Previdnostno načelo

 

POVZETEK:

Sporočilo (COM(2000) 1 final) o previdnostnem načelu

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

• Sporočilo razlaga previdnostno načelo, ki omogoča hiter odziv na morebitno nevarnost za zdravje človeka, živali ali rastlin ali za varovanje okolja.
• Zlasti kadar znanstveni podatki ne omogočajo popolne ocene tveganja, se lahko to načelo uporabi na primer za ustavitev razširjanja ali umik proizvodov, ki bi bili lahko nevarni, s trga.
• Sporočilo uvaja skupne smernice za uporabo previdnostnega načela.

KLJUČNE TOČKE

Previdnostno načelo je podrobno opisano v členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Njegov cilj je zagotoviti višjo raven varstva okolja s preventivnim odločanjem v primeru tveganja. Vendar je v praksi področje uporabe tega načela veliko širše in zajema tudi potrošniško politiko, zakonodajo Evropske unije (EU) glede hrane ter zdravja človeka, živali in rastlin.

Opredelitev načela ima pozitiven vpliv tudi na mednarodni ravni, ker zagotavlja ustrezno raven varstva okolja in zdravja v mednarodnih pogajanjih. Priznavajo ga različni mednarodni sporazumi, zlasti Sanitarni in fitosanitarni sporazum (SPS), sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO).

Uvedba previdnostnega načela

V skladu z navedbami Evropske komisije se lahko previdnostno načelo uveljavi, kadar ima lahko pojav, proizvod ali proces nevaren učinek, ki je ugotovljen z znanstvenim in objektivnim ocenjevanjem, če to ocenjevanje ne omogoča, da bi se tveganje določilo dovolj zanesljivo.

Uvedba načela spada v splošen okvir analize tveganj (ki poleg ocene tveganja vključuje še obvladovanje tveganj in obveščanje o tveganju) in podrobneje v okvir obvladovanja tveganj, ki ustreza fazi odločanja.

Komisija poudarja, da se lahko previdnostno načelo uveljavi samo v primeru potencialnega tveganja in da ne more nikoli upravičiti samovoljnih odločitev.

Previdnostno načelo se lahko uveljavi samo, kadar so izpolnjeni trije predhodni pogoji:

• ugotovitev potencialnih škodljivih učinkov,
• ocena razpoložljivih znanstvenih podatkov,
• obseg znanstvene negotovosti.

Previdnostni ukrepi

Organi, odgovorni za obvladovanje tveganj, se lahko odločijo, da bodo ukrepali ali da ne bodo, odvisno od ravni tveganja. Če je raven tveganja visoka, je mogoče sprejeti več kategorij ukrepov. Ti lahko vključujejo sorazmerne pravne akte, financiranje raziskovalnih programov, ukrepe javnih informacij itn.

Skupne smernice

Obveščanje o previdnostnem načelu temelji na treh posebnih načelih:

• čim popolnejša znanstvena ocena, določitev stopnje znanstvene negotovosti, kolikor je to mogoče;
• ocena tveganja in ocena potencialnih posledic neukrepanja,
• sodelovanje vseh zainteresiranih strani v študiji previdnostnih ukrepov, potem ko so na voljo rezultati znanstvenega ocenjevanja in/ali ocene tveganja.

Poleg tega ostanejo splošna načela o obvladovanju tveganj v veljavi tudi potem, ko se uporabi previdnostno načelo. To je naslednjih pet načel:

• sorazmerje med sprejetimi ukrepi in izbrano ravnjo zaščite,
• nediskriminacija pri uporabi ukrepov,
• skladnost ukrepov s podobnimi že sprejetimi ukrepi v podobnih situacijah ali z uporabo podobnih pristopov,
• preučitev koristi in stroškov ukrepanja ali neukrepanja,
• pregled ukrepov v luči znanstvenih dosežkov.

Dokazno breme

V večini primerov morajo evropski potrošniki in združenja, ki jih zastopajo, predstaviti nevarnost, povezano s postopkom ali proizvodom, ki je dan na trg, razen za zdravila, pesticide in prehranska dopolnila.

Vendar se lahko v primeru, da je sprejet ukrep v skladu s previdnostnim načelom , od proizvajalca, izdelovalca ali uvoznika zahteva, da dokaže odsotnost nevarnosti. To možnost je treba preučiti za vsak primer posebej. Ne more pa se razširiti na splošno na vse proizvode in procese, ki so dani na trg.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Sporočilo za javnost na spletnem mestu Evropske komisije.

GLAVNI DOKUMENT

Sporočilo Komisije o previdnostnem načelu (COM(2000) 1 final, 2. februar 2000).

Zadnja posodobitev 30.11.2016