Zaščita laboratorijskih živali

KLJUČNE TOČKE

Da bi se zaščitile laboratorijske živali in omogočil nadaljnji razvoj raziskav, so ti ukrepi namenjeni omejitvi poskusov na živalih na najnižjo možno stopnjo ter določajo obvezne standarde za uporabo, nastanitev in oskrbo živali. Visoki standardi dobrobiti živali koristijo živalim in znanosti.

Področje uporabe

• Direktiva se uporablja za vse žive vretenčarje razen človeka in tudi za določene nevretenčarje, ki verjetno čutijo bolečino (sipe, hobotnice itd.).
• Uporaba primatov razen človeka v poskusih je omejena, uporaba velikih opic (šimpanzi, bonobi, gorile in orangutani) pa je prepovedana.

Področja, na katerih se izvajajo poskusi na živalih

Poskusi na živalih so dovoljeni samo v postopkih, katerih namen so:

• temeljne raziskave;
• translacijske in uporabne raziskave, namenjene preprečevanju, diagnosticiranju ali zdravljenju bolezni pri človeku ali živalih;
• razvoj, proizvodnja ali preskušanje kakovosti, učinkovitosti in varnosti zdravil, živil in krme, kemikalij itd.;
• varstvo naravnega okolja za varovanje zdravja ljudi ali živali;
• raziskave, usmerjene v ohranjanje živalskih vrst;
• visokošolsko izobraževanje ali usposabljanje;
• sodnomedicinske preiskave.

Vrednotenje projektov, ki zajemajo poskuse na živalih

• Uporaba živali za namene poskusov je odobrena v primerih, ko niso na voljo nadomestne metode.
• Projekte, ki zajemajo poskuse na živih živalih, mora oceniti pristojni organ. Projekti se ne smejo začeti izvajati, dokler se zanje ne pridobi pozitivna ocena, ki kaže, da je uporaba živali utemeljena in da pričakovane prednosti presegajo škodo, povzročeno živali, pri čemer se upoštevajo etična načela.
• Število živali, uporabljenih v projektu, je treba zmanjšati na minimum, ne da bi pri tem ogrozili cilje projekta.
• Življenjski pogoji in metode, ki se uporabljajo v postopkih, morajo zmanjšati nepotrebne bolečine, trpljenje ali stisko živali.

Dobrobit živali

• Živali, ki se uporabljajo za namene poskusov, morajo prejeti ustrezno oskrbo in zdravljenje.
• Ustanove morajo zagotoviti naslednje:
  • nastanitev živali v kletkah, ki so zanje dovolj velike, in v okolju, ki je prilagojeno posamezni vrsti, v skladu s standardi iz Priloge III k tej direktivi;
  • Družabne živali so nameščene skupaj v kletkah, tehnike obogatitve pa se uporabljajo za povečanje obsega dejavnosti živali, zlasti spodbujanje telesne vadbe, raziskovanja in kognitivnih dejavnosti v skladu z njihovim naravnim vedenjem.
  • Organ za dobro počutje živali je ustanovljen za zagotavljanje nasvetov o vprašanjih dobrega počutja živali in o novih načinih za "nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje" uporabe živali (to je znano kot načelo "treh R-jev"). Ta organ mora vključevati osebo, odgovorno za dobro počutje živali, ki ji svetuje imenovani veterinar. Njihovo delo podpirajo nacionalni odbori, ustanovljeni v vsaki državi članici EU za zaščito uporabljenih živali.
• Metode usmrtitve morajo omejiti bolečino, trpljenje in stisko, ki jih čutijo živali. Živali lahko usmrti samo oseba s potrebnim znanjem, v obratu rejca, dobavitelja ali uporabnika in v skladu z metodami, navedenimi v Prilogi IV k direktivi.
• Na splošno morajo biti vsi posamezniki, ki so v stiku z živalmi, ustrezno usposobljeni in imeti ustrezno prakso, njihovo usposobljenost pa je treba oceniti, preden se jim dovoli delo brez nadzora.

Postopki

• Edini odobreni postopki so tisti, ki so bili odobreni kot del odobrenega projekta.
• Postopki se:
  • razvrstijo glede na stopnjo težavnosti na podlagi Priloge VIII k tej direktivi;
  • izvajajo pod anestezijo ali z uporabo druge metode, kot je analgezija, razen če ni primerna ali če se oceni, da je anestezija bolj travmatična za žival kot sam poseg.
• Če je mogoče, je treba žival ohraniti pri življenju. Postopki so zasnovani tako, da povzročijo smrt čim manjšega števila živali ter zmanjšajo trajanje in intenzivnost trpljenja.
• Ponovna uporaba živali je način za zmanjšanje skupnega števila laboratorijskih živali. Pred ponovno uporabo živali je treba upoštevati dejansko težavnost vseh postopkov, zdravje živali in mnenje veterinarja.
• Ob koncu postopka mora veterinar ali pristojna oseba odločiti, ali se lahko žival ohrani pri življenju. Kadar se žival ohrani pri življenju, mora prejeti oskrbo in nastanitev, kot sta opredeljeni v Prilogi III.

Odobritev

• Rejci, dobavitelji in uporabniki ter njihove ustanove morajo pridobiti dovoljenje pristojnega organa in se pri njem registrirati.
• Odobrene ustanove morajo imeti naprave in opremo, ki so primerne za nastanjene živalske vrste in, kjer se izvajajo postopki, ustrezne tudi za izvajanje postopkov.
• Imeti morajo evidenco, v katero beležijo vsa nova spoznanja o živalih, njihovem izvoru in namenu. Te evidence se hranijo najmanj pet let in se dajo na voljo javnosti.
• Poleg tega mora vsak pes, mačka in primat razen človeka imeti osebno kartoteko, ki vsebuje vse pomembne podatke o reprodukciji, veterinarske in socialne podatke ter o projektih, v katerih je bila uporabljena.

Inšpekcijski pregledi

• Pristojni organi izvajajo redne inšpekcijske preglede vseh rejcev, dobaviteljev in uporabnikov ter njihovih ustanov, da preverijo skladnost z zahtevami iz te direktive.
• Pogostost inšpekcijskih pregledov se določi na podlagi tveganja za vsako ustanovo. Vendar pa se vsako leto opravijo inšpekcijski pregledi vsaj tretjine ustanov uporabnikov, delež teh inšpekcijskih pregledov pa se opravi brez predhodnega opozorila.
• Inšpekcijski pregledi rejcev, dobaviteljev in uporabnikov primatov razen človeka se opravijo vsaj enkrat na leto.

Preglednost

• Vsaka država članica mora letno zbrati in javno objaviti statistične podatke o uporabi živali v postopkih, vključno s podatki o dejanski težavnosti postopkov ter o izvoru in živalskih vrstah primatov razen človeka, ki se uporabljajo v postopkih.
• Poleg tega morajo države članice objaviti netehnične povzetke projektov (NTS) odobrenih projektov v šestih mesecih od odobritve. Netehnični povzetki projektov ne smejo kršiti anonimnosti uporabnikov.
• Države članice lahko zahtevajo te povzetke, da navedejo, ali bo projekt podvržen retrospektivni oceni in v katerem roku. V takem primeru morajo poskrbeti za posodobitev povzetka z rezultati ocene.
• Evropska komisija je vzpostavila dve odprto dostopni podatkovni zbirki, ki vsebujeta letne statistične podatke držav članic(statistična podatkovna baza EU sistema za poročanje o uporabi živali) in NTS (zbirka podatkov EU sistema NTS za poročanje o uporabi živali).

Poročanje

• Države članice morajo do 10. novembra 2023 in nato vsakih pet let Komisiji poslati informacije o izvajanju direktive ter jih predložiti in objaviti v obliki, določeni v Izvedbenem sklepu (EU) 2020/569. Najpozneje 6 mesecev pozneje mora Komisija objaviti in redno posodabljati vseevropski pregled na podlagi podatkov.
• Države članice morajo vsako leto zbrati in javno objaviti statistične podatke o uporabi živali v postopkih, vključno z informacijami o dejanski resnosti postopkov ter o izvoru in vrstah primatov razen človeka, uporabljenih v postopkih. Te statistične podatke morajo predložiti Komisiji najpozneje do 10. novembra naslednjega leta in v obliki, ki jo določi Komisija. Komisija bo objavila letno zbirno poročilo o statističnih podatkih, ki jih predložijo države članice.

Spremembe

Prilogi III in IV sta bili spremenjeni z Delegirano direktivo (EU) 2024/1262. Spremembe se nanašajo predvsem na ribe zebre, ptice pevce in glavonožce.