regionalno pomoč;

pomoč za MSP v obliki pomoči za naložbe, pomoči za tekoče poslovanje in pomoči za dostop do finančnih sredstev za MSP;

pomoč za varstvo okolja;

pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije;

pomoč za usposabljanje;

pomoč za zaposlovanje prikrajšanih in invalidnih delavcev;

pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče;

socialno pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij;

pomoč za širokopasovno infrastrukturo;

pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine;

pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo;

pomoč za lokalno infrastrukturo;

pomoč za regionalna letališča;

pomoč za pristanišča;

pomoč za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja in

pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU.

sheme v oddelkih 1 (razen člena 15), 2, 3, 4, 7 (razen člena 44) in 10 poglavja III te uredbe ter pomoč, ki se izvaja v obliki finančnih produktov v skladu z oddelkom 16 navedenega poglavja, če povprečni letni proračun za državno pomoč na državo članico presega 150 milijonov EUR, po šestih mesecih po njihovem začetku veljavnosti. Za pomoč v skladu z oddelkom 16 poglavja III te uredbe se pri oceni, ali povprečni letni proračun države članice za državno pomoč, povezan z določenim finančnim produktom, presega 150 milijonov EUR, upoštevajo samo prispevki države članice v oddelek jamstva EU za države članice iz točke (b) člena 9(1) Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), ki so namenjeni za ta finančni produkt. Komisija lahko odloči, da se ta uredba za katero koli od teh shem pomoči še naprej uporablja za daljše obdobje, potem ko preuči ustrezen načrt ocenjevanja, ki ga država članica priglasi Komisiji, in sicer v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme. Če je Komisija uporabo te uredbe v zvezi s takimi shemami že podaljšala na več kot šest mesecev, se lahko države članice odločijo, da te sheme podaljšajo do konca obdobja uporabe te uredbe, če je zadevna država članica predložila poročilo o oceni v skladu z načrtom ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija. Vendar se lahko regionalna pomoč, dodeljena na podlagi te uredbe, z odstopanjem podaljša do konca obdobja veljavnosti relevantnih kart regionalne pomoči;

vse spremembe shem iz člena 1(2)(a), razen preoblikovanja, ki ne morejo vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja;

pomoč za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

pomoč, dodeljeno v sektorju ribištva in akvakulture v smislu Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop MSP do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja in pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, razen dejavnosti iz člena 1(1) Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 ( 3 );

pomoč, dodeljeno v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za varstvo okolja, pomoči za usposabljanje, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, pomoči za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja in pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU;

pomoč za sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov, v naslednjih primerih:

pomoč za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU ( 4 );

vrste regionalne pomoči iz člena 13.

sheme pomoči, ki izrecno ne izključujejo plačil individualne pomoči podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči iste države članice za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče, ter shem pomoči, za katere veljajo člen 19b, oddelek 2a in oddelek 16 poglavja III;

ad hoc pomoč za podjetje iz točke (a);

pomoč podjetjem v težavah, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče, shem zagonske pomoči, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, shem pomoči, za katere velja člen 19b, pomoči MSP na podlagi člena 56f in pomoči finančnim posrednikom na podlagi členov 16, 21, 22 in 39 ter oddelka 16 poglavja III, če podjetja v težavah niso obravnavana bolj ugodno od drugih podjetij. Vendar se ta uredba z odstopanjem uporablja za podjetja, ki 31. decembra 2019 niso bila podjetja v težavah, a so to postala v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021.

ukrepe pomoči, pri katerih je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot; vendar se dovoli zahteva, da je v trenutku plačila pomoči poslovna enota ali podružnica v državi članici, ki dodeli pomoč;

ukrepe pomoči, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;

ukrepe pomoči, ki upravičencem omejujejo možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

regionalna pomoč za naložbe: „prilagojeni znesek pomoči“, kot je izračunan v skladu z mehanizmom, določenim v členu 2(20), za naložbo, katere upravičeni stroški znašajo 100 milijonov EUR;

regionalna pomoč za razvoj mestnih območij: 20 milijonov EUR, kot je določeno v členu 16(3);

pomoč za naložbe za MSP: 7,5 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

pomoč za svetovanje v korist MSP: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt;

pomoč za MSP za udeležbo na sejmih: 2 milijona EUR letno na podjetje;

pomoč za podjetja, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja: pomoč na podlagi člena 20: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt; pomoč na podlagi člena 20a: zneski iz člena 20a(2) na podjetje in na projekt;

pomoč za financiranje tveganja: 15 milijonov EUR na upravičeno podjetje, kot je določeno v členu 21(9);

pomoč za novoustanovljena podjetja: zneski na podjetje, določeni v členu 22(3), (4) in (5);

pomoč za raziskave in razvoj:

▼M4

▼B

pomoč za naložbe v raziskovalne infrastrukture: 20 milijonov EUR na infrastrukturo;

pomoč za inovacijske grozde: 7,5 milijona EUR na grozd;

pomoč za inovacije za MSP: 5 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

pomoč za procesne in organizacijske inovacije: 7,5 milijona EUR na podjetje in na projekt;

pomoč za usposabljanje: 2 milijona EUR na projekt usposabljanja;

pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev: 5 milijonov EUR letno na podjetje;

pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač: 10 milijonov EUR letno na podjetje;

pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev: 10 milijonov EUR letno na podjetje;

pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce: 5 milijonov EUR letno na podjetje;

pomoč za naložbe za varstvo okolja, razen pomoči za naložbe za javno dostopno polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za brezemisijska ali nizkoemisijska vozila, pomoči za naložbe za sanacijo onesnaženih območij in pomoči za naprave za energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki so del distribucijske mreže: 15 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt, 30 milijonov EUR za pomoč za naložbe v energetsko učinkovitost določenih stavb, ki spadajo na področje uporabe člena 38(3a), ter 30 milijonov EUR nominalnega zneska skupnih neizplačanih sredstev za pomoč za naložbe v energetsko učinkovitost določenih stavb, ki spadajo na področje uporabe člena 38(7);

pomoč za naložbe v javno dostopno polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za brezemisijska ali nizkoemisijska vozila: 15 milijonov EUR na podjetje in projekt ter, v primeru shem, povprečni letni proračun v višini do 150 milijonov EUR;

pomoč za naložbe v projekte za energetsko učinkovitost: zneski iz člena 39(5);

pomoč za naložbe v sanacijo onesnaženih območij: 20 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov in pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v obratih manjšega obsega: 15 milijonov EUR na podjetje in na projekt. Če je pomoč dodeljena na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb iz člena 42: 150 milijonov EUR na leto ob upoštevanju skupnega proračuna vseh shem iz člena 42;

pomoč za naložbe v distribucijsko omrežje daljinskega ogrevanja ali hlajenja: 20 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

pomoč za naložbe v energetsko infrastrukturo: 50 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

pomoč za izgradnjo fiksnih širokopasovnih omrežij, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pomoč za fiksne širokopasovne infrastrukture, dodeljena v obliki finančnega instrumenta: nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;

pomoč za izgradnjo mobilnih omrežij 4G ali 5G, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pomoč za mobilna omrežja 4G ali 5G, dodeljena v obliki finančnega instrumenta: nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;

pomoč za nekatere projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 ali so na podlagi te uredbe prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pomoč za nekatere projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, dodeljena v obliki finančnega instrumenta: nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;

pomoč v obliki shem bonov za povezljivost: skupni proračun za državno pomoč v 24 mesecih za vse sheme bonov za povezljivost v državi članici ne sme presegati 50 milijonov EUR (skupni znesek, vključno z nacionalno in regionalnimi ali lokalnimi shemami bonov);

pomoč za naložbe v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine: 150 milijonov EUR na projekt; pomoč za tekoče poslovanje za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine; 75 milijonov EUR letno na podjetje;

sheme pomoči za avdiovizualna dela: 50 milijonov EUR letno na shemo;

pomoč za naložbe v šport in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo: 30 milijonov EUR ali skupni stroški, ki presegajo 100 milijonov EUR na projekt; pomoč za tekoče poslovanje za športno infrastrukturo: 2 milijona EUR letno na infrastrukturo;

pomoč za naložbe v lokalno infrastrukturo: 10 milijonov EUR ali skupni stroški, ki presegajo 20 milijonov EUR za isto infrastrukturo;

pomoč za regionalna letališča: intenzivnosti in zneski pomoči iz člena 56a;

pomoč za pomorska pristanišča: upravičeni stroški v višini 130 milijonov EUR na projekt (ali 150 milijonov EUR na projekt v pomorskem pristanišču, vključenem v delovni načrt koridorja jedrnega omrežja iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 28 )); kar zadeva izkop, je projekt opredeljen kot ves izkop, ki se opravi v enem koledarskem letu; in

pomoč za pristanišča na celinskih vodah: upravičeni stroški v višini 40 milijonov EUR na projekt (ali 50 milijonov EUR na projekt v pristanišču na celinskih vodah, vključenem v delovni načrt koridorja jedrnega omrežja iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013); kar zadeva izkop, je projekt opredeljen kot ves izkop, ki se opravi v enem koledarskem letu;

pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU: zneski iz oddelka 16 poglavja III; in

pomoč za MSP za stroške sodelovanja v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projektih operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti: pomoč na podlagi člena 19a: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt; pomoč na podlagi člena 19b: zneski iz člena 19b(2) na projekt.

pomoč v obliki nepovratnih sredstev in subvencioniranih obrestnih mer;

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;

pomoč v obliki jamstev:

pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;

pomoč za regionalni razvoj mestnih območij, če so izpolnjeni pogoji iz člena 16;

pomoč podjetjem za njihovo sodelovanje v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja v skladu s členom 20a, kadar ta določa zgornjo mejo, ki zagotavlja, da ni presežen veljavni prag iz člena 20a;

pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 21;

pomoč za novoustanovljena podjetja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 22;

pomoč za projekte na področju energetske učinkovitosti, če so izpolnjeni pogoji iz člena 39;

pomoč v obliki premij poleg tržne cene, če so izpolnjeni pogoji iz člena 42;

pomoč v obliki vračljivih predujmov, če skupni nominalni znesek vračljivih predujmov ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa sprejeta metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predujmov po priglasitvi Komisiji;

pomoč v obliki prodaje ali zakupa opredmetenih sredstev po cenah, ki so nižje od tržnih, kadar se vrednost sredstev določi z neodvisno strokovno oceno pred transakcijo ali pa glede na javno dostopno, redno posodobljeno in splošno sprejemljivo referenčno merilo;

pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 16 poglavja III.

ime in velikost podjetja;

opis projekta, vključno z datumi začetka in zaključka;

lokacija projekta;

seznam stroškov projekta;

vrsta pomoči (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivo predplačilo, kapitalski vložek ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt.

v primeru pomoči za regionalne naložbe: izvede se projekt, ki ne bi bil izveden na zadevnem območju, ali ne bi bil dovolj donosen za upravičenca na ustreznem območju, če ne bi bilo pomoči;

v vseh drugih primerih, da je:

ukrep uvaja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, in

ukrep je bil sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost začela izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti.

regionalna pomoč za tekoče poslovanje in regionalna pomoč za razvoj mestnih območij, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 15 in 16;

pomoč za dostop MSP do finančnih sredstev, če so izpolnjeni pogoji iz členov 21 in 22;

pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plač ali pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač, če so izpolnjeni pogoji iz členov 32 oziroma 33;

pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev in pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 34 in 35;

pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu z Direktivo 2003/96/ES, če so izpolnjeni pogoji iz člena 44 te uredbe;

pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče, če so izpolnjeni pogoji iz člena 50;

socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij, če so izpolnjeni pogoji iz člena 51;

pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, če so izpolnjeni pogoji iz člena 53;

pomoč podjetjem, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 20 ali 20a;

pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, ki so prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“, ukrepi Marie Skłodowske-Curie in ukrepi v okviru potrditve koncepta ERC, ki so prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“, ter pomoč za sofinancirane projekte in ukrepe povezovanja, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 25a, 25b, 25c ali 25d;

pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 16 poglavja III;

pomoč za MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projektih operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ali imajo koristi od teh projektov, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 19a ali člena 19b.

z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;

z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po tej uredbi uporablja za to pomoč.

Financiranje, ki se zagotovi končnim upravičencem s podporo iz sklada InvestEU in je zajeto v oddelku 16 poglavja III, in stroški, ki jih krije to financiranje, se ne upoštevajo pri ugotavljanju skladnosti z določbami o kumulaciji iz prvega stavka te točke. Namesto tega se znesek, ki je relevanten za ugotavljanje skladnosti z določbami o kumulaciji iz prvega stavka te točke, izračuna na naslednji način. Najprej se nominalni znesek financiranja, ki ga podpira sklad InvestEU, odšteje od skupnih upravičenih stroškov projekta, s čimer dobimo skupne preostale upravičene stroške, nato pa se največja pomoč izračuna tako, da se ustrezna največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči izračuna samo na podlagi skupnih preostalih upravičenih stroškov.

Nominalni znesek financiranja, ki se zagotovi končnim upravičencem s podporo iz sklada InvestEU, se v primeru členov, v katerih je prag za priglasitev izražen kot najvišji znesek pomoči, prav tako ne upošteva pri ugotavljanju, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev iz člena 4.

Namesto tega se lahko za prednostna posojila ali jamstva za prednostna posojila, ki jih podpira sklad InvestEU v skladu z oddelkom 16 poglavja III, bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pomoči, ki jo vključujejo taka posojila ali jamstva končnim upravičencem, izračuna v skladu s točko (b) ali (c) člena 5(2), kakor je ustrezno. Z bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev pomoči se lahko zagotovi, da se pri kumulaciji z drugo pomočjo za iste opredeljive upravičene stroške v skladu s prvim stavkom te točke ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po tej uredbi uporablja za pomoč, ali ustrezen prag za priglasitev po tej uredbi.

povzetek informacij iz člena 11 v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ali povezava, ki omogoča dostop do njega;

celotno besedilo vsakega ukrepa pomoči, kot je navedeno v členu 11, ali povezava, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;

informacije iz Priloge III o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega 500 000 EUR, ali, kar zadeva upravičence, dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, razen tistih, za katere se uporablja oddelek 2a, informacije o vsaki dodelitvi individualne pomoči za tako proizvodnjo, ki presega 60 000 EUR, in, kar zadeva upravičence, dejavne v sektorju ribištva in akvakulture, razen tistih, za katere se uporablja oddelek 2a, informacije o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega 30 000 EUR.

povezave na spletišča državne pomoči iz odstavka 1 tega člena;

povzetek informacij iz člena 11.

prek elektronskega sistema obveščanja Komisije, povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe, v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ter povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila ukrepa pomoči, vključno z njegovimi spremembami, in sicer v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti ukrepa; in

letno poročilo v elektronski obliki v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 ( 35 ) o uporabi te uredbe, ki vsebuje informacije, navedene v navedeni uredbi, in sicer za vsako celotno leto ali vsak del leta, v katerem se ta uredba uporablja. Za finančne produkte, ki jih je izvedla država članica v okviru oddelka InvestEU za države članice ali nacionalna spodbujevalna banka v vlogi izvajalskega partnerja ali finančnega posrednika v okviru InvestEU, se šteje, da je ta obveznost države članice izpolnjena, če izvajalski partner Komisiji predloži letna poročila v skladu z ustreznimi zahtevami glede poročanja, določenimi v sporazumu o jamstvu, ki sta ga podpisala Komisija in izvajalski partner.

stroški naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva;

ocenjeni stroški plač, ki so posledica ustvarjanja delovnih mest zaradi začetne naložbe, izračunani za obdobje dveh let; ali

kombinacija točk (a) in (b), ki ne presega zneska iz (a) ali (b), pri čemer se upošteva višja vrednost.

pri zemljiščih in stavbah se mora za velika podjetja zakup nadaljevati vsaj pet let po pričakovanem datumu zaključka naložbenega projekta, za MSP pa tri leta;

pri obratih ali strojih mora biti zakup opravljen v obliki finančnega najema in vsebovati obveznost upravičenca do pomoči, da po izteku obdobja najema odkupi sredstvo.

uporabljati jih je treba izključno v ustanovi, ki je prejemnica pomoči;

biti morajo taka, da se lahko amortizirajo;

odkupiti jih je treba pod tržnimi pogoji od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem; in

vključiti jih je treba v sredstva podjetja, ki prejme pomoč, in morajo ostati povezana s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj pet let, v primeru MSP pa najmanj tri leta.

zaradi naložbenega projekta se neto poveča število zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem iz prejšnjih 12 mesecev. To pomeni, da se izguba zaposlitve odšteje od dozdevnega števila delovnih mest, ustvarjenih v navedenem obdobju;

vsa delovna mesta se zasedejo v treh letih po zaključku del; in

vsako delovno mesto, ustvarjeno z naložbo, se obdrži na zadevnem območju za obdobje najmanj pet let od datuma, ko je bilo prvič zasedeno, oziroma najmanj tri leta v primeru MSP, razen če se delovno mesto izgubi med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2021.

pomoč se dodeli le za območja, na katerih ni omrežja iste kategorije (osnovno širokopasovno omrežje ali omrežje naslednje generacije) in na katerih se v treh letih od sklepa o dodelitvi pomoči verjetno ne bo razvilo tako omrežje po komercialnih pogojih; in

subvencioniran omrežni operater mora ponuditi aktiven in pasiven veleprodajni dostop v skladu s pravičnimi in nediskriminatornimi pogoji, vključno s fizično razvezavo v primeru omrežij naslednje generacije; in

pomoč se dodeli na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka.

pomoč je objektivno izmerljiva vnaprej na podlagi fiksnega zneska ali razmerja tona/kilometer ali druge ustrezne merske enote;

dodatni prevozni stroški se izračunajo na podlagi opravljene poti blaga znotraj državnih meja zadevne države članice z uporabo prevoznega sredstva, ki upravičencu povzroči najnižje stroške.

upravičenci imajo gospodarsko dejavnost v zadevni regiji;

letni znesek pomoči na upravičenca na podlagi vseh shem pomoči za tekoče poslovanje ne presega 20 % letnih stroškov dela, ki jih ima upravičenec na zadevnem območju.

35 % bruto dodane vrednosti, ki jo letno ustvari upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji;

40 % letnih stroškov dela, ki jih je imel upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji;

30 % letnega prometa, ki ga je ustvaril upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji.

izvajajo se prek skladov za razvoj mestnih območij na območjih, ki prejemajo pomoč;

so sofinancirani s strani evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

podpirajo izvajanje „celostne strategije trajnostnega razvoja mestnih območij“.

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Zlasti se ne razlikuje med upravljavci skladov za razvoj mestnih območij na podlagi kraja njihovega sedeža ali ustanovitve v kateri koli državi članici. Od upravljavcev skladov za razvoj mestnih območij se lahko zahteva, da izpolnjujejo vnaprej določena merila, ki so objektivno upravičena zaradi narave naložbe;

finančni posredniki ter vlagatelji ali upravljavci skladov se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki se izvede v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, katerega cilj je vzpostavitev ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov, pri čemer ima asimetrična udeležba pri dobičku za vse naložbe razen jamstev prednost pred zaščito pred izgubami. Če se zasebni vlagatelji ne izberejo s takšnim razpisom, pravično stopnjo donosa za zasebne vlagatelje določi neodvisni strokovnjak, izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa;

v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji, se prva izguba, ki jo prevzame javni vlagatelj, omeji na 25 % celotne naložbe;

v primeru jamstev za zasebne vlagatelje pri projektih za razvoj mestnih območij se jamstvo omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na 25 % osnovnega zajamčenega portfelja;

vlagatelji so lahko zastopani v upravnih organih sklada za razvoj mestnih območij, kot so nadzorni odbor ali svetovalni odbor;

sklad za razvoj mestnih območij se vzpostavi v skladu z veljavno zakonodajo. Država članica zagotovi postopek skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno utemeljena naložbena strategija za izvajanje ukrepa pomoči za razvoj mestnih območij.

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij so zavezani z zakonom ali pogodbo, da delujejo kot skrbni poklicni upravljavci v dobri veri in se izogibajo nasprotij interesov; uporabljajo se najboljše prakse in regulativni nadzor;

prejemki upravljavcev skladov za razvoj mestnih območij so v skladu s tržno prakso. Ta zahteva velja za izpolnjeno, kadar je upravljavec izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih s izkušnjami, strokovnim znanjem ter poslovnimi in finančnimi zmogljivostmi;

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij prejmejo plačilo vezano na uspešnost, ali pa prevzamejo del naložbenih tveganj v obliki skupne naložbe lastnih sredstev, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi javnih vlagateljev;

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij opredelijo naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb v projekte za razvoj mestnih območij ter s tem opredelijo predhodno finančno izvedljivost in pričakovan učinek na razvoj mestnih območij;

za vsako naložbo lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala obstaja jasna in realistična strategija izstopa.

v primeru posojil se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 3 tega člena upošteva nominalni znesek posojila;

v primeru jamstev se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 3 tega člena upošteva nominalni znesek osnovnega posojila.

upravičeni stroški naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva;

ocenjeni stroški plač zaposlene osebe za delovno mesto, ustvarjeno neposredno z naložbenim projektom, izračunani za obdobje dveh let.

naložbo v opredmetena in/ali neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na vzpostavitev nove poslovne enote, širitev obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote v nove dodatne proizvode ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote; ali

pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

uporabijo se izključno v poslovni enoti, ki je prejemnica pomoči;

obravnavajo se kot sredstva, ki se amortizirajo;

odkupijo se po tržnih pogojih od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem;

vključena so v sredstva podjetja vsaj tri leta.

delovna mesta se ustvarijo v treh letih po dokončani naložbi;

neto povečanje števila zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem iz prejšnjih 12 mesecev;

ohranijo se najmanj tri leta od datuma, ko so bila prvič zasedena.

20 % upravičenih stroškov v primeru malih podjetij;

10 % upravičenih stroškov v primeru srednjih podjetij.

stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali projekta operativnih skupin EIP;

izvajanje odobrenih dejavnosti;

priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja skupin;

tekoči stroški, povezani z upravljanjem izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali projekta operativnih skupin EIP;

spodbujanje akterjev EIP ali strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja strategije in projektov ter za podporo morebitnim upravičencem pri oblikovanju dejavnosti in pripravi vlog.

stroški osebja;

pisarniški in administrativni stroški;

potni in namestitveni stroški;

stroški zunanjega strokovnega svetovanja in storitev;

stroški opreme ter

stroški za infrastrukturo in gradnje.

lastniški ali navidezni lastniški kapital ali finančna sredstva za neposredno ali posredno zagotovitev naložb v financiranje tveganja za upravičena podjetja;

posojila za neposredno ali posredno zagotovitev naložb v financiranje tveganja za upravičena podjetja;

neposredna ali posredna jamstva za upravičena podjetja za pokritje izgub zaradi naložb v financiranje tveganja.

niso bila dejavna na nobenem trgu;

poslujejo na katerem koli trgu manj kot 7 let po njihovi prvi komercialni prodaji;

potrebujejo začetno naložbo za financiranje tveganja, ki je višja od 50 % njihovega povprečnega letnega prometa v zadnjih 5 letih in temelji na poslovnem načrtu, ki je bil pripravljen z namenom vstopa na nov proizvodni ali geografski trg.

skupni znesek financiranja tveganja iz odstavka 9 ni presežen;

možnost nadaljnjih naložb je bila predvidena v prvotnem poslovnem načrtu;

podjetje, ki prejema nadaljnje naložbe, ni bilo povezano v smislu člena 3(3) Priloge I z drugim podjetjem, razen s finančnim posrednikom ali neodvisnim zasebnim vlagateljem, ki v okviru ukrepa zagotavlja financiranje tveganja, razen če nov subjekt izpolnjuje pogoje iz opredelitve pojma MSP.

10 % financiranja tveganja, zagotovljenega upravičenim podjetjem pred njihovo prvo komercialno prodajo na katerem koli trgu;

40 % financiranja tveganja, zagotovljenega upravičenim podjetjem iz odstavka 5(b) tega člena;

60 % financiranja tveganja za naložbe v upravičena podjetja iz odstavka 5(c) in za nadaljnje naložbe v upravičena podjetja po 7-letnem obdobju iz odstavka 5(b).

izvaja se prek enega ali več finančnih posrednikov, razen za davčne spodbude za zasebne vlagatelje v zvezi z njihovimi neposrednimi naložbami v upravičena podjetja;

finančni posredniki ter vlagatelji ali upravljavci skladov se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki se izvede v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, katerega cilj je vzpostavitev ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov, pri čemer ima asimetrična udeležba pri dobičku za vse naložbe razen jamstev prednost pred zaščito pred izgubami;

v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji, se prva izguba, ki jo prevzame javni vlagatelj, omeji na 25 % celotne naložbe;

v primeru jamstev iz točke 2(c) se stopnja jamstva omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na največ 25 % osnovnega zajamčenega portfelja. Samo jamstva za kritje pričakovanih izgub osnovnega zajamčenega portfelja se lahko zagotovijo brezplačno. Če jamstvo obsega tudi kritje nepričakovanih izgub, finančni posrednik plača jamstveno premijo v skladu s tržnimi pravili, in sicer za tisti del jamstva, ki krije nepričakovane izgube.

finančni posredniki se določijo v skladu z veljavno zakonodajo;

država članica ali subjekt, ki mu je poverjeno izvajanje ukrepa, zagotovi postopek skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno utemeljena naložbena strategija za izvajanje ukrepa za financiranje tveganja, vključno z ustrezno politiko razpršitve tveganja, da se doseže ekonomska sposobnost preživetja in učinkovit obseg v smislu velikosti in geografske porazdelitve zadevnega portfelja naložb;

financiranje tveganja, zagotovljeno upravičenim podjetjem, temelji na izvedljivem poslovnem načrtu, ki vsebuje podrobnosti o proizvodu, prodaji in izboljšanju donosnosti ter predhodno določa finančno izvedljivost;

za vsako naložbo lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala obstaja jasna in realistična strategija izstopa.

zavezani so z zakonom ali pogodbo, da delujejo kot skrbni poklicni upravljavci v dobri veri in se izogibajo nasprotij interesov; uporabljajo se najboljše prakse in regulativni nadzor;

plačilo je v skladu s tržnimi praksami. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, kadar je upravljavec ali finančni posrednik izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega izbirnega postopka, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih z izkušnjami, strokovnim znanjem ter operativnimi in finančnimi zmogljivostmi;

prejemajo plačilo, vezano na uspešnost, ali pa prevzamejo del naložbenih tveganj v obliki skupne naložbe lastnih sredstev, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi javnega vlagatelja;

oblikujejo naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb;

vlagatelji so lahko zastopani v upravnih organih naložbenega sklada, kot so nadzorni odbor ali svetovalni odbor.

na podlagi ukrepa finančni posrednik opravi naložbe, ki ne bi bile izvedene, ali pa bi bile izvedene na omejen ali drugačen način, če ne bi bilo pomoči. Finančni posrednik je sposoben dokazati, da upravlja mehanizem, ki zagotavlja prenos vseh prednosti v največji meri na končne upravičence v obliki večje količine financiranja, portfeljev s povečanim tveganjem, nižjih zahtev glede zavarovanja s premoženjem, nižjih jamstvenih premij ali nižjih obrestnih mer;

v primeru posojil in naložb v navidezni lastniški kapital, strukturiranih kot dolg, se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 9 upošteva nominalni znesek instrumenta;

v primeru jamstev se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 9 upošteva nominalni znesek osnovnega posojila. Jamstvo ne presega 80 % posojila, kateremu je namenjeno.

pomoč na ravni MSP izpolnjuje pogoje iz Uredbe (EU) št. 1407/2013; in

so izpolnjeni vsi pogoji iz tega člena, razen tistih iz odstavkov 5, 6, 9, 10 in 11; in

ukrepe za financiranje tveganja, ki zagotavlja lastniški kapital, navidezni lastniški kapital ali naložbe v posojila za upravičena podjetja, spodbuja dodatno financiranje od neodvisnih zasebnih vlagateljev na ravni finančnih posrednikov ali MSP, da se doseže stopnja skupne zasebne udeležbe vsaj 60 % financiranja tveganja za MSP.

ni prevzelo dejavnosti drugega podjetja;

še ni delilo dobička;

ni nastalo z združitvijo.

posojil z obrestnimi merami, ki niso skladne s tržnimi pogoji, za obdobje desetih let in z nominalnim zneskom v višini največ 1 milijona EUR ali 1,5 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 2 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. Za posojila za pet do deset let se lahko najvišji zneski spremenijo tako, da se zgornji zneski pomnožijo s količnikom desetih let in dejanskim obdobjem posojila. Za posojila za manj kot pet let je najvišji znesek enak znesku posojila za obdobje petih let;

jamstev s premijami, ki niso skladne s tržnimi pogoji, za obdobje desetih let in z zajamčenim zneskom v višini največ 1,5 milijona EUR ali 2,25 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 3 milijone EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. Za jamstva za pet do deset let se lahko najvišji zajamčeni zneski spremenijo tako, da se zgornji zneski pomnožijo s količnikom desetih let in dejanskim obdobjem jamstva. Za jamstva za manj kot pet let je najvišji zajamčeni znesek enak jamstvu za obdobje petih let. Jamstvo ne presega 80 % posojila, kateremu je namenjeno;

nepovratnih sredstev, vključno z naložbami lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala, obrestne mere in zmanjšanj premij jamstva v višini do 0,4 milijona EUR bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev ali 0,6 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 0,8 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe.

temeljne raziskave;

industrijske raziskave;

eksperimentalni razvoj;

študije izvedljivosti.

stroški osebja: raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje v obsegu zaposlitve na raziskovalnem projektu;

stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu. Kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta;

stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt. Glede stavb se štejejo za upravičene le stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta. Za zemljišče se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt;

dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta.

100 % upravičenih stroškov za temeljne raziskave;

50 % upravičenih stroškov za industrijske raziskave;

25 % upravičenih stroškov za eksperimentalni razvoj;

50 % upravičenih stroškov za študije izvedljivosti.

za 10 odstotnih točk za srednja podjetja in 20 odstotnih točk za mala podjetja;

za 15 odstotnih točk, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

kadar je infrastruktura namenjena opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke vsake vrste dejavnosti knjižiti ločeno na podlagi dosledno uporabljenih in objektivno utemeljenih načel stroškovnega računovodstva;

cena, ki se zaračuna za delovanje ali uporabo infrastrukture, mora ustrezati tržni ceni;

dostop do infrastrukture je treba odobriti več uporabnikom, in sicer na pregleden in nediskriminatoren način. Podjetjem, ki so financirala najmanj 10 % naložbenih stroškov infrastrukture, se lahko odobri prednostni dostop pod ugodnejšimi pogoji. Da bi se izognili prekomerni kompenzaciji, mora biti takšen dostop sorazmeren s prispevkom podjetja za stroške naložb, ti pogoji pa so javno dostopni;

kadar se za infrastrukturo dodeli javno financiranje za gospodarske in negospodarske dejavnosti, države članice vzpostavijo mehanizem za spremljanje in vračilo sredstev, da se prepreči preseganje veljavne intenzivnosti pomoči zaradi povečanja deleža gospodarskih dejavnosti v primerjavi s predvidenim stanjem v času dodelitve pomoči.

spodbujanje grozdov, da se olajšajo sodelovanje, izmenjava informacij ter zagotavljanje ali usmerjanje specializiranih in uporabniku prilagojenih podpornih storitev za podjetja;

trženje grozda, da se razširi sodelovanje novih podjetij ali organizacij ter poveča prepoznavnost grozda;

upravljanje zmogljivosti grozda; organizacija programov usposabljanja, delavnic in konferenc v podporo izmenjavi znanja, mreženju in mednarodnemu sodelovanju.

stroški za pridobivanje, potrjevanje in obrambe patentov ter druga neopredmetena sredstva;

stroški za napotitev visokokvalificiranega osebja iz raziskovalne organizacije za širjenje znanja ali velikega podjetja, ki dela na področju raziskav, razvoja in inovacij na novo ustanovljenem delovnem mestu pri upravičencu in ne nadomešča drugega osebja;

stroški svetovalnih in podpornih storitev za inovacije.

stroški osebja;

stroški instrumentov, opreme, objektov in zemljišč v obsegu ter za obdobje uporabe v projektu;

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov na podlagi pogojev strogo poslovnega odnosa;

dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot neposredna posledica projekta.

da se bo projekt, ki prejema pomoč, izvedel;

namen projekta, ki prejema pomoč;

približen datum objave rezultatov, ki se pričakujejo od projekta, ki prejema pomoč, in mesto objave na spletu;

navedba, da bodo rezultati projekta, ki prejema pomoč, brezplačno na voljo vsem podjetjem, dejavnim v določenem zadevnem sektorju ali podsektorju.

stroški osebja za inštruktorje za ure, ko inštruktorji sodelujejo pri usposabljanju;

stroški poslovanja v zvezi z inštruktorji in udeleženci usposabljanja, ki so neposredno povezani s projektom usposabljanja, na primer potni stroški, stroški nastanitve, material in zaloge, ki so neposredno povezani s projektom, amortizacija orodja in opreme, če se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja;

stroški svetovalnih storitev, povezanih s projektom usposabljanja;

stroški osebja v zvezi z udeleženci usposabljanja in splošni posredni stroški (upravni stroški, najemnine, režijski stroški) za ure, ko udeleženci usposabljanja sodelujejo pri usposabljanju.

za 10 odstotnih točk, če je usposabljanje namenjeno invalidnim delavcem ali prikrajšanim delavcem;

za 10 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena srednjemu podjetju, in za 20 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena malemu podjetju.

udeleženci usposabljanja niso aktivni, temveč so pomožni člani posadke; in

usposabljanje se izvaja na krovih ladij, ki so registrirane v Uniji.

stroški prilagoditve prostorov;

stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidnim delavcem, in za usposabljanje tega osebja za pomoč invalidnim delavcem;

stroški prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja programske opreme, zato da jo bodo lahko uporabljali invalidni delavci, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval delavce, ki niso invalidni delavci;

stroški, neposredno povezani s prevozom invalidnih delavcev na delovno mesto in z dejavnostmi, povezanimi z delom;

stroški plač za ure, ki so jih invalidni delavci porabili za rehabilitacijo;

stroški gradnje, namestitve ali posodobitve proizvodnih enot zadevnega podjetja ter vsi stroški upravljanja in prevoza, če izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidnih delavcev, kadar upravičeno podjetje zagotavlja zaščiteno zaposlitev.

zaposlitve osebja samo za čas, ki ga porabijo za pomoč prikrajšanim delavcem v obdobju največ 12 mesecev po zaposlitvi prikrajšanega delavca ali v obdobju največ 24 mesecev po zaposlitvi resno prikrajšanega delavca;

usposabljanja takega osebja za pomoč prikrajšanim delavcem.

upravičencu omogoča, da poviša raven varstva okolja s svojimi dejavnostmi s preseganjem veljavnih standardov Unije, ne glede na obstoj obveznih nacionalnih standardov, ki so strožji od standardov Unije;

upravičencu omogoča, da poviša raven varstva okolja s svojimi dejavnostmi v odsotnosti standardov Unije.

nakup novih prevoznih sredstev za cestni in železniški prevoz ter prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz, ki izpolnjujejo sprejete standarde Unije, če je bil nakup opravljen, preden so navedeni standardi začeli veljati, ko pa ti začnejo veljati, se ne uporabljajo za že kupljena prevozna sredstva pred tem datumom;

naknadno opremljanje obstoječih prevoznih sredstev za cestni in železniški prevoz ter prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz, če standardi Unije še niso začeli veljati na dan začetka obratovanja navedenih prevoznih sredstev; ko ti standardi začnejo veljati, se ne uporabljajo retroaktivno za navedena prevozna sredstva.

kadar se stroški naložb v varstvo okolja lahko opredelijo v skupnih stroških naložb kot ločena naložba, se ti stroški, povezani z varstvom okolja, štejejo za upravičene stroške;

v vseh drugih primerih se stroški naložb v varstvo okolja opredelijo s primerjavo s podobno, okolju manj prijazno naložbo, ki bi se verodostojno izvedla brez pomoči. Razlika med stroški obeh naložb opredeljuje strošek, povezan z varstvom okolja, in se šteje za upravičene stroške.

kadar se stroški naložb v varstvo okolja lahko opredelijo v skupnih stroških naložb kot ločena naložba, se ti stroški, povezani z varstvom okolja, štejejo za upravičene stroške;

v vseh drugih primerih se stroški naložb v varstvo okolja opredelijo s primerjavo s podobno, okolju manj prijazno naložbo, ki bi se verodostojno izvedla brez pomoči. Razlika med stroški obeh naložb opredeljuje strošek, povezan z varstvom okolja, in se šteje za upravičene stroške.

20 % upravičenih stroškov za mala podjetja, 15 % upravičenih stroškov za srednja podjetja in 10 % upravičenih stroškov za velika podjetja, če se naložba izvede in konča več kot tri leta pred datumom začetka veljavnosti novega standarda Unije;

15 % upravičenih stroškov za mala podjetja, 10 % upravičenih stroškov za srednja podjetja in 5 % upravičenih stroškov za velika podjetja, če se naložba izvede in konča med enim in tremi leti pred datumom začetka veljavnosti novega standarda Unije.

kadar se lahko stroški naložb v energetsko učinkovitost v skupnih stroških naložb opredelijo kot ločena naložba, se stroški, povezani z energetsko učinkovitostjo, štejejo za upravičene stroške;

kadar se naložba nanaša na izboljšanje energetske učinkovitosti (i) stanovanjskih stavb, (ii) stavb, namenjenih zagotavljanju izobraževalnih ali socialnih storitev, (iii) stavb, namenjenih dejavnostim, povezanim z javno upravo ali pravosodnimi, policijskimi ali gasilskimi storitvami, ali (iv) stavb iz točk (i), (ii) ali (iii), v katerih dejavnosti, ki niso navedene v navedenih točkah, zavzemajo manj kot 35 % notranje tlorisne površine, se kot upravičeni stroški štejejo skupni stroški naložb, potrebni za doseganje višje ravni energetske učinkovitosti, pod pogojem da se zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti v primeru obnove potreba po primarni energiji zmanjša za vsaj 20 % in da v primeru novih stavb prihranek primarne energije znaša najmanj 10 % v primerjavi s pragom, določenim za zahteve, ki veljajo za stavbe s skoraj ničelno porabo energije v nacionalnih ukrepih za izvajanje Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 39 ). Začetna potreba po primarni energiji in ocenjeno izboljšanje se določita s sklicevanjem na energetsko izkaznico, kot je opredeljena v členu 2(12) Direktive 2010/31/EU;

v vseh drugih primerih se stroški naložb v energetsko učinkovitost opredelijo s primerjavo s podobno, energetsko manj učinkovito naložbo, ki bi se realno izvedla brez pomoči. Razlika med stroški obeh naložb predstavlja strošek, povezan z energetsko učinkovitostjo, in se šteje za upravičene stroške.

integrirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto;

opremo za shranjevanje energije, proizvedene z napravo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem;

opremo in z njo povezano infrastrukturo, vgrajeno v stavbo, za polnjenje električnih vozil uporabnikov stavbe;

digitalizacijo stavbe, zlasti za povečanje njene pripravljenosti na pametne sisteme. Upravičene naložbe lahko vključujejo ukrepe, omejene na pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi na pomožni del pasivnega omrežja na zasebnem zemljišču zunaj stavbe. Ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebnega zemljišča je izključeno.

podpora je v obliki posojila ali jamstva ponudniku ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v okviru pogodbe o energetski učinkovitosti ali je sestavljena iz finančnega produkta, namenjenega refinanciranju zadevnega ponudnika (npr. faktoring, forfetiranje);

nominalni znesek skupnih neizplačanih sredstev, zagotovljenih v skladu s tem odstavkom, na upravičenca ne presega 30 milijonov EUR;

podpora se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

podpora se zagotovi za pogodbeno zagotavljanje prihranka energije v smislu člena 2(27) Direktive 2012/27/EU;

pogodbeno zagotavljanje prihranka energije se nanaša na stavbo iz odstavka 3(b).

integrirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto;

opremo za shranjevanje energije, proizvedene z napravo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem;

opremo in z njo povezano infrastrukturo, vgrajeno v stavbo, za polnjenje električnih vozil uporabnikov stavbe;

digitalizacijo stavbe, zlasti za povečanje njene pripravljenosti na pametne sisteme. Upravičene naložbe lahko vključujejo ukrepe, omejene na pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi na pomožni del pasivnega omrežja na zasebnem zemljišču zunaj stavbe. Ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebnega zemljišča je izključeno.

upravljavci finančnih posrednikov ter upravljavci skladov za energetsko učinkovitost se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Zlasti se med njimi ne razlikuje na podlagi kraja njihovega sedeža ali ustanovitve v kateri koli državi članici. Od finančnih posrednikov in upravljavcev skladov se lahko zahteva, da izpolnjujejo vnaprej določena merila, ki so objektivno upravičena zaradi narave naložbe;

finančni posredniki ter vlagatelji ali upravljavci skladov se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki se izvede v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, katerega cilj je vzpostavitev ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov, pri čemer ima asimetrična udeležba pri dobičku za vse naložbe razen jamstev prednost pred zaščito pred izgubami. Če se zasebni vlagatelji ne izberejo s takšnim razpisom, pravično stopnjo donosa za zasebne vlagatelje določi neodvisni strokovnjak, izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa;

v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji, se prva izguba, ki jo prevzame javni vlagatelj, omeji na 25 % celotne naložbe;

v primeru jamstev se stopnja jamstva omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na največ 25 % osnovnega zajamčenega portfelja. Samo jamstva za kritje pričakovanih izgub osnovnega zajamčenega portfelja se lahko zagotovijo brezplačno. Če jamstvo obsega tudi kritje nepričakovanih izgub, finančni posrednik plača jamstveno premijo v skladu s tržnimi pravili, in sicer za tisti del jamstva, ki krije nepričakovane izgube;

vlagatelji imajo možnost zastopanja v upravnih organih sklada za energetsko učinkovitost ali finančnega posrednika, kot je nadzorni odbor ali svetovalni odbor;

sklad za energetsko učinkovitost ali finančni posrednik se ustanovi v skladu z veljavno zakonodajo in država članica določi postopek skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno utemeljena naložbena strategija za izvajanje ukrepa pomoči za energetsko učinkovitost.

zavezani so z zakonom ali pogodbo, da delujejo kot skrbni poklicni upravljavci v dobri veri in se izogibajo nasprotij interesov; uporabljajo se najboljše prakse in regulativni nadzor;

njihovo plačilo je v skladu s tržno prakso. Ta zahteva velja za izpolnjeno, kadar je upravljavec izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih z izkušnjami, s strokovnim znanjem ter poslovno in finančno sposobnostjo;

prejemajo plačilo, vezano na uspešnost, ali pa prevzamejo del naložbenih tveganj v obliki skupne naložbe lastnih sredstev, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi javnega vlagatelja;

opredelijo naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb v projekte na področju energetske učinkovitosti ter s tem opredelijo predhodno finančno izvedljivost in pričakovan učinek na energetsko učinkovitost;

za javna sredstva, vložena v sklad za energetsko učinkovitost ali dodeljena finančnemu posredniku, obstaja jasna in realistična strategija izstopa, da se omogoči financiranje projektov na področju energetske učinkovitosti na tržni osnovi.

kadar se stroški naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov lahko prepoznajo v skupnem strošku naložbe kot samostojna naložba, na primer kot jasno prepoznaven dodatek k že obstoječemu obratu, se ta strošek, povezan z energijo iz obnovljivih virov, šteje za upravičene stroške;

kadar se stroške naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov lahko opredeli s sklicevanjem na podobno, okolju manj prijazno naložbo, ki bi jo bilo mogoče verodostojno izvesti brez pomoči, ta razlika med stroški obeh naložb opredeljuje strošek, povezan z energijo iz obnovljivih virov, in šteje za upravičene stroške;

za nekatere male obrate, pri katerih ni mogoče določiti okolju manj prijazne naložbe, ker obrati majhnega obsega ne obstajajo, se skupni stroški naložb za doseganje višje ravni varstva okolja štejejo za upravičene stroške.

45 % upravičenih stroškov, če so upravičeni stroški izračunani na podlagi točke (6)(a) ali (b);

30 % upravičenih stroškov, če so upravičeni stroški izračunani na podlagi točke (6)(c).

dolgoročnih možnosti določene nove in inovativne tehnologije; ali

potrebe, da se doseže diverzifikacija; ali

omejitev omrežja in stabilnosti omrežja; ali

stroškov sistema (sistemskega povezovanja); ali

potrebe, da se preprečijo izkrivljanja na trgu surovin zaradi podpore za biogoriva.

pristojni javni organi države članice so uradno priznali značaj dogodka kot naravna nesreča; in

obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki jo je utrpelo zadevno podjetje.

izgradnja fiksnega širokopasovnega omrežja za povezavo gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s (mejne hitrosti), ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4. Območja z vsaj enim obstoječim ali realno načrtovanim omrežjem, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s, so izključena. Omrežje, ki prejema pomoč, mora zagotoviti vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji ter zanesljivo zagotavljati hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s (ciljne hitrosti);

izgradnja fiksnega širokopasovnega omrežja za povezavo gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s (mejne hitrosti), ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4. Območja z vsaj enim obstoječim ali realno načrtovanim omrežjem, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa najmanj 100 Mb/s, so izključena. Omrežje, ki prejme pomoč, mora zagotoviti vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji ter zanesljivo zagotavljati hitrosti prenosa vsaj 300 Mb/s in hitrosti nalaganja vsaj 100 Mb/s (ciljne hitrosti);

izgradnja fiksnega širokopasovnega omrežja samo za povezavo spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih je samo eno omrežje, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s, vendar manj kot 300 Mb/s (mejne hitrosti), ali se zanja realno načrtuje izgradnja samo enega takega omrežja v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4. Območja z vsaj enim obstoječim ali realno načrtovanim omrežjem, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa najmanj 300 Mb/s, so izključena. Območja z vsaj dvema obstoječima ali realno načrtovanima omrežjema, ki lahko zanesljivo zagotavljata hitrosti prenosa najmanj 100 Mb/s, so prav tako izključena. Omrežje, ki prejme pomoč, mora zagotoviti vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji ter zanesljivo zagotavljati hitrosti prenosa vsaj 1 Gb/s (ciljne hitrosti).

pri kartiranju se opredelijo geografska ciljna območja, ki naj bi bila zajeta z javnim ukrepom, in upoštevajo vsa obstoječa javna in zasebna omrežja, ki lahko glede na vrsto naložbe zanesljivo zagotavljajo mejne hitrosti iz odstavka 3. Kartiranje se izvede: (i) pri izključno fiksnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom in (ii) pri fiksnih brezžičnih dostopovnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom ali na podlagi odsekov velikosti največ 100 x 100 metrov. Za točki (i) in (ii) se kartiranje vedno preveri z javnim posvetovanjem;

javno posvetovanje izvede pristojni javni organ z objavo glavnih značilnosti načrtovanega ukrepa in seznama geografskih ciljnih območij, opredeljenih pri kartiranju v skladu s točko (a), na ustreznem spletnem mestu (tudi na nacionalni ravni). Pri javnem posvetovanju so zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe k ukrepu in utemeljene informacije v skladu s točko (a) v zvezi z njihovimi omrežji, ki že obstajajo ali je njihova izgradnja realno načrtovana v treh letih od datuma objave načrtovanega ukrepa pomoči in ki lahko zanesljivo zagotovijo mejne hitrosti iz odstavka 3 na ciljnem območju. Če organ, ki dodeljuje pomoč, meni, da je za izgradnjo subvencionirane infrastrukture potrebno obdobje, ki je krajše ali daljše od treh let, je treba isto časovno obdobje, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, upoštevati tudi pri oceni realnosti načrtovane izgradnje omrežij iz prejšnjega stavka. Javno posvetovanje traja vsaj trideset dni.

pomoč se dodeli ponudnikom elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, brez poseganja v veljavna pravila o javnem naročanju, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Organ, ki dodeli pomoč, za namene konkurenčnega izbirnega postopka vnaprej določi objektivna, pregledna in nediskriminatorna kvalitativna merila za dodelitev pomoči, ki jih je treba pretehtati glede na zahtevani znesek pomoči. Pri podobnih pogojih glede kakovosti se pomoč dodeli ponudniku z najnižjim zahtevanim zneskom pomoči;

kadar se pomoč dodeli brez konkurenčnega izbirnega postopka javnemu organu za izgradnjo in upravljanje, neposredno ali prek notranjega subjekta, fiksnega širokopasovnega omrežja, javni organ ali notranji subjekt, odvisno od primera, z uporabo subvencioniranega omrežja zagotavlja le veleprodajne storitve. Javni organ zagotovi ločeno računovodstvo med sredstvi, ki se uporabljajo za delovanje omrežja, in drugimi sredstvi, ki so mu na voljo. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo ali upravljanje omrežja se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, brez poseganja v veljavna pravila o javnem naročanju, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.

pri kartiranju se jasno opredelijo geografska ciljna območja, ki naj bi bila zajeta z javnim ukrepom, in upoštevajo vsa obstoječa mobilna omrežja glede na vrsto naložbe. Kartiranje se izvede na podlagi odsekov velikosti največ 100 x 100 metrov. Kartiranje se vedno preveri z javnim posvetovanjem;

javno posvetovanje izvede pristojni javni organ z objavo glavnih značilnosti načrtovanega ukrepa in seznama geografskih ciljnih območij, opredeljenih pri kartiranju v skladu s točko (a), na ustreznem spletnem mestu (tudi na nacionalni ravni). Pri javnem posvetovanju so zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe k ukrepu in utemeljene informacije v skladu s točko (a) v zvezi z njihovimi mobilnimi omrežji na ciljnem območju, ki že obstajajo ali je njihova izgradnja realno načrtovana v treh letih od datuma objave načrtovanega ukrepa pomoči. Če organ, ki dodeljuje pomoč, meni, da je za izgradnjo subvencionirane infrastrukture potrebno obdobje, ki je krajše ali daljše od treh let, je treba isto časovno obdobje, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, upoštevati tudi pri oceni realnosti načrtovane izgradnje omrežij iz prejšnjega stavka. Javno posvetovanje traja vsaj trideset dni.

pomoč se dodeli ponudnikom elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, brez poseganja v veljavna pravila o javnem naročanju, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Organ, ki dodeli pomoč, za namene konkurenčnega izbirnega postopka vnaprej določi objektivna, pregledna in nediskriminatorna kvalitativna merila za dodelitev pomoči, ki jih je treba pretehtati glede na zahtevani znesek pomoči. Pri podobnih pogojih glede kakovosti se pomoč dodeli ponudniku z najnižjim zahtevanim zneskom pomoči;

kadar se pomoč dodeli brez konkurenčnega izbirnega postopka javnemu organu za izgradnjo in upravljanje, neposredno ali prek notranjega subjekta, pasivnega mobilnega omrežja, javni organ ali notranji subjekt, odvisno od primera, z uporabo subvencioniranega omrežja zagotavlja le veleprodajne storitve. Javni organ zagotovi ločeno računovodstvo med sredstvi, ki se uporabljajo za delovanje omrežja, in drugimi sredstvi, ki so mu na voljo. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo ali upravljanje omrežja se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, brez poseganja v veljavna pravila o javnem naročanju, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.

na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s, ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: (i) pri kartiranju in javnem posvetovanju se upoštevajo tudi obstoječa ali realno načrtovana fiksna širokopasovna omrežja, ugotovljena v skladu s členom 52(4); (ii) podprta rešitev fiksnega brezžičnega dostopa do 4G ali 5G lahko zanesljivo zagotovi hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s ter vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi fiksnimi omrežji na teh območjih;

na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s, ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: (i) pri kartiranju in javnem posvetovanju se upoštevajo tudi obstoječa ali realno načrtovana fiksna širokopasovna omrežja, ugotovljena v skladu s členom 52(4); (ii) podprta rešitev fiksnega brezžičnega dostopa do 4G ali 5G lahko zanesljivo zagotovi hitrosti prenosa vsaj 300 Mb/s in hitrosti nalaganja vsaj 100 Mb/s ter vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi fiksnimi omrežji na teh območjih.

upravičenec mora zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov, in sicer bodisi z lastnimi sredstvi ali z zunanjim financiranjem, ki ne vsebuje nobene javne finančne podpore. Kadar se 25-odstotni prispevek upravičenca zagotovi z zunanjim financiranjem prek naložbene platforme, ki združuje različne vire financiranja, se pogoj, da zunanje financiranje ne sme vsebovati nobene javne finančne podpore iz prejšnjega stavka, nadomesti z zahtevo, da platformo sestavlja vsaj 30 % zasebnih naložb;

do pomoči so upravičeni samo stroški, ki so upravičeni stroški naložb na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 za izgradnjo infrastrukture;

projekt mora v skladu z Uredbo (EU) 2021/1153 izbrati:

projekt mora omogočati povezljivost, ki po zmogljivosti presega zahteve v okviru veljavnih pravnih obveznosti, na primer zahteve, povezane s pravico do uporabe frekvenčnega pasu;

projekt mora tretjim osebam zagotavljati odprt veleprodajni dostop, vključno z razvezavo, pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji v skladu s členom 52(7) in (8) oziroma členom 52a(8) in (9), kakor je ustrezno.

naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka koridorja 5G vzdolž prometnega koridorja, opredeljenega v smernicah za vseevropsko prometno omrežje, kot so določene v Uredbi (EU) št. 1315/2013 (koridorji TEN-T), ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka vseevropskega terabitnega hrbteničnega omrežja, ki podpira cilje Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo s povezovanjem nekaterih računalniških in superračunalniških centrov ter podatkovnih infrastruktur, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka hrbteničnega omrežja, ki povezuje oblačne infrastrukture določenih spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

naložbe v izgradnjo podmorskega kabelskega omrežja, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

sheme bonov, ki so na voljo potrošnikom, da se naročijo na novo storitev širokopasovnega internetnega dostopa ali nadgradijo sedanjo naročnino na storitev, ki zagotavlja hitrost prenosa vsaj 30 Mb/s, pod pogojem da so v okviru sheme bonov upravičeni vsi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki lahko zanesljivo zagotovijo hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s, medtem ko se boni ne dodelijo za menjavo ponudnikov, ki zagotavljajo enake hitrosti, ali za nadgradnjo obstoječe naročnine s hitrostjo prenosa vsaj 30 Mb/s;

sheme bonov, ki so na voljo MSP, da se naročijo na novo storitev širokopasovnega internetnega dostopa ali nadgradijo sedanjo naročnino na storitev, ki zagotavlja hitrost prenosa vsaj 100 Mb/s, pod pogojem da so v okviru sheme bonov upravičeni vsi ponudniki, ki lahko zanesljivo zagotovijo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s, medtem ko se boni ne dodelijo za menjavo ponudnikov, ki zagotavljajo enake hitrosti, ali za nadgradnjo obstoječe naročnine s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s.

muzeji, arhivi, knjižnice, umetniški in kulturni centri ali prostori, gledališča, kinematografi, opere, koncertne dvorane, druge ustanove, ki prirejajo nastope v živo, institucije filmske dediščine ter druge podobne umetniške in kulturne infrastrukture, organizacije in ustanove;

materialna dediščina, vključno z vsemi oblikami premične in nepremične kulturne dediščine, arheološkimi najdišči, spomeniki, zgodovinskimi znamenitostmi in zgradbami; naravna dediščina, povezana s kulturno dediščino ali formalno priznana kot kulturna ali naravna dediščina s strani pristojnih javnih organov države članice;

vse vrste nematerialne dediščine, vključno z ljudskimi običaji in obrtmi;

umetnost ali kulturni dogodki in prireditve, festivali, razstave in druge podobne kulturne dejavnosti;

dejavnosti kulturne in umetnostne vzgoje ter spodbujanje razumevanja pomena varovanja in spodbujanja raznolikosti kulturnih izrazov z izobraževalnimi programi in s programi za povečevanje ozaveščenosti širše javnosti, vključno z uporabo novih tehnologij;

pisanje, urejanje, proizvodnja, distribucija, digitalizacija ter objavljanje glasbe in literature, vključno s prevodi.

pomoči za naložbe, vključno s pomočjo za izgradnjo ali nadgradnjo kulturne infrastrukture;

pomoči za tekoče poslovanje.

stroški za gradnjo, posodobitev, pridobitev, ohranjanje ali izboljšanje infrastrukture, če se na leto vsaj 80 % časa ali prostorske zmogljivosti uporablja za kulturne namene;

stroški za nakup, vključno z zakupom, prenosom lastnine ali fizično premestitvijo kulturne dediščine;

stroški zaščite, varstva, restavracije in rehabilitacije materialne in nematerialne kulturne dediščine, vključno z dodatnimi stroški za shranjevanje v ustreznih pogojih, posebnimi orodji, materiali ter stroški dokumentacije, raziskav, digitalizacije in objave;

stroški za izboljšanje dostopnosti kulturne dediščine javnosti, vključno s stroški digitalizacije in drugih novih tehnologij za izboljšanje dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami (zlasti rampe in dvigala za invalidne osebe, napisi v braillovi pisavi in muzejski eksponati, ki se jih je mogoče dotakniti) ter za spodbujanje kulturne raznolikosti, kar zadeva predstavitve, programe in obiskovalce;

stroški kulturnih projektov in dejavnosti, programov za sodelovanje in izmenjavo ter nepovratnimi sredstvi, vključno s stroški izbirnih postopkov in promocije ter stroški, nastalimi neposredno kot posledica projekta.

stroški kulturnih institucij in območij svetovne dediščine, povezani s stalnimi ali periodičnimi dejavnostmi, vključno z razstavami, predstavami in dogodki ter podobnimi kulturnimi dejavnostmi, ki nastanejo med običajnim poslovanjem;

stroški dejavnosti kulturne in umetnostne vzgoje ter spodbujanja razumevanja pomena varovanja in spodbujanja raznolikosti kulturnih izrazov z izobraževalnimi programi in s programi za povečevanje ozaveščenosti širše javnosti, vključno z uporabo novih tehnologij;

stroški izboljšanja dostopa javnosti do kulturnih institucij ali do območij dediščine in dejavnosti, povezanih s kulturno dediščino, vključno s stroški digitalizacije in uporabe novih tehnologij, kot tudi stroški za izboljšanje dostopnosti za invalide;

stroški poslovanja, neposredno povezani s kulturnim projektom ali dejavnostjo, na primer najem ali zakup nepremičnin in kulturnih prizorišč, potni stroški, material in zaloge, neposredno povezani s kulturnim projektom ali dejavnostjo, arhitekturne strukture za razstave in kulise, posojilo, zakup in amortizacija orodja, programskega orodja in opreme, stroški za pravice dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, in drugih vsebin, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine, stroški promocije in stroški, nastali neposredno kot posledica projekta ali dejavnosti; amortizacijski stroški in stroški financiranja so upravičeni samo, če niso že zajeti v pomoči za naložbe;

stroški za osebje, ki dela za kulturno ustanovo ali na območju dediščine, ali za projekt;

stroški svetovalnih in podpornih storitev, ki jih izvajajo zunanji svetovalci in ponudniki storitev, nastali neposredno kot posledica projekta.

pomoči za produkcijo avdiovizualnih del;

pomoči za predprodukcijo; in

pomoči za distribucijo.

zahteva, da se do 160 % dodeljene pomoči za produkcijo določenega avdiovizualnega dela porabi na ozemlju države članice, ki odobri pomoč; ali

izračuna pomoč, dodeljena za produkcijo avdiovizualnega dela, kot odstotek izdatkov za produkcijske dejavnosti v državi članici, ki dodeli pomoč, ki je v primeru shem podpore največkrat v obliki davčnih spodbud.

za pomoč za produkcijo: skupni stroški produkcije avdiovizualnih del, vključno s stroški za izboljšanje dostopnosti za invalide;

za pomoč za predprodukcijo: stroški scenaristike in razvoj avdiovizualnih del;

za pomoč za distribucijo: stroški distribucije in promocije avdiovizualnih del.

do 60 % upravičenih stroškov za čezmejne produkcije, ki jih financira več kot ena država članica in v katerih sodelujejo producenti iz več kot ene države članice;

do 100 % upravičenih stroškov za zahtevna avdiovizualna dela in koprodukcije, ki vključujejo države s seznama Odbora za razvojno pomoč OECD.

pomoči za naložbe, vključno s pomočjo za izgradnjo ali nadgradnjo športne in večnamenske rekreacijske infrastrukture;

pomoč za tekoče poslovanje športne infrastrukture.

50 % upravičenih stroškov za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom od enega do tri milijone potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena;

75 % upravičenih stroškov za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom do enega milijona potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena.

naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo pristaniške infrastrukture;

naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo dostopovne infrastrukture;

izkopa.

100 % upravičenih stroškov, če skupni upravičeni stroški projekta znašajo do 20 milijonov EUR;

80 % upravičenih stroškov, če skupni upravičeni stroški projekta presegajo 20 milijonov EUR, vendar ne presegajo 50 milijonov EUR;

60 % upravičenih stroškov, če skupni upravičeni stroški projekta presegajo 50 milijonov EUR, vendar ne presegajo zneska, določenega v točki (ee) člena 4(1).

naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo pristaniške infrastrukture;

naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo dostopovne infrastrukture;

izkopa.

na projekt v primeru pomoči iz člena 56e(2) in (4), člena 56e(5)(a)(i), člena 56e(6) in (7), člena 56e(8)(a) in (b) ter člena 56e(9);

na končnega upravičenca v primeru pomoči iz člena 56e(5)(a)(ii) in (iii), člena 56e(8)(d), člena 56e(10) in člena 56f.

izpolnjuje pogoje iz enega od odstavkov 2 do 9 in

če je financiranje zagotovljeno v obliki posojil končnemu upravičencu, ima obrestno mero, ki ustreza vsaj osnovni stopnji referenčne obrestne mere, veljavne v času odobritve posojila.

pomoč se dodeli samo projektom, ki izpolnjujejo vse pogoje glede združljivosti iz člena 52, razen če je v točkah (c) in (d) tega odstavka navedeno drugače;

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 150 milijonov EUR;

projekt povezuje samo spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, ki so javne uprave ali javni ali zasebni subjekti, pooblaščeni za opravljanje storitev splošnega pomena ali storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) Pogodbe. Projekti, ki vključujejo elemente ali subjekte, ki niso navedeni v tej točki, so izključeni;

z odstopanjem od člena 52(4) mora biti ugotovljeno nedelovanje trga preverjeno z razpoložljivim ustreznim kartiranjem, ali, če tako kartiranje ni na voljo, z javnim posvetovanjem, kot je navedeno v nadaljevanju:

pomoč se dodeli le za naložbe v energetsko infrastrukturo za plin in električno energijo, ki niso izvzete iz pravil o dostopu tretjih oseb, reguliranju tarif in razvezavi na podlagi zakonodaje na področju notranjega energijskega trga, za naslednje kategorije projektov:

pomoč za naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov izpolnjuje naslednje zahteve:

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt iz točke (a) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 150 milijonov EUR. Nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt iz točke (b) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 75 milijonov EUR.

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati:

pomoč se ne dodeli za usposabljanje, namenjeno izpolnjevanju obveznih nacionalnih zahtev v zvezi z usposabljanjem.

pomoč za infrastrukturo, razen pristanišč, se dodeli samo za naslednje projekte:

pomoč za projekte pristaniške infrastrukture izpolnjuje naslednje zahteve:

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se v skladu s točko (a) ali (b) zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 150 milijonov EUR.

pomoč se dodeli samo za naslednje projekte:

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 100 milijonov EUR.

pomoč se dodeli samo za naslednje projekte:

brez poseganja v točko (a) se lahko pomoč, kadar se ukrep pomoči nanaša na izboljšanje energetske učinkovitosti (i) stanovanjskih stavb, (ii) stavb, namenjenih zagotavljanju izobraževalnih ali socialnih storitev ali dejavnostim, povezanim s pravosodjem, policijskimi ali gasilskimi storitvami, (iii) stavb, namenjenih dejavnostim, povezanim z javno upravo, ali (iv) stavb iz točk (i), (ii) ali (iii), v katerih dejavnosti, ki niso navedene v točkah (i), (ii) ali (iii), zavzemajo manj kot 35 % notranje tlorisne površine, dodeli tudi za ukrepe, s katerimi se hkrati izboljšuje energetska učinkovitost teh stavb in vključujejo katero koli ali vse od naslednjih naložb:

Končni upravičenci do pomoči so lahko lastniki ali najemniki stavbe, odvisno od tega, kdo prejme financiranje za projekt;

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt iz točke (a) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 50 milijonov EUR;

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na projekt iz točke (b) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 50 milijonov EUR na končnega upravičenca in stavbo;

pomoč za ukrepe, s katerimi se izboljšuje energetska učinkovitost stavb, iz točke (b) je pod naslednjimi pogoji lahko namenjena tudi spodbujanju pogodbenega zagotavljanja prihranka energije:

pomoč se lahko dodeli za:

za projekte, ki spadajo pod alinee (i), (ii) in (iii) točke (a), nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 75 milijonov EUR. Za projekte, ki spadajo pod alinee (iv), (v) in (vi) točke (a), nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 30 milijonov EUR.

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na končnega upravičenca v okviru podpore sklada InvestEU, ne presega 15 milijonov EUR in se zagotovi:

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na končnega upravičenca v okviru podpore sklada InvestEU, ne presega 15 milijonov EUR in se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, katerih glavne dejavnosti se izvajajo na območjih, ki prejemajo pomoč, če se financiranje ne uporabi za selitev dejavnosti v smislu člena 2(61a);

nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na končnega upravičenca v okviru podpore sklada InvestEU, ne presega 2 milijonov EUR in se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;

podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;

podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane s tem podjetjem, ali določbe v statutu tega podjetja;

podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.