Zadeva C‑314/12

UPC Telekabel Wien GmbH

proti

Constantin Film Verleih GmbH in Wega Filmproduktionsgesellschaft mbH

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Približevanje zakonodaj — Avtorska pravica in sorodne pravice — Informacijska družba — Direktiva 2001/29/ES — Internetna stran, na kateri so javnosti dana na voljo kinematografska dela brez soglasja imetnikov avtorske ali sorodne pravice — Člen 8(3) — Pojem ‚posredniki, katerih storitve uporablja tretja stranka in s tem krši avtorske ali sorodne pravice‘ — Ponudnik dostopa do interneta — Odredba, naslovljena na ponudnika dostopa do interneta, ki mu prepoveduje, da svojim strankam odobri dostop do internetne strani — Uravnoteženje temeljnih pravic“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 27. marca 2014

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Očitno neupoštevna vprašanja, hipotetična vprašanja, postavljena v okoliščinah, ki izključujejo uporaben odgovor – Vprašanja brez povezave s predmetom spora v postopku v glavni stvari – Nepristojnost Sodišča

   (člen 267 PDEU)

2. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Posrednik v smislu člena 8(3) Direktive – Ponudnik dostopa do interneta, ki daje varovane vsebine na voljo javnosti brez soglasja imetnika avtorskih in sorodnih pravic – Vključitev

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 8(3))

3. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Spletna stran, ki daje na voljo varovane vsebine javnosti brez soglasja imetnika avtorskih in sorodnih pravic – Odredba, naslovljena na ponudnika dostopa do interneta, ki mu prepoveduje, da svojim strankam odobri dostop do internetne strani – Pogoji in načini – Uravnoteženje temeljnih pravic – Presoja nacionalnega sodišča

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 11, 16, 17(2) in 51; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 8(3))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 19 do 21.)

2.  Člen 8(3) Direktive 2001/29 o usklajevanju nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da oseba, ki varovane vsebine daje na voljo javnosti na internetu brez soglasja imetnika pravic v smislu člena 3(2) te direktive, uporablja storitve ponudnika dostopa do interneta oseb, ki dostopajo do teh vsebin, ki ga je treba šteti za posrednika v smislu člena 8(3) navedene direktive.

   Ponudnik dostopa do interneta, ki svojim strankam omogoča dostop do varovanih vsebin, ki jih tretje stranke dajejo na voljo javnosti na internetu, je namreč posrednik, katerega storitve se uporabljajo pri kršitvi avtorskih ali sorodnih pravic v smislu člena 8(3) Direktive 2001/29. Taka ugotovitev je utemeljena s ciljem Direktive 2001/29. Če se namreč s področja uporabe člena 8(3) Direktive 2001/29 izključijo ponudniki dostopa do interneta, bi to bistveno zmanjšalo varstvo imetnikov pravic, ki ga zahteva ta direktiva.

   (Glej točke 32, 33, 40 in točko 1 izreka.)

3.  Temeljne pravice, priznane s pravom Unije, je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo, da se ponudniku dostopa do interneta s sodno odredbo prepove dodelitev dostopa njegovim strankam do interneta, ki na spletu brez soglasja imetnikov pravic objavlja varovane vsebine, če ta odredba ne določa, katere ukrepe mora sprejeti ta ponudnik dostopa, in če se slednji lahko izogne prisilnim kaznim zaradi kršitve navedene odredbe s tem, da dokaže, da je sprejel vse razumne ukrepe, vendar pod pogojem, prvič, da sprejeti ukrepi internetnim uporabnikom po nepotrebnem ne odvzamejo možnosti zakonitega dostopa do razpoložljivih informacij in, drugič, da ti ukrepi preprečijo ali vsaj otežijo uresničevanje nedovoljenega dostopa do varovanih vsebin ter resno odvračajo internetne uporabnike, ki uporabljajo storitve naslovnika te odredbe, od dostopanja do teh vsebin, ki so jim dane na voljo, pri čemer je kršena pravica intelektualne lastnine, kar morajo preveriti nacionalni organi in sodišča.

   (Glej točko 64 in točko 2 izreka.)