženosti varstva in varnosti državljanov, javnega zdravja ali okolja.

4.   Začasna ukinitev ne vpliva na carinske postopke, ki so se začeli že pred datumom začasne ukinitve in se še niso končali.

5.   Vsaka pogodbenica določi trajanje začasne ukinitve, ki pooblaščenemu gospodarskemu subjektu omogoči ureditev razmer.

6.   Ko zadevni gospodarski subjekt v skladu z zahtevami carinskih organov izvede potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev in meril, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni gospodarski subjekt, carinski organ izdajatelj prekliče začasno ukinitev.

Člen 8

Preklic statusa

1.   Carinski organ izdajatelj prekliče status pooblaščenega gospodarskega subjekta v naslednjih primerih:

(a)	kadar je pooblaščeni gospodarski subjekt resno kršil carinske predpise in nima več možnosti pritožbe;

(b)	kadar pooblaščeni gospodarski subjekt v obdobju začasne ukinitve iz člena 7(5) ne uresniči potrebnih ukrepov;

(c)	na zahtevo pooblaščenega gospodarskega subjekta.

2.   Vendar se lahko carinski organ v primeru iz točke (a) odstavka 1 odloči, da se status pooblaščenega gospodarskega subjekta ne prekliče, če meni, da so kršitve zanemarljive glede na število ali obseg carinskih postopkov in ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero pooblaščenega gospodarskega subjekta.

3.   Preklic začne veljati naslednji dan po uradnem obvestilu.

NASLOV IV

Izmenjava informacij

Člen 9

Izmenjava informacij

Evropska komisija in carinski organi zadevne države Efte si redno izmenjujejo naslednje podatke o istovetnosti pooblaščenih gospodarskih subjektov:

(a)	identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (TIN – trader identification number) v obliki, ki je v skladu z zakonodajo o registraciji in identifikaciji gospodarskih subjektov (EORI – Economic Operator Registration and Identification);

(b)	ime in naslov pooblaščenega gospodarskega subjekta;

(c)	številko listine, s katero je bil podeljen status pooblaščenega gospodarskega subjekta;

(d)	trenutni status (veljaven, začasno ukinjen, preklican);

(e)	obdobja sprememb statusa;

(f)	datum začetka veljavnosti potrdila;

(g)	organ, ki je izdal potrdilo.