Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Singapur

KLJUČNE TOČKE

Sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem vzpostavlja pogoje za gospodarske subjekte iz EU, da v celoti izkoristijo priložnosti, ustvarjene v Singapurju, tako da zagotovijo:

• celovito liberalizacijo storitev in naložbenih trgov, vključno:
  • z medsektorskimi pravili o licenciranju in vzajemnem priznavanju diplom ter
  • sektorskimi pravili za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja EU,
• nove priložnosti za oddajo ponudb za ponudnike EU, zlasti na trgu storitev javnih gospodarskih služb, na katerem je veliko vodilnih dobaviteljev EU,
• odpravo tehničnih in regulativnih trgovinskih ovir za trgovino z blagom, kot je podvajanje preskusov, zlasti s spodbujanjem uporabe tehničnih in regulativnih standardov ki so znani v EU v sektorjih:
  • motorna vozila,
  • elektroniko,
  • farmacevtske izdelke in medicinske pripomočke,
  • zelenih tehnologij;
• ureditev za odobritev izvoza mesa EU v Singapur, ki spodbuja trgovino in temelji na mednarodnih standardih;
• zaveza Singapurja, da ne bo zvišal svojih tarif (ki se trenutno prostovoljno običajno ne uporabljajo) za uvoz iz EU, skupaj s cenejšim dostopom podjetij in potrošnikov EU do izdelkov, izdelanih v Singapurju;
• visoko raven varstva pravic intelektualne lastnine, vključno z uveljavljanjem teh pravic in mejnih kontrol;
• višjo raven zaščite kot v okviru Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine za geografske označbe EU (GO) po njihovi registraciji v Singapurju prek domačega registra GO, vzpostavljenega 1. aprila 2019 po soglasju Evropskega parlamenta za sporazum o prosti trgovini – od začetka veljavnosti sporazuma o prosti trgovini je trgovinski odbor EU–Singapur sprejel tri sklepe o geografskih označbah (sklep št. 1/2020 z dne 17. aprila 2020, 2/2020 z dne 27. aprila 2020 in 3/2022 z dne 19. aprila 2022);
• obsežno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju – katerega cilj je zagotoviti, da trgovina podpira varstvo okolja in družbeni razvoj ter spodbuja trajnostno upravljanje gozdov in ribištva – ter o tem, kako bodo socialni partnerji in civilna družba vključeni v njegovo izvajanje in spremljanje;
• mehanizem hitrega reševanja sporov z arbitražo ali s pomočjo mediatorja ter
• obsežno novo poglavje za spodbujanje novih priložnosti v „sektorju zelene rasti“, ki izpolnjujejo cilje, določene v akcijskem načrtu zelenega dogovora EU.

K sporazumu obstaja protokol, ki se nanaša na opredelitev „izdelkov s poreklom“ in načine upravnega sodelovanja. Konec leta 2022 je bil spremenjen, da odraža:

• spremembe Mednarodne konvencije Svetovne carinske organizacije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (glej povzetek);
• zamenjava sistema samopotrjevanja porekla blaga s strani pooblaščenih izvoznikov iz EU s sistemom samopotrjevanja porekla blaga s strani registriranih izvoznikov (znan kot sistem REX); in
• razširitev obsega treh kvot o poreklu, ki se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Singapurja in uvožene v EU: konzervirano meso za malico, ribje kroglice curry in kroglice sipe.