Strategija EU o otrokovih pravicah in evropsko jamstvo za otroke

KLJUČNE TOČKE

Strategija EU o otrokovih pravicah

• Strategija združuje vse nove in obstoječe zakonodajne, politične in finančne instrumente o otrokovih pravicah v en celovit okvir.
• Ta strategija gradi na prejšnjih sporočilih Evropske komisije o otrokovih pravicah ter na obstoječi zakonodaji in politiki EU, kot je Agenda EU za otrokove pravice.
• Prispeva k uresničevanju ciljev evropskega stebra socialnih pravic.
• Strategija temelji na Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in prispeva k doseganju ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja.
• V njej so predlagani številni ciljno usmerjeni ukrepi na šestih tematskih prednostnih področjih:
  • udeležba v političnem in demokratičnem življenju;
  • socialno-ekonomsko vključevanje, zdravje in izobraževanje;
  • boj proti nasilju nad otroki in zagotavljanje zaščite otrok;
  • otrokom prijazno pravosodje;
  • digitalna in informacijska družba;
  • globalna razsežnost – podpiranje, varstvo in opolnomočenje otrok po vsem svetu, tudi med krizo in konflikti.
• Otrokove pravice so v podporo tem ukrepom vključene v vse ustrezne politike EU.
• Financiranje za te ukrepe se zagotavlja iz številnih virov, tudi iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) (glej povzetek) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (glej povzetek).

Evropsko jamstvo za otroke

• Evropsko jamstvo za otroke dopolnjuje strategijo o otrokovih pravicah in zlasti socialno-ekonomsko tematsko področje ter tematski področji zdravja in izobraževanja.
• V praksi uresničuje načelo 11 evropskega stebra socialnih pravic o otroškem varstvu in podpori otrokom.
• Uporablja se za otroke, ki so mlajši od 18 let in jim grozita revščina ali socialna izključenost.
• Opredeljuje sklop glavnih priporočil državam članicam EU, tudi:
  • zagotavljanje učinkovitega in brezplačnega dostopa do visokokakovostne vzgoje in varstva predšolskih otrok, izobraževanja in šolskih dejavnosti, vsaj enega zdravega obroka vsak šolski dan in zdravstvenega varstva;
  • zagotavljanje učinkovitega dostopa do zdrave prehrane in ustrezne nastanitve;
  • prekinitev medgeneracijskega kroga revščine in prikrajšanosti ob prednostnem upoštevanju otrokovih koristi;
  • vzpostavitev okvira politike za opredelitev in odpravo finančnih in nefinančnih ovir za udeležbo v vzgoji in varstvu predšolskih otrok, izobraževanju in šolskih dejavnostih, zlasti za tiste skupine otrok, ki se soočajo s konkretno prikrajšanostjo;
  • imenovanje koordinatorja za jamstvo za otroke za spremljanje in usklajevanje izvajanja;
  • predložitev nacionalnih akcijskih načrtov za obdobje do leta 2030 v devetih mesecih od sprejetja priporočila.
• Države članice lahko v podporo svojim ukrepom uporabijo financiranje EU, zlasti iz ESS+ in instrumenta NextGenerationEU.