1.

Ali je treba člen 2(1) Direktive 2006/126/ES (1) razlagati tako, da morajo države članice vozniško dovoljenje priznati brez nadaljnjega preverjanja tudi v primeru, ko izdaja tega dokumenta temelji na zamenjavi vozniškega dovoljenja, za katerega je bilo v državi izdaje prijavljeno, da je izgubljeno, in je v tej državi izgubilo svojo veljavnost?

2.

Ali sme država članica priznanje zamenjanega vozniškega dovoljenja na podlagi člena 11(4), drugi pododstavek, Direktive 2006/126/ES zavrniti, če je bila zamenjava opravljena v času, v katerem je država članica, ki je izdala izvorno vozniško dovoljenje, odvzela pravico do vožnje do takrat, ko bo opravil preizkus sposobnosti za vožnjo?

3.

Ali sme država članica priznanje zamenjanega vozniškega dovoljenja zavrniti, če lahko država članica, na ozemlju katere se pojavi vprašanje o priznanju vozniškega dovoljenja, na podlagi konkretnih in ugotovljenih podatkov ugotovi, da pravica do vožnje v času zamenjave vozniškega dovoljenja ni več obstajala?

4.

Ali sme država članica priznanje zamenjanega vozniškega dovoljenja zavrniti tudi, če se vprašanje priznanja navezuje na državljana države članice, v kateri se je pojavilo vprašanje o priznanju, in ta država članica na podlagi konkretnih in ugotovljenih podatkov ugotovi, da zadevna oseba v trenutku zamenjave in/ali v trenutku vložitve prošnje za priznanje ni izpolnjevala minimalnih pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja v tej državi članici?

5.

Ali je treba člen 2(1) Direktive 2006/126/ES razlagati tako, da ustvarja neenakost med državljanom države članice, ki pravico do vožnje spet pridobi šele po opravljenem preizkusu sposobnosti za vožnjo, in državljanom, ki je bil prav tako napoten na preizkus sposobnosti za vožnjo, vendar je v vmesnem času – po možnosti s kršitvijo zahtev v zvezi s prebivališčem ali z zamenjavo na podlagi vozniškega dovoljenja, ki je v državi članici izdaje prenehalo veljati – pridobil tuje vozniško dovoljenje?