(1)

Direktiva 2008/98/ES določa obveznost držav članic, da v svoje programe preprečevanja nastajanja odpadkov vključijo preprečevanje odpadne hrane ter spremljajo in ocenjujejo izvajanje svojih ukrepov za preprečevanje odpadne hrane tako, da merijo stopnje odpadne hrane na podlagi skupne metodologije. Komisija določi skupno metodologijo in minimalne zahteve glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane na podlagi rezultatov dela platforme EU o izgubi hrane in o odpadni hrani.

(2)

Opredelitev hrane iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vključuje vso hrano vzdolž celotne prehranske verige od proizvodnje do porabe. Hrana vključuje tudi neužitne dele, če med proizvodnjo niso bili ločeni od užitnih delov, kot so kosti z mesom, namenjenim za prehrano ljudi. Hrana lahko tako vključuje elemente, ki so sestavljeni iz delov hrane, namenjenih zaužitju, in delov hrane, ki niso namenjeni zaužitju.

(3)

Odpadna hrana ne vključuje izgub v fazah prehranske verige, ko nekateri proizvodi še niso postali hrana, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002, kot so na primer užitne rastline pred žetvijo. Poleg tega ne vključuje stranskih proizvodov iz proizvodnje hrane, ki izpolnjujejo merila iz člena 5(1) Direktive 2008/98/ES, saj takšni stranski proizvodi niso odpadki.

(4)

Nastajanje odpadne hrane je treba preprečevati in zmanjševati njeno količino v celotni prehranski verigi. Vrste odpadne hrane in dejavniki, ki prispevajo k nastajanju odpadne hrane, se precej razlikujejo med različnimi fazami prehranske verige, zato bi bilo treba odpadno hrano meriti ločeno po fazah.

(5)

Odpadno hrano bi bilo treba uvrstiti v različne faze prehranske verige v skladu s skupno statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji, kot je določena z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (NACE Revizija 2). Če ni ustrezne klasifikacije NACE Revizija 2, bi bilo treba uvrstitev v „gospodinjstva“ izvesti s sklicevanjem na točko 1.2 oddelka 8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(6)

Odločba Komisije 2000/532/ES (5) o oblikovanju evropskega seznama odpadkov sicer ne omogoča natančne identifikacije odpadne hrane, lahko pa nacionalnim organom zagotovi smernice za merjenje odpadne hrane.

(7)

Kmetijski materiali iz člena 2(1)(f) Direktive 2008/98/ES in stranski živalski proizvodi iz člena 2(2)(b) Direktive 2008/98/ES so izključeni iz področja uporabe navedene direktive in se zato ne bi smeli meriti kot odpadna hrana.

(8)

Da bi bila metodologija praktično uporabna ter obremenitev zaradi spremljanja sorazmerna in smiselna, se nekaterih tokov odpadkov, za katere se ne pričakuje, da vključujejo odpadno hrano, ali odpadkov, ki vključujejo odpadno hrano v zanemarljivih količinah, ne bi smelo meriti kot odpadne hrane.

(9)

Da bi se izboljšala natančnost merjenja odpadne hrane, bi bilo treba iz mase odpadne hrane čim bolj izključiti neživilske materiale, zmešane z odpadno hrano (npr. zemljo ali embalažo).

(10)

Obstaja več vrst hrane, ki se običajno zavrže kot odpadna voda ali z odpadno vodo, kot so ustekleničena pitna in mineralna voda, pijače in druge tekočine. Trenutno ni metod za merjenje takšnih odpadkov, ki bi zagotovile zadostno zanesljivost in primerljivost sporočenih podatkov. Zato se hrana takšne vrste ne bi smela meriti kot odpadna hrana. Vendar bi morale imeti države članice možnost, da prostovoljno sporočijo informacije o teh vrstah hrane.

(11)

Medtem ko so snovi, namenjene za uporabo kot posamična krmila, iz člena 2(2)(e) Direktive 2008/98/ES izključene iz področja uporabe navedene direktive in se jih zato ne bi smelo meriti kot odpadno hrano, so informacije o hrani, izvorno namenjeni za prehrano ljudi in nato preusmerjeni v živalsko krmo (vključno z nekdanjimi živili, kot so opredeljena v točki 3 dela A Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 68/2013 (6)), pomembne za razumevanje tokov materialov, povezanih s hrano, in se lahko uporabijo pri načrtovanju usmerjene politike preprečevanja odpadne hrane. Zato bi morale imeti države članice možnost, da te informacije sporočijo prostovoljno in na enoten način.

(12)

Da bi lahko natančno določile količine odpadne hrane, ki nastane v posameznih fazah prehranske verige, bi morale države članice izvesti poglobljeno merjenje količin odpadne hrane. Takšno poglobljeno merjenje bi bilo treba redno izvajati za vsako fazo prehranske verige in vsaj enkrat na štiri leta.

(13)

V skladu s členom 37(3) Direktive 2008/98/ES države članice vsako leto sporočijo podatke o količinah odpadne hrane. Za zagotovitev sorazmernosti in zmanjšanje upravnega bremena pri pripravi navedenih letnih poročil bi morale imeti države članice na voljo različne metode za merjenje odpadne hrane, vključno z obstoječimi analizami nastajanja odpadne hrane, novimi namenskimi študijami o odpadni hrani ter podatki, zbranimi za statistiko odpadkov ali obveznosti poročanja o odpadkih, in drugimi socialno-ekonomskimi podatki ali kombinacijo navedenih možnosti. Čim več bi bilo treba uporabljati uveljavljene vire podatkov, kot je evropski statistični sistem.

(14)

Za enotno spremljanje tokov materialov v prehranski verigi v okviru usmerjene politike preprečevanja odpadne hrane bi bilo treba zagotoviti, da lahko države članice, ki se odločijo za podrobnejše merjenje odpadne hrane ali razširitev obsega merjenja na povezane tokove materialov, to naredijo na enoten način.

(15)

Za preverjanje sporočenih podatkov ter izboljšanje metod merjenja in zagotovitev njihove primerljivosti bi morale države članice predložiti dodatne informacije o metodah merjenja in kakovosti zbranih podatkov –