This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62010CN0516
Case C-516/10: Action brought on 29 October 2010 — European Commission v Republic of Austria
Zadeva C-516/10: Tožba, vložena 29. oktobra 2010 – Evropska komisija proti Republiki Avstriji
Zadeva C-516/10: Tožba, vložena 29. oktobra 2010 – Evropska komisija proti Republiki Avstriji
UL C 13, 15.1.2011, p. 21–21
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
15.1.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 13/21 |
Tožba, vložena 29. oktobra 2010 – Evropska komisija proti Republiki Avstriji
(Zadeva C-516/10)
()
2011/C 13/38
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Braun in E. Montaguti, zastopnika)
Tožena stranka: Republika Avstrija
Predlogi tožeče stranke
Tožeča stranka predlaga, naj Sodišče
— |
ugotovi, da je Republika Avstrija s tem, da je ohranila člen 5 v povezavi s členoma 2(3) in (4) ter 6(2)(g) VGVG, kršila člena 49 in 63 PDEU; |
— |
ugotovi, da je Republika Avstrija s tem, da je ohranila člen 6(2)(d) v povezavi s členoma 2(3) in (4) VGVG, kršila člena 49 in 63 PDEU; |
— |
Republiki Avstriji naloži plačilo stroškov postopka. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Komisija ne dvomi, da smejo države članice iz razlogov v splošnem interesu omejiti pridobivanje zemljišč. V predlogih navedene določbe zakona o prometu z zemljišči dežele Vorarlberg (Vorarlberger Grundverkehrsgesetz, v nadaljevanju: VGVG) pa naj bi vendar pomenile nesorazmerno omejitev prostega pretoka kapitala in pravice do ustanavljanja.
Posebej naj bi bilo nesorazmerno tako imenovano pravilo o interesentih, po katerem VGVG pri pridobivanju kmetijskih zemljišč kmetom daje prednost pred nekmeti. Nadaljnjo uporabo zemljišč v kmetijske namene bi lahko na primer zagotovili tudi tako, da bi bili potencialni pridobitelji pripravljeni dati zemljišče dolgoročno v zakup dotedanjemu zakupniku.
Prav tako naj ne bi bilo smiselno, zakaj se pravilo o interesentih uporabi tudi, kadar dotedanji lastnik vloži svoje zemljišče kot stvarni vložek v gospodarsko družbo ali fundacijo, čeprav bi bila zagotovljena nadaljnja kmetijska uporaba.
Po mnenju Komisije prav tako ni sorazmerno, da se navedeno pravilo o interesentih ponovno uporabi, če iz razlogov, ki niso na strani prodajalca, ne pride do sklenitve kupoprodajne pogodbe.
Končno Komisija nasprotuje temu, da VGVG ne določa ureditve, ki bi ob nezadostnem zanimanju kmetov za obdelovanje kmetijskega zemljišča dopuščala, da se to zemljišče proda brez obveznosti, da ga pridobitelj uporablja za kmetijske namene.