(1)

Uredba (EU) 2016/1011 določa pravila o tem, kako nadzorovani subjekti v Uniji uporabljajo referenčne vrednosti iz tretjih držav, ki jih zagotavljajo upravljavci referenčnih vrednosti iz tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: ureditev tretje države). Navedena uredba omejuje možnost nadzorovanih subjektov v Uniji, da uporabljajo referenčne vrednosti iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 51(5) Uredbe (EU) 2016/1011 je uporaba referenčne vrednosti iz tretje države s strani nadzorovanih subjektov v Uniji dovoljena le za finančne instrumente, finančne pogodbe in meritve uspešnosti investicijskega sklada, ki se na to referenčno vrednost že sklicujejo ali ki dodajo sklicevanje nanjo pred 31. decembrom 2023, razen če je Komisija sprejela odločitev o enakovrednosti iz člena 30(2) ali (3) navedene uredbe, če je upravljavec priznan v skladu s členom 32 navedene uredbe ali je bila referenčna vrednost odobrena v skladu s členom 33 navedene uredbe.

(3)

Za oceno stanja in pripravo poročila, ki se zahteva v skladu s členom 54(7) Uredbe (EU) 2016/1011, je Komisija v okviru ciljno usmerjenega posvetovanja med 20. majem 2022 in 12. avgustom 2022 zaprosila za povratne informacije o uporabi ureditve tretje države iz Uredbe (EU) 2016/1011 po koncu prehodnega obdobja iz člena 51(5) Uredbe (EU) 2016/1011. Anketiranci so poudarili, da je treba podaljšati prehodno obdobje navedene ureditve tretje države, saj nadzorovani subjekti v Uniji sicer ne bi mogli več uporabljati večine referenčnih vrednosti, ki jih zagotavljajo upravljavci iz tretjih držav, za finančne instrumente, finančne pogodbe in meritve uspešnosti investicijskega sklada, ki se še ne sklicuje na te referenčne vrednosti.

(4)

Komisija je 14. julija 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o področju uporabe Uredbe (EU) 2016/1011, zlasti glede tega, ali naj nadzorovani subjekti še naprej uporabljajo referenčne vrednosti iz tretjih držav in glede morebitnih pomanjkljivosti sedanjega okvira.

(5)

Na podlagi navedenega poročila Komisija ugotavlja, da večina upravljavcev referenčnih vrednosti iz tretjih držav ni sprejela potrebnih ukrepov za pripravo na konec prehodnega obdobja na dan 31. decembra 2023, kot je določeno v členu 51(5) Uredbe (EU) 2016/2011, in za zagotovitev nadaljnje uporabe njihovih referenčnih vrednosti v Uniji po tem datumu. Ta nepripravljenost vzbuja pomisleke pri nadzorovanih subjektih v Uniji, ki se zanašajo na določene referenčne vrednosti iz tretjih držav. Nenadne motnje pri dostopu nadzorovanih subjektov v Uniji do referenčnih vrednosti iz tretjih držav bi lahko v določeni meri tudi ogrozile finančno stabilnost. Poleg tega bi bil z začetkom uporabe poglavja o tretjih državah udeležencem na trgu v Uniji odvzet dostop do večine svetovnih referenčnih vrednosti. Zaradi tega bi bili nekateri udeleženci na trgu v Uniji v precej slabšem svetovnem konkurenčnem položaju.

(6)

Primerno je, da se prehodno obdobje iz člena 51(5) Uredbe (EU) 2016/1011 podaljša za dve leti, in sicer do 31. decembra 2025, da se nadzorovanim subjektom v Uniji omogoči uporaba referenčnih vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec iz tretje države. To podaljšanje bo podjetjem v Uniji omogočilo, da nadaljujejo svoje poslovne dejavnosti.

(7)

Da se zagotovi podaljšanje obstoječega prehodnega obdobja pred njegovim iztekom, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej –