This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga
POVZETEK:
Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga
KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA, KONVENCIJE IN PROTOKOLA?
Sklep potrjuje, da bo EU uporabljala mednarodno konvencijo in protokol o spremembi od .
Cilj konvencije je olajšati mednarodno trgovino ter zbiranje, primerjavo in analizo trgovinske statistike z uporabo dogovorjenih klasifikacij.
Protokol o spremembi navaja, da bo konvencija začela veljati 1. januarja v določenem letu, ko jo bo podpisalo vsaj 17 držav, carinskih ali gospodarskih sindikatov, vendar ne pred .
KLJUČNE TOČKE
Konvencija:
- potrjuje vse podpisnike:
- jamčijo, da bodo njihove nomenklature carinske tarife in statistične nomenklature skladne s harmoniziranim sistemom (HS), ko bo konvencija začela veljati,
- uporabljajo splošna pravila konvencije,
- javno objavljajo svojo statistiko uvozne in izvozne trgovine v skladu s šestmestnimi šiframi harmoniziranega sistema,
- lahko uporabljajo pododdelke za uvrstitev blaga pod stopnjo harmoniziranega sistema;
- državam v razvoju omogoča:
- odložitev uporabe nekaterih ali vseh podnaslovov harmoniziranega sistema, vendar jih poziva, naj sistem sprejmejo v petih letih;
- ugotavlja, da bodo razvite države na zahtevo državam v razvoju nudile tehnično pomoč, ki jim bo pomagala pri uporabi harmoniziranega sistema;
- ustanovi odbor za harmonizirani sistem, ki:
- ima po enega predstavnika vsakega podpisnika,
- se praviloma sestaja najmanj dvakrat na leto,
- predlaga spremembe konvencije,
- pripravlja pojasnjevalne opombe, mnenja o klasifikaciji in priporočila za zagotovitev enotne uporabe harmoniziranega sistema,
- zbira in pošilja informacije o uporabi harmoniziranega sistema;
- navaja, da Svetovna carinska organizacija (WCO) (prej Svet za carinsko sodelovanje) preučuje predlagane spremembe konvencije in jih priporoča podpisnikom;
- zahteva, da se kakršen koli spor med podpisniki glede razlage ali uporabe konvencije reši s pogajanji – v nasprotnem primeru se vprašanje predloži odboru za harmonizirani sistem Svetovne carinske organizacije;
- določa, da naslednje lahko podpiše konvencijo:
- države članice Svetovne carinske organizacije,
- carinske ali gospodarske unije s pooblastilom za podpis pogodb,
- države, povabljene v ta namen;
- daje podpisnikom pravico, da se odločijo, ali se konvencija nanaša na katero od njihovih odvisnih ozemelj;
- je neomejenega trajanja.
Konvencija nadomešča Konvencijo o nomenklaturi, podpisano v Bruslju .
DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI
Konvencija je začela veljati .
OZADJE
- Harmoniziran sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga je razvila Svetovna carinska organizacija. Uporablja ga 211 gospodarstev, od tega 160 podpisnikov konvencije, za svoje carinske tarife in za zbiranje statistik mednarodne trgovine.
- Vsebuje približno 5 000 blagovnih skupin – vsaka je označena s šestmestno šifro – in uvršča več kot 98 % mednarodne blagovne menjave.
- Vlade, mednarodne organizacije in zasebni sektor uporabljajo harmonizirani sistem za številne druge namene, vključno z notranjimi davki, trgovinsko politiko, spremljanjem kontroliranega blaga in tarifami za prevoz blaga. Zaradi tega je univerzalni ekonomski jezik in šifra za blago.
- Konvencija se posodablja na pet let. Najnovejša različica, ki vsebuje 351 sprememb, bo začela veljati (nadomešča trenutno različico iz leta 2017).
Za več informacij si oglejte:
- Kombinirano tarifno-statistična nomenklatura (Evropska komisija).
GLAVNI DOKUMENTI
Sklep Sveta 87/369/EGS z dne o sprejetju Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga in Protokola o spremembah Konvencije (UL L 198, , str. 1–2).
Mednarodna konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (UL L 198, , str. 3–10).
Protokol o spremembi Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (UL L 198, , str. 11–409).
Zadnja posodobitev