EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02016D0036(01)-20201231
Decision (EU) 2016/2248 of the European Central Bank of 3 November 2016 on the allocation of monetary income of the national central banks of Member States whose currency is the euro (ECB/2016/36) (recast)
Consolidated text: Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/2248 z dne 3. novembra 2016 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (ECB/2016/36) (prenovitev)
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/2248 z dne 3. novembra 2016 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (ECB/2016/36) (prenovitev)
02016D0036(01) — SL — 31.12.2020 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/2248 z dne 3. novembra 2016 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (ECB/2016/36) (UL L 347 20.12.2016, str. 26) |
spremenjen z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2020/1735 z dne 12. novembra 2020 |
L 390 |
60 |
20.11.2020 |
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/2248
z dne 3. novembra 2016
o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (ECB/2016/36)
(prenovitev)
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tem sklepu:
„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;
„kreditna institucija“ pomeni: (a) kreditno institucijo v smislu člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), ki je pod nadzorom pristojnega organa, ali (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki je predmet pregleda, ki je po standardu primerljiv nadzoru pristojnega organa;
„obveznostna osnova“ pomeni znesek ustreznih obveznosti v bilanci stanja vsake NCB, določen v skladu s Prilogo I k temu sklepu;
„datum prehoda na eurogotovino“ pomeni datum, ko eurobankovci in eurokovanci postanejo zakonito plačilno sredstvo v državi članici, katere valuta je euro;
„leto prehoda na eurogotovino“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki začne teči na datum prehoda na eurogotovino;
„stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku“ pomenijo terjatve in obveznosti, ki nastanejo med posamezno NCB in ECB ter med posamezno NCB in drugimi NCB zaradi uporabe člena 4 Sklepa ECB/2010/29;
„ključ vpisanega kapitala“ pomeni v odstotkih izražene deleže NCB v vpisanem kapitalu ECB, dobljene tako, da se za NCB uporabijo ponderji v ključu iz člena 29.1 Statuta ESCB, ki veljajo v zadevnem poslovnem letu;
„iz obtoka vzeti eurobankovci“ pomenijo eurobankovce katerega koli tipa ali serije, ki so bili vzeti iz obtoka s sklepom Sveta ECB, sprejetim na podlagi člena 5 Sklepa ECB/2003/4;
„faza izdajanja“ pomeni v zvezi z določenim tipom ali serijo eurobankovcev obdobje, ki se začne na datum, ko se v obveznostno osnovo zabeleži prva izdaja eurobankovcev tega tipa ali serije, in konča na datum, ko se v obveznostno osnovo zabeleži zadnja izdaja eurobankovcev tega tipa ali serije;
„referenčna obrestna mera“ pomeni zadnjo razpoložljivo mejno obrestno mero, ki jo uporabi Eurosistem v svojih avkcijah za operacije glavnega refinanciranja v skladu s členom 6 Smernice (EU) 2015/510 Evropske centralne banke (ECB/2014/60) ( 2 ). Kadar se za poravnavo na isti dan izvaja več kot ena operacija glavnega refinanciranja, se uporabi navadno povprečje mejnih obrestnih mer operacij, ki se izvajajo vzporedno;
„sredstva za posebno označitev“ pomenijo znesek sredstev, ki jih ima posamezna NCB v bilanci stanja nasproti obveznostni osnovi, določen v skladu s Prilogo II k temu sklepu;
„referenčno obdobje“ pomeni obdobje 24 mesecev, ki začne teči 30 mesecev pred datumom prehoda na eurogotovino;
„referenčni dnevni devizni tečaj“ pomeni referenčni dnevni devizni tečaj, ki temelji na rednem dnevnem postopku usklajevanja med centralnimi bankami znotraj in zunaj Evropskega sistema centralnih bank, ki se običajno opravi ob 14.15 po srednjeevropskem času ( 3 );
„odpisati“ pomeni odstraniti iz obtoka vzete eurobankovce iz bilančne postavke „bankovci v obtoku“;
„ključ za izdajanje“ pomeni povprečni ključ vpisanega kapitala v fazi izdajanja določenega tipa ali serije iz obtoka vzetih eurobankovcev;
„harmonizirana bilanca stanja“ (HBS) pomeni harmonizirano bilanco stanja, kakor je določena v Prilogi VIII k Smernici (EU) 2016/2249 Evropske centralne banke (ECB/2016/34) ( 4 ).
Člen 2
Stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku
Ko država članica sprejme euro, se stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, izračunana v skladu s prvim pododstavkom, evidentirajo v poslovnih knjigah ECB in NCB z valuto na datum prehoda na eurogotovino.
Stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku se za obdobje od 1. januarja do 31. januarja prvega leta, v katerem se uporabi posamezna petletna uskladitev v skladu s členom 29.3 Statuta ESCB, izračunajo iz stanj iz naslova vseh eurobankovcev v obtoku na 31. december predhodnega leta z uporabo spremenjenega ključa vpisanega kapitala.
Člen 3
Metoda merjenja denarnih prihodkov
Znesek denarnih prihodkov se za vsako NCB določi z merjenjem dejanskega prihodka, ki izvira iz sredstev za posebno označitev, evidentiranih v njenih poslovnih knjigah. Kot izjema od tega:
se šteje, da zlato ne ustvarja prihodka;
se šteje, da naslednje ustvarja denarni prihodek po referenčni obrestni meri:
vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike v skladu s Sklepom ECB/2009/16;
vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike v skladu s Sklepom ECB/2011/17;
dolžniški instrumenti, ki jih izdajo centralna, regionalna in lokalna država in priznane agencije, ter nadomestni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo javne nefinančne družbe, ki so v imetju za namene denarne politike v skladu s Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2020/188 (ECB/2020/9) ( 5 ) ali Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2020/440 (ECB/2020/17) ( 6 ).
Člen 4
Prilagoditve stanj znotraj Eurosistema
Za potrebe izračunavanja denarnih prihodkov se stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku za vsako NCB prilagodijo s kompenzacijskim zneskom, ki se določi po naslednji formuli:
kjer velja:
C |
je kompenzacijski znesek, |
K |
je za vsako NCB znesek v eurih, ki se izračuna iz povprečne vrednosti bankovcev v obtoku v referenčnem obdobju z uporabo ključa vpisanega kapitala, pri čemer se znesek bankovcev v obtoku, denominiranih v nacionalni valuti države članice, ki sprejme euro, preračuna v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju v referenčnem obdobju, |
A |
je za vsako NCB povprečna vrednost v eurih, ki jo imajo bankovci v obtoku v referenčnem obdobju, preračunana v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju v referenčnem obdobju, |
S |
je naslednji koeficient za vsako poslovno leto, z začetkom na datum prehoda na eurogotovino:
|
Člen 5
Izračun in razporeditev denarnih prihodkov
Člen 6
Izračun in razporeditev prihodka, ki izhaja iz odpisa eurobankovcev
Iz obtoka vzeti eurobankovci se odpišejo na naslednji način:
na datum odpisa se postavka „bankovci v obtoku“ v bilancah stanja ECB in NCB zmanjša za skupni znesek iz obtoka vzetih eurobankovcev, ki so še vedno v obtoku. Za ta namen se dejanski zneski iz obtoka vzetih eurobankovcev, ki so bili dani v obtok, prilagodijo na sorazmerne zneske, izračunane v skladu s ključem za izdajanje, razlike pa se poravnajo med ECB in NCB;
prilagojeni znesek iz obtoka vzetih eurobankovcev se odpiše iz bilančne postavke „bankovci v obtoku“ v izkaz poslovnega izida NCB;
vsaka NCB oblikuje rezervacije za iz obtoka vzete eurobankovce, za katere se še pričakuje, da bodo zamenjani. Te rezervacije morajo biti enake deležu zadevne NCB v skupnem znesku rezervacij, izračunanem z uporabo ključa za izdajanje.
Člen 7
Razveljavitev
Člen 8
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati 31. decembra 2016.
PRILOGA I
SESTAVA OBVEZNOSTNE OSNOVE
A. Obveznostna osnova vključuje izključno naslednje postavke:
Bankovci v obtoku
Za potrebe te priloge za vsako nacionalno centralno banko (NCB), ki vstopi v Eurosistem, v letu prehoda na eurogotovino „bankovci v obtoku“:
vključujejo bankovce, ki jih izda NCB in so denominirani v njeni nacionalni denarni enoti, in
se morajo znižati za vrednost neobrestovanih posojil, ki se nanašajo na preddobavljene eurobankovce, ki še niso bili knjiženi v breme (del postavke sredstev 6 v harmonizirani bilanci stanja (HBS)).
Po zadevnem letu prehoda na eurogotovino pomenijo „bankovci v obtoku“ za vsako NCB bankovce, denominirane v eurih, vsi drugi bankovci pa so izključeni.
Če je datum prehoda na eurogotovino dan, ko je sistem TARGET2 zaprt, je obveznost NCB, ki izhaja iz eurobankovcev, preddobavljenih v skladu s Smernico ECB/2006/9 in prispelih v obtok pred datumom prehoda na eurogotovino, del obveznostne osnove (kot del korespondenčnih računov v postavki obveznosti 10.4 v HBS), dokler obveznost ne postane del obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2.
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike in denominirane v eurih, kar vključuje vse naslednje:
tekoče račune, kar vključuje obvezne rezerve v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB (postavka obveznosti 2.1 v HBS);
zneske v depozitu v okviru Eurosistemove odprte ponudbe mejnega depozita (postavka obveznosti 2.2 v HBS);
vezani depoziti (postavka obveznosti 2.3 v HBS);
obveznosti iz naslova povratnih operacij finega uravnavanja (postavka obveznosti 2.4 v HBS);
depoziti v povezavi s pozivi h kritju (postavka obveznosti 2.5 v HBS).
Obveznosti iz naslova depozitov do nasprotnih strank Eurosistema, ki ne izpolnijo svojih obveznosti, ki so bile prerazvrščene iz postavke obveznosti 2.1 v HBS.
Obveznosti NCB znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz izdaje dolžniških certifikatov ECB v skladu s členom 13 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (postavka obveznosti 10.2 v HBS).
Neto obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, vključno z obveznostmi, ki izhajajo iz uporabe člena 4 tega sklepa (del postavke obveznosti 10.3 v HBS).
Neto obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2, obrestovane po referenčni obrestni meri (del postavke obveznosti 10.4 v HBS).
Obračunane obresti, ki jih vsaka NCB evidentira ob koncu četrtletja za obveznosti iz naslova denarne politike z zapadlostjo enega leta ali več (del postavke obveznosti 12.2 v HBS).
Obveznosti do ECB, ki krijejo terjatev iz naslova pogodb o zamenjavi med ECB in centralno banko zunaj Eurosistema ter ustvarjajo neto prihodek za Eurosistem (del zabilančnih obveznosti).
B. Znesek obveznostne osnove se za vsako NCB izračuna v skladu s harmoniziranimi računovodskimi načeli in pravili, določenimi v Smernici (EU) 2016/2249 (ECB/2016/34).
PRILOGA II
SREDSTVA ZA POSEBNO OZNAČITEV
A. Sredstva za posebno označitev vključujejo izključno naslednje postavke:
Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih (postavka sredstev 5 v harmonizirani bilanci stanja (HBS)).
Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike (del postavke sredstev 7.1 v HBS).
Terjatve znotraj Eurosistema, enakovredne prenosu deviznih rezerv razen zlata na ECB v skladu s členom 30 Statuta ESCB (del postavke sredstev 9.2 v HBS).
Neto terjatve znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, vključno s terjatvami, ki izhajajo iz uporabe člena 4 tega sklepa (del postavke sredstev 9.4 v HBS).
Neto terjatve znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2, obrestovane po referenčni obrestni meri (del postavke sredstev 9.5 v HBS).
Zlato, vključno s terjatvami v zvezi z zlatom, prenesenim na ECB, v znesku, ki dovoljuje vsaki NCB, da posebej označi del svojega zlata, ki ustreza delu celotne količine zlata, ki ga posebej označijo vse NCB, glede na njen delež v ključu vpisanega kapitala (postavka sredstev 1 in del postavke sredstev 9.2 v HBS).
Za potrebe tega sklepa se zlato vrednoti na podlagi cene zlata v eurih za unčo z dne 31. decembra 2002.
Terjatve, ki izhajajo iz eurobankovcev, preddobavljenih v skladu s Smernico ECB/2006/9 in prispelih v obtok pred datumom prehoda na eurogotovino (do datuma prehoda na eurogotovino del postavke sredstev 4.1 v HBS, po tem pa del korespondenčnih računov v postavki sredstev 9.5 v HBS), vendar samo, dokler take terjatve ne postanejo del terjatev znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2.
Neporavnane terjatve, ki izhajajo iz neizpolnjenih obveznosti nasprotnih strank Eurosistema v okviru kreditnih poslov Eurosistema, in/ali finančno premoženje ali terjatve v razmerju do tretjih oseb, prisvojene in/ali pridobljene v okviru izvršitve zavarovanja, ki so ga predložile nasprotne stranke Eurosistema, ki ne izpolnijo svojih obveznosti, v okviru kreditnih poslov Eurosistema, prerazvrščene iz postavke sredstev 5 v HBS (del postavke sredstev 11.6 v HBS).
Obračunane obresti, ki jih vsaka NCB evidentira ob koncu četrtletja za sredstva iz naslova denarne politike z zapadlostjo enega leta ali več (del postavke sredstev 11.5 v HBS).
Stanja, povezana z obračunanimi kuponskimi obrestmi na oslabljene vrednostne papirje v imetju za namene denarne politike (z izjemo obračunanih obresti na katere koli oslabljene vrednostne papirje iz točke (b) člena 3(1) tega sklepa) (del postavke sredstev 11.5 v HBS).
Terjatve do nasprotnih strank v euroobmočju iz naslova pogodb o zamenjavi med ECB in centralno banko zunaj Eurosistema, ki ustvarjajo neto prihodek za Eurosistem (del postavke sredstev 3.1 v HBS).
Terjatve do centralnih bank zunaj Eurosistema iz naslova operacij za zagotavljanje likvidnosti (del postavke sredstev 4.1 v HBS ali del zabilančnih sredstev).
B. Vrednost sredstev za posebno označitev se za vsako NCB izračuna v skladu s harmoniziranimi računovodskimi načeli in pravili, določenimi v Smernici (EU) 2016/2249 (ECB/2016/34).
PRILOGA III
A. Prva posebna prilagoditev
Če je povprečna skupna vrednost bankovcev v obtoku v letu prehoda na eurogotovino nižja od povprečne skupne vrednosti v eurih, ki jo imajo bankovci v obtoku v referenčnem obdobju (vključno z bankovci, denominiranimi v nacionalni valuti države članice, ki je sprejela euro, in preračunanimi v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju v referenčnem obdobju), se koeficient „S“, ki se uporablja za leto prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1), zniža z veljavnostjo za nazaj v enakem razmerju, kot se je zmanjšalo skupno povprečje bankovcev v obtoku.
Koeficient po znižanju ne sme biti nižji od 0,8606735. Če se uporabi to odstopanje, je treba četrtino dobljenega zmanjšanja kompenzacijskih zneskov NCB (C), ki se uporabijo v letu prehoda na eurogotovino, prišteti h kompenzacijskim zneskom posameznih NCB, ki se uporabijo v drugem do petem letu po letu prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1).
B. Druga posebna prilagoditev
Če NCB, za katere je kompenzacijski znesek iz člena 4(1) pozitiven, plačajo neto obresti na stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, zaradi katerih, ko se prištejejo postavki, „neto rezultat združevanja denarnih prihodkov“ v njihovih bilancah uspeha ob koncu leta, nastane neto odhodek, se koeficient „S“, ki se uporablja za leto prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1), zniža, kolikor je potrebno za odpravo tega stanja.
Koeficient po znižanju ne sme biti nižji od 0,8606735. Če se uporabi to odstopanje, se četrtina dobljenega zmanjšanja kompenzacijskih zneskov NCB (C), ki se uporabljajo v letu prehoda na eurogotovino, prišteje h kompenzacijskim zneskom posameznih NCB, ki se uporabljajo v drugem do petem letu po letu prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1).
PRILOGA IV
RAZVELJAVLJENI SKLEP S SEZNAMOM NAKNADNIH SPREMEMB
Sklep ECB/2010/23 |
UL L 35, 9.2.2011, str. 17. |
Sklep ECB/2011/18 |
UL L 319, 2.12.2011, str. 116. |
Sklep ECB/2014/24 |
UL L 117, 7.6.2014, str. 168. |
Sklep ECB/2014/56 |
UL L 53, 25.2.2015, str. 21. |
Sklep ECB/2015/37 |
UL L 313, 28.11.2015, str. 42. |
( 1 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
( 2 ) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
( 3 ) Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.
( 4 ) Smernica (EU) 2016/2249 Evropske centralne banke z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (glej str. 37 tega Uradnega lista).
( 5 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/188 z dne 3. februarja 2020 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2020/9) (UL L 39, 12.2.2020, str. 12).
( 6 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/440 z dne 24. marca 2020 o začasnem izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (ECB/2020/17) (UL L 91, 25.3.2020, str. 1).