Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019D1597

Delegirani sklep Komisije (EU) 2019/1597 z dne 3. maja 2019 o dopolnitvi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane (Besedilo velja za EGP.)

C/2019/3211

OJ L 248, 27.9.2019, p. 77–85 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_del/2019/1597/oj

27.9.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/77


DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1597

z dne 3. maja 2019

o dopolnitvi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (1) ter zlasti člena 9(8) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2008/98/ES določa obveznost držav članic, da v svoje programe preprečevanja nastajanja odpadkov vključijo preprečevanje odpadne hrane ter spremljajo in ocenjujejo izvajanje svojih ukrepov za preprečevanje odpadne hrane tako, da merijo stopnje odpadne hrane na podlagi skupne metodologije. Komisija določi skupno metodologijo in minimalne zahteve glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane na podlagi rezultatov dela platforme EU o izgubi hrane in o odpadni hrani.

(2)

Opredelitev hrane iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vključuje vso hrano vzdolž celotne prehranske verige od proizvodnje do porabe. Hrana vključuje tudi neužitne dele, če med proizvodnjo niso bili ločeni od užitnih delov, kot so kosti z mesom, namenjenim za prehrano ljudi. Hrana lahko tako vključuje elemente, ki so sestavljeni iz delov hrane, namenjenih zaužitju, in delov hrane, ki niso namenjeni zaužitju.

(3)

Odpadna hrana ne vključuje izgub v fazah prehranske verige, ko nekateri proizvodi še niso postali hrana, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002, kot so na primer užitne rastline pred žetvijo. Poleg tega ne vključuje stranskih proizvodov iz proizvodnje hrane, ki izpolnjujejo merila iz člena 5(1) Direktive 2008/98/ES, saj takšni stranski proizvodi niso odpadki.

(4)

Nastajanje odpadne hrane je treba preprečevati in zmanjševati njeno količino v celotni prehranski verigi. Vrste odpadne hrane in dejavniki, ki prispevajo k nastajanju odpadne hrane, se precej razlikujejo med različnimi fazami prehranske verige, zato bi bilo treba odpadno hrano meriti ločeno po fazah.

(5)

Odpadno hrano bi bilo treba uvrstiti v različne faze prehranske verige v skladu s skupno statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji, kot je določena z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (NACE Revizija 2). Če ni ustrezne klasifikacije NACE Revizija 2, bi bilo treba uvrstitev v „gospodinjstva“ izvesti s sklicevanjem na točko 1.2 oddelka 8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(6)

Odločba Komisije 2000/532/ES (5) o oblikovanju evropskega seznama odpadkov sicer ne omogoča natančne identifikacije odpadne hrane, lahko pa nacionalnim organom zagotovi smernice za merjenje odpadne hrane.

(7)

Kmetijski materiali iz člena 2(1)(f) Direktive 2008/98/ES in stranski živalski proizvodi iz člena 2(2)(b) Direktive 2008/98/ES so izključeni iz področja uporabe navedene direktive in se zato ne bi smeli meriti kot odpadna hrana.

(8)

Da bi bila metodologija praktično uporabna ter obremenitev zaradi spremljanja sorazmerna in smiselna, se nekaterih tokov odpadkov, za katere se ne pričakuje, da vključujejo odpadno hrano, ali odpadkov, ki vključujejo odpadno hrano v zanemarljivih količinah, ne bi smelo meriti kot odpadne hrane.

(9)

Da bi se izboljšala natančnost merjenja odpadne hrane, bi bilo treba iz mase odpadne hrane čim bolj izključiti neživilske materiale, zmešane z odpadno hrano (npr. zemljo ali embalažo).

(10)

Obstaja več vrst hrane, ki se običajno zavrže kot odpadna voda ali z odpadno vodo, kot so ustekleničena pitna in mineralna voda, pijače in druge tekočine. Trenutno ni metod za merjenje takšnih odpadkov, ki bi zagotovile zadostno zanesljivost in primerljivost sporočenih podatkov. Zato se hrana takšne vrste ne bi smela meriti kot odpadna hrana. Vendar bi morale imeti države članice možnost, da prostovoljno sporočijo informacije o teh vrstah hrane.

(11)

Medtem ko so snovi, namenjene za uporabo kot posamična krmila, iz člena 2(2)(e) Direktive 2008/98/ES izključene iz področja uporabe navedene direktive in se jih zato ne bi smelo meriti kot odpadno hrano, so informacije o hrani, izvorno namenjeni za prehrano ljudi in nato preusmerjeni v živalsko krmo (vključno z nekdanjimi živili, kot so opredeljena v točki 3 dela A Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 68/2013 (6)), pomembne za razumevanje tokov materialov, povezanih s hrano, in se lahko uporabijo pri načrtovanju usmerjene politike preprečevanja odpadne hrane. Zato bi morale imeti države članice možnost, da te informacije sporočijo prostovoljno in na enoten način.

(12)

Da bi lahko natančno določile količine odpadne hrane, ki nastane v posameznih fazah prehranske verige, bi morale države članice izvesti poglobljeno merjenje količin odpadne hrane. Takšno poglobljeno merjenje bi bilo treba redno izvajati za vsako fazo prehranske verige in vsaj enkrat na štiri leta.

(13)

V skladu s členom 37(3) Direktive 2008/98/ES države članice vsako leto sporočijo podatke o količinah odpadne hrane. Za zagotovitev sorazmernosti in zmanjšanje upravnega bremena pri pripravi navedenih letnih poročil bi morale imeti države članice na voljo različne metode za merjenje odpadne hrane, vključno z obstoječimi analizami nastajanja odpadne hrane, novimi namenskimi študijami o odpadni hrani ter podatki, zbranimi za statistiko odpadkov ali obveznosti poročanja o odpadkih, in drugimi socialno-ekonomskimi podatki ali kombinacijo navedenih možnosti. Čim več bi bilo treba uporabljati uveljavljene vire podatkov, kot je evropski statistični sistem.

(14)

Za enotno spremljanje tokov materialov v prehranski verigi v okviru usmerjene politike preprečevanja odpadne hrane bi bilo treba zagotoviti, da lahko države članice, ki se odločijo za podrobnejše merjenje odpadne hrane ali razširitev obsega merjenja na povezane tokove materialov, to naredijo na enoten način.

(15)

Za preverjanje sporočenih podatkov ter izboljšanje metod merjenja in zagotovitev njihove primerljivosti bi morale države članice predložiti dodatne informacije o metodah merjenja in kakovosti zbranih podatkov –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Obseg merjenja odpadne hrane

1.   Količine odpadne hrane se merijo ločeno za naslednje faze prehranske verige:

(a)

primarna pridelava;

(b)

predelava in proizvodnja;

(c)

prodaja na drobno in distribucija hrane;

(d)

restavracije in gostinske dejavnosti;

(e)

gospodinjstva.

2.   Odpadno hrano bi bilo treba uvrstiti v posamezne faze prehranske verige iz odstavka 1 v skladu s Prilogo I.

3.   V merjenje se vključi odpadna hrana, razvrščena v kode odpadkov iz Priloge II ali katere koli kode odpadkov za odpadke, ki vsebujejo odpadno hrano.

4.   V merjenje odpadne hrane se ne vključijo naslednji elementi:

(a)

kmetijski materiali iz člena 2(1)(f) Direktive 2008/98/ES;

(b)

stranski živalski proizvodi iz člena 2(2)(b) Direktive 2008/98/ES;

(c)

ostanki odpadne hrane, zbrani znotraj odpadne embalaže, razvrščene v kodo odpadka „15 01 – Embalaža (vključno z embalažo, ločeno zbrano kot komunalni odpadek)“ na evropskem seznamu odpadkov, kot je določen z Odločbo 2000/532/ES;

(d)

ostanki odpadne hrane, zbrani znotraj odpadkov, razvrščenih v kodo odpadkov: „20 03 03 – Odpadki iz čiščenja cest“ na evropskem seznamu odpadkov, kot je določen z Odločbo 2000/532/ES;

(e)

v največji možni meri neživilski materiali, ki so v času zbiranja zmešani z odpadno hrano.

5.   V merjenje odpadne hrane niso vključeni naslednji elementi, brez poseganja v prostovoljno merjenje iz člena 3:

(a)

odpadna hrana, zavržena kot odpadna voda ali z odpadno vodo;

(b)

snovi, namenjene za uporabo kot posamična krmila, iz člena 2(2)(e) Direktive 2008/98/ES.

Člen 2

Metodologija za merjenje odpadne hrane

1.   Države članice vsako leto izmerijo količino odpadne hrane, ki nastane v celotnem koledarskem letu.

2.   Države članice najmanj enkrat na štiri leta izmerijo količino odpadne hrane za določeno fazo prehranske verige in pri tem uporabijo metodologijo iz Priloge III.

3.   Če se metodologija iz Priloge III ne uporabi, države članice izmerijo količino odpadne hrane za določeno fazo prehranske verige po metodologiji iz Priloge IV.

4.   Za prvo obdobje poročanja iz tretjega pododstavka člena 37(3) Direktive 2008/98/ES države članice izmerijo količino odpadne hrane za vse faze prehranske verige po metodologiji iz Priloge III. Za navedeno obdobje lahko države članice uporabijo podatke, ki so že bili zbrani v okviru obstoječih ureditev za leto 2017 ali pozneje.

5.   Količine odpadne hrane se merijo v metričnih tonah sveže mase.

Člen 3

Prostovoljno merjenje

Države članice lahko merijo in Komisiji predložijo dodatne podatke v zvezi s stopnjami odpadne hrane in podatke o preprečevanju nastajanja odpadne hrane. Taki podatki lahko zajemajo:

(a)

količine odpadne hrane, ki se šteje kot sestavljena iz delov hrane, namenjenih prehrani ljudi;

(b)

količine odpadne hrane, zavržene kot odpadna voda ali z odpadno vodo;

(c)

količine hrane, ki je bila prerazporejena za prehrano ljudi, ko je navedeno v členu 9(1)(h) Direktive 2008/98/ES;

(d)

količine hrane, ki ni več namenjena za prehrano ljudi in je dana na trg, da jo nosilec dejavnosti proizvodnje krme, kot je opredeljen v členu 3(6) Uredbe (ES) št. 178/2002, predela v krmo;

(e)

nekdanja živila, kot so opredeljena v točki 3 dela A Priloge k Uredbi (EU) št. 68/2013.

Člen 4

Minimalne zahteve glede kakovosti

1.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zanesljivega in točnega merjenja odpadne hrane. Države članice zlasti zagotovijo, da:

(a)

merjenje, ki se izvaja v skladu z metodologijo iz Priloge III, temelji na reprezentativnem vzorcu populacije, za katero se njegovi rezultati uporabljajo, in ustrezno odraža nihanja podatkov o količinah odpadne hrane, ki se meri;

(b)

merjenje, ki se izvaja v skladu z metodologijo iz Priloge IV, temelji na najboljših razpoložljivih informacijah.

2.   Države članice Komisiji predložijo informacije o metodah, ki jih uporabijo za merjenje odpadne hrane med vsako posamezno fazo prehranske verige, in o bistvenih spremembah uporabljenih metod v primerjavi z metodami, ki so se uporabile za predhodno merjenje.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 3. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(2)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(3)  Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(4)  Uredba (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (UL L 332, 9.12.2002, str. 1).

(5)  Odločba Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).

(6)  Uredba Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil. (UL L 29, 30.1.2013, str. 1).


PRILOGA I

Uvrstitev odpadne hrane v različne faze prehranske verige

 

 

Dejavnosti, ki povzročijo nastanek odpadkov

Faze prehranske verige

Ustrezna postavka v statistiki odpadkov (1), ki vključuje dano fazo prehranske verige

Ustrezna koda NACE Rev. 2

Opis

Primarna pridelava

Del postavke 1

Oddelek A

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

 

Razdelek 01

Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve

 

Razdelek 03

Ribištvo in akvakultura

Predelava in proizvodnja

Del postavke 3

Oddelek C

Proizvodnja

 

Razdelek 10

Proizvodnja živil

 

Razdelek 11

Proizvodnja pijač

Prodaja na drobno in distribucija hrane

Del postavke 17

Oddelek G

Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

 

Razdelek 46

Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili

 

Razdelek 47

Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili

Restavracije in gostinske storitve

Del postavke 17

Oddelek I

Gostinstvo

 

Razdelek 55

Nastanitev

 

Razdelek 56

Dejavnost strežbe jedi in pijač

Oddelki N, O, P, Q, R, S

 

 

Oddelki, ki vključujejo dejavnosti zagotavljanja gostinskih storitev (kot so priprava in dostava hrane za osebje, priprava in dostava hrane v zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah, priprava in dostava hrane na prevoznih sredstvih).

 

Gospodinjstva

Postavka 19

„Gospodinjstva“ iz točke 1.2 oddelka 8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2150/2002 o statistiki odpadkov

Odpadki iz gospodinjstev


(1)  Točka 1 oddelka 8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2150/2002.


PRILOGA II

Kode odpadkov z evropskega seznama odpadkov za vrste odpadkov, ki običajno vključujejo odpadno hrano

 

Primarna pridelava

02 01 02

Odpadna živalska tkiva

02 01 03

Odpadna rastlinska tkiva

 

Predelava in proizvodnja

02 02

Odpadki iz priprave in predelave mesa, rib in drugih živil živalskega izvora

02 03

Odpadki iz priprave in predelave sadja, vrtnin, žitaric, jedilnih olj, kakava, kave, čaja in tobaka; iz konzerviranja; iz proizvodnje kvasa in kvasnega ekstrakta, iz priprave in fermentacije melase

02 04

Odpadki iz proizvodnje sladkorja

02 05

Odpadki iz industrije mlečnih izdelkov

02 06

Odpadki iz pekarn in slaščičarn

02 07

Odpadki iz proizvodnje alkoholnih in brezalkoholnih pijač (razen kave, čaja in kakava)

 

Prodaja na drobno in distribucija hrane

20 01 08

Biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz restavracij

20 01 25

Jedilno olje in maščobe

20 03 01

Mešani komunalni odpadki

20 03 02

Odpadki s tržnic

16 03 06

Organski odpadki, ki niso navedeni pod 16 03 05

 

Restavracije in gostinske storitve

20 01 08

Biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz restavracij

20 01 25

Jedilno olje in maščobe

20 03 01

Mešani komunalni odpadki

 

Gospodinjstva

20 01 08

Biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz restavracij

20 01 25

Jedilno olje in maščobe

20 03 01

Mešani komunalni odpadki


PRILOGA III

Metodologija za poglobljeno merjenje odpadne hrane

Količina odpadne hrane znotraj faze prehranske verige se določi z merjenjem odpadne hrane, ki jo proizvede vzorec nosilcev živilske dejavnosti ali gospodinjstev, v skladu s katero koli od naslednjih metod ali kombinacijo teh metod ali s katero koli drugo enakovredno metodo v smislu ustreznosti, reprezentativnosti in zanesljivosti.

Faza prehranske verige

Metode merjenja

Primarna pridelava

Neposredna meritev

Masna bilanca

 

Vprašalniki in razgovori

Koeficienti in statistika pridelave

Analiza sestave odpadkov

Predelava in proizvodnja

Prodaja na drobno in distribucija hrane

Analiza sestave odpadkov

Štetje/skeniranje

 

Restavracije in gostinske storitve

 

Dnevniki, rokovniki

Gospodinjstva

 

Opis metod

Metode, ki temeljijo na neposrednem dostopu do odpadne hrane / neposrednem merjenju

Naslednje metode uporablja subjekt z neposrednim (fizičnim) dostopom do odpadne hrane, da izmeri njeno količino ali oceni njeno približno količino:

Neposredno merjenje (tehtanje ali volumetrična ocena)

Uporaba merilne naprave za določanje mase vzorcev odpadne hrane ali frakcij celotnih odpadkov, in sicer neposredno ali na podlagi volumna. Vključuje merjenje ločeno zbrane odpadne hrane.

Skeniranje/štetje

Ocena števila predmetov, ki sestavljajo odpadno hrano, in uporaba rezultatov za določitev mase.

Analiza sestave odpadkov

Fizično ločevanje odpadne hrane od drugih frakcij za določitev mase izločenih frakcij.

Dnevniki, rokovniki

Posameznik ali skupina posameznikov redno vodi evidenco ali beleži podatke o odpadni hrani.

Druge metode

Naslednje metode se uporabljajo, ko ni neposrednega (fizičnega) dostopa do odpadne hrane ali neposredno merjenje ni izvedljivo:

Masna bilanca

Izračun količine odpadne hrane na podlagi mase vhodnih in izhodnih tokov hrane v sistem, kjer poteka merjenje, in iz njega, ob upoštevanju predelave in porabe hrane znotraj sistema.

Koeficienti

Uporaba predhodno določenih koeficientov odpadne hrane ali reprezentativnih odstotkov za podsektor živilske industrije ali za posameznega nosilca dejavnosti. Takšni koeficienti ali odstotki se določijo z vzorčenjem, podatki, ki jih zagotovijo nosilci živilske dejavnosti, ali drugimi metodami.


PRILOGA IV

Metodologija za merjenje odpadne hrane, kjer se ne uporablja poglobljeno merjenje v skladu z metodologijo iz Priloge III

Kadar se poglobljeno merjenje iz člena 2 ne uporablja, se količine odpadne hrane, ki nastanejo v dani fazi prehranske verige, merijo z uporabo katere koli od naslednjih metod ali kombinacije teh metod:

(a)

Izračun količine odpadne hrane na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov o deležu odpadne hrane v dani fazi prehranske verige (določena v skladu s Prilogo III) in o skupni količini nastalih odpadkov v tej fazi. Skupna količina nastalih odpadkov v dani fazi prehranske verige se določi na podlagi podatkov, sporočenih v skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 2150/2002 za vsako fazo prehranske verige iz Priloge I. Če takšni podatki za dano leto niso na voljo, se uporabijo podatki za preteklo leto.

(b)

Izračun količine odpadne hrane na podlagi socialno-ekonomskih podatkov, ki se nanašajo na zadevne faze prehranske verige. Izračun odpadne hrane temelji na najnovejših podatkih o količinah odpadne hrane, nastale v fazi prehranske verige, ter na povečanju ali zmanjšanju (v obdobju od leta zadnjega merjenja teh podatkov do tekočega obdobja poročanja) stopnje enega ali več naslednjih socialno-ekonomskih kazalnikov:

Faza prehranske verige

Kazalnik

Primarna pridelava

Proizvodnja hrane v kmetijstvu, ribištvo in lov

Predelava in proizvodnja

Proizvodnja predelane hrane – na podlagi podatkov PRODCOM (1)

Prodaja na drobno in distribucija hrane

Prihodek od živil

Prebivalstvo

Restavracije in gostinske storitve

Prihodek

Zaposlitev (v ekvivalentih polnega delovnega časa)

Gospodinjstva

Prebivalstvo

Razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo (2)

Države članice lahko uporabijo druge kazalnike, če so v večji soodnosnosti z nastajanjem odpadne hrane v dani fazi prehranske verige.


(1)  Uredba Komisije (ES) št. 912/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3924/91 o uvedbi raziskovanja o industrijski proizvodnji na ravni Skupnosti (UL L 163, 30.4.2004, str. 71).

(2)  Kot ga sporoči Eurostat.


Top