Modra karta EU – vstop in prebivanje visokokvalificiranih delavcev (od 2023)

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe direktive je naslednje.

• Velja za državljane tretjih držav, ki se prijavljajo ali so se prijavili za visokokvalificirano zaposlitev v državi članici.
• Ne velja za državljane tretjih držav, ki:
  • iščejo mednarodno zaščito,
  • izvajajo raziskovalni projekt,
  • imajo status rezidenta za daljši čas v državi članici,
  • so zajeti v mednarodnem sporazumu, ki dovoljuje začasno bivanje, pravico do prostega gibanja ali katerih izgon je bil začasno odložen.
• Ne vpliva na:
  • ugodnejša pravila v pravu EU, vključno z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi,
  • pravico držav članic, da se odločijo, koliko državljanov tretjih držav lahko vstopi na njihovo ozemlje.

Prosilci za modro karto EU morajo predložiti:

• veljavno pogodbo o zaposlitvi ali zavezujočo ponudbo za visokokvalificirano zaposlitev za najmanj šest mesecev,
• dokumente, ki potrjujejo njihove poklicne kvalifikacije,
• veljavne potovalne dokumente in po potrebi vizum,
• dokazilo o prijavi za zdravstveno zavarovanje, če to ni zajeto v pogodbi.

Države članice:

• zahtevajo, da so izpolnjeni pogoji iz ustrezne nacionalne zakonodaje, kolektivnih pogodb ali ustaljenih praks,
• zagotovijo, da je določen plačni prag vsaj enak, vendar ne višji od 1,6-kratne povprečne bruto nacionalne letne plače, nižjemu pragu 80 %, ki velja za deficitarne poklice in nedavne diplomante izven EU (ne več kot tri leta),
• odločijo, ali vloge vloži državljan tretje države, delodajalec ali eden od obeh,
• lahko zaračunavajo pristojbine za obravnavanje vlog, če niso nesorazmerne ali pretirane,
• prijaviteljem omogočajo enostaven dostop do vseh zahtevanih dokumentov in določenih pogojev,
• določijo kontaktne točke za sprejemanje in posredovanje informacij.

Pravila o zavrnitvi določajo naslednje.

• Države članice morajo zavrniti vloge, če:
  • merila za sprejem niso izpolnjena,
  • so predloženi dokumenti lažni,
  • prosilec predstavlja nevarnost za javni red, javno varnost ali javno zdravje,
  • je glavni namen delodajalca privabiti državljane tretjih držav.
• Države članice lahko zavrnejo vloge, če:
  • prosto delovno mesto lahko zapolni državljan, državljan EU ali državljan tretje države, ki zakonito živi v EU,
  • delodajalec ni izpolnil davčnih in drugih zakonskih obveznosti, je v stečaju, mu grozi insolventnost ali je nezakonito zaposlil državljane tretjih držav,
  • v matični državi prosilca primanjkuje kvalificiranih delavcev v zadevnem poklicu.

Pravila o odvzemu ali nepodaljšanju določajo naslednje.

• Države članice morajo odvzeti modro karto ali zavrniti njeno podaljšanje, če:
  • so karta ali dokumenti lažni,
  • državljan tretje države nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi ali potrebnih kvalifikacij ali več ne dosega plačnega praga.
• Države članice lahko odvzamejo modro karto ali zavrnejo njeno podaljšanje, če:
  • so ogroženi javni red, varnost ali zdravje,
  • delodajalec ni izpolnil svojih zakonskih obveznosti,
  • imetnik modre karte ne izpolnjuje zahtev direktive o osebnih financah, bivanju in drugih zahtevah.

Modre karte:

• veljajo najmanj 24 mesecev ali, če je pogodba o delu sklenjena za krajši čas, še 3 mesece po izteku pogodbe,
• imetnikom omogočajo pravico do vstopa, ponovnega vstopa in bivanja v državi članici ter uživanja vseh pravic iz direktive.

Delodajalci:

• lahko koristijo postavljeni postopek modre karte, če jim država članica podeli status priznanega delodajalca,
• se soočajo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi nacionalnimi sankcijami, če ne delujejo v skladu z zakonodajo.

Imetniki modre karte EU:

• bodo morda morali nacionalne organe obvestiti o vsaki spremembi delodajalca ali okoliščin v prvih 12 mesecih zakonite zaposlitve,
• uživajo enako obravnavo kot državljani EU na področjih, kot so pogoji zaposlovanja, svoboda združevanja, izobraževanje in poklicno usposabljanje, vzajemno priznavanje diplom, socialna varnost ter dostop do blaga in storitev,
• lahko jih spremljajo njihovi družinski člani, ki imajo prav tako pravico do dela,
• lahko pridobijo status rezidenta EU za daljši čas pod določenimi pogoji,
• se lahko, potem ko 12 mesecev zakonito živijo v državi članici, ki je izdala modro karto, preselijo, živijo in delajo s svojo družino v drugi državi članici.

Direktiva zahteva naslednje.

• Države članice morajo do 18. novembra 2025 in nato vsako leto predložiti podrobne statistične podatke o odobrenih, zavrnjenih in odvzetih modrih kartah ter o navedenih razlogih.
• Evropska komisija mora Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije do 18. novembra 2026 predložiti poročila o svoji oceni:
  • seznama visokokvalificiranih poklicev v Prilogi I in to storiti vsaki dve leti ob upoštevanju spreminjajočih se potreb na trgu dela,
  • uporabe direktive, ter po potrebi predlagati spremembe, in to vsake štiri leta.

Direktiva:

• spremeni Direktivo (EU) 2016/801 o pogojih za vstop in prebivanje zaradi raziskovanja, študija, usposabljanja, prostovoljskega dela, srednješolskega izobraževanja in opravljanja dela varuške au pair (glej povzetek),
• razveljavi prvotno direktivo o modri karti, Direktivo 2009/50/ES (glej povzetek), od dne 19. novembra 2023.