Sklep o ustanovitvi Eurojusta

 

POVZETEK:

Sklep 2002/187/PNZ – ustanovitev Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA?

• S tem sklepom se ustanovi Eurojust, katerega naloga je spodbujanje, izboljšanje in podpora sodelovanju med pristojnimi organi držav EU na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.
• Sklep je bil dvakrat spremenjen:
  • namen Sklepa 2003/659/PNZ je bil uskladiti Eurojust s proračunskimi in finančnimi pravili, ki se uporabljajo za organe in agencije EU,
  • namen Sklepa 2009/426/PNZ pa je bil zagotoviti Eurojustu sredstva za izboljšanje boja proti težjim oblikam kriminala.
• Leta 2018 je bila sprejeta Uredba (EU) 2018/1727 (glej povzetek Eurojust (reforma)). Navedena uredba razveljavi in nadomesti Sklep 2002/187/PNZ z učinkom od 12. decembra 2019.

KLJUČNE TOČKE

Sestava, pristojnosti in naloge Eurojusta

• S tem sklepom se ustanovi Eurojust kot organ EU s pravno osebnostjo.
• Vsaka država EU odpošlje nacionalnega člana na sedež Eurojusta v Haagu: tožilca, sodnika ali policijskega uradnika (slednji mora imeti enake pristojnosti kot sodnik ali tožilec). Nacionalnim članom pomaga ena ali več oseb. Zanje velja nacionalno pravo države, ki jih je imenovala.
• Sklep 2009/426/PNZ o spremembi določa, da mandat traja vsaj štiri leta in se lahko obnovi. Država EU odloči o vrsti pravosodnih pooblastil, ki jih dodeli svojemu nacionalnemu članu. Vendar pa morajo imeti nacionalni člani vsaj običajna pooblastila in tudi druga pooblastila, ki jih izvršujejo v dogovoru s pristojnim nacionalnim organom ali v nujnih primerih v skladu z opredelitvami iz sklepa.
• Eurojust je glede preiskav in pregonov (ki zadevajo vsaj dve državi EU) v zvezi s težjimi oblikami kriminala pristojen za:
  • spodbujanje usklajevanja med pristojnimi organi zadevnih držav EU;
  • olajševanje izvajanja zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje.
• Pristojnosti Eurojusta zajemajo vrste kriminala in kaznivih dejanj, ki spadajo v stalno pristojnost Evropskega policijskega urada (Europol).
• Sklep 2009/426/PNZ o spremembi uvaja zahtevo za vzpostavitev sistema nujne koordinacijske enote, ki jo sestavlja po en predstavnik iz vsake države EU. Predstavnik je lahko nacionalni član, njegov namestnik ali pomočnik, pooblaščen za nadomeščanje nacionalnega člana, ki mora biti na voljo 24 ur na dan 7 dni v tednu, da lahko Eurojust vedno izpolnjuje svoje naloge.
• Eurojust lahko izpolnjuje svoje naloge preko enega ali več svojih nacionalnih članov ali v vlogi Kolegija. Eurojust lahko države EU zaprosi, da med drugim:
  • izvedejo preiskavo ali pregon;
  • ustanovijo skupno preiskovalno skupino.
• Sklep 2009/426/PNZ o spremembi uvaja pravico Kolegija Eurojusta, da izda nezavezujoča pisna mnenja v primerih, v katerih:
  • dva ali več nacionalnih članov ne morejo rešiti spora o pristojnosti;
  • pristojni organi sporočijo ponavljajoče se zavrnitve ali druge težave v zvezi s pravosodnim sodelovanjem.
• Evropska komisija, ki je v polnem obsegu udeležena pri delu Eurojusta, skupaj sklene vse potrebne praktične dogovore z Eurojustom.
• Na podlagi Sklepa 2009/426/PNZ o spremembi mora vsaka država EU:
  • imenovati enega ali več nacionalnih korespondentov Eurojusta;
  • vzpostaviti nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, s katerim zagotavljajo usklajevanje dela:
    • nacionalnih korespondentov Eurojusta;
    • nacionalnih korespondentov Eurojusta za področje terorizma;
    • nacionalnih korespondentov Evropske pravosodne mreže in njenih kontaktnih točk;
    • nacionalnih članov ali kontaktnih točk mreže skupnih preiskovalnih enot in
    • predstavnikov mrež za vojna hudodelstva, odvzem premoženjske koristi in korupcijo.
• Sklep zajema tudi pravila o organizaciji in delovanju Eurojusta, kot so sekretariat, imenovanje in trajanje mandata upravnega direktorja, status uslužbencev in jezikovne ureditve.

Osebni podatki

• Eurojust pri izpolnjevanju svojih ciljev obdeluje osebne podatke. V ta namen uporablja načela Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov.
• Eurojust sme obdelovati samo osebne podatke oseb:
  • zoper katere teče kazenska preiskava ali pregon zaradi kaznivega dejanja, za katerega je pristojen Eurojust;
  • ki so žrtve ali priče v teh preiskavah ali pregonih.
• Vrste podatkov, ki se lahko obdelujejo, vključujejo identiteto osebe (polno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, kontaktni podatki, poklic, številke socialnega zavarovanja in identifikacijski dokumenti) in naravo domnevnih kaznivih dejanj (vrsta kaznivega dejanja, čas in kraj storitve ter potek preiskave). S Sklepom 2009/426/PNZ o spremembi so bili na seznam vključenih vrst podatkov dodani profili DNK, fotografije in prstni odtisi.
• S Sklepom 2009/426/PNZ je bila uvedena sprememba, s katero se zagotovi, da imajo dostop do osebnih podatkov samo nacionalni člani in njihovi namestniki ter pomočniki, osebe, ki sodelujejo v nacionalnih sistemih za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, ki so povezani s sistemom vodenja zadev, ter pooblaščeni uslužbenci Eurojusta. Vse udeležene zavezuje obveza zaupnosti, ki velja tudi po zaključku njihovih dejavnosti pri Eurojustu.
• V Eurojustu se en uslužbenec imenuje za odgovornega za varstvo podatkov, njegova naloga pa je zagotoviti, da je obdelava zakonita ter se hranijo pisni zapisi o prenosu in prejemu podatkov.

Odnosi z drugimi organi

Eurojust mora zaradi izpolnjevanja nalog vzdrževati tesne delovne odnose z Evropsko pravosodno mrežo. Sklep 2009/426/PNZ o spremembi je te odnose razširil še na Europol, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), evropsko mejno in obalno stražo in Obveščevalni center EU. Eurojust lahko z odobritvijo Sveta sklepa sporazume o izmenjavi informacij z državami zunaj EU, mednarodnimi organi in Mednarodno organizacijo kriminalistične policije (Interpol) ter usklajuje pravosodno sodelovanje z državami zunaj EU.

Poročila

Svet in Evropski parlament se obveščata o dejavnostih Eurojusta in stanju glede kaznivih dejanj v EU. Eurojust lahko v svojem letnem poročilu Svetu predlaga izboljšave pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

• Sklep 2002/187/PNZ se uporablja od 6. marca 2002.
• Sklep 2003/659/PNZ o spremembi se uporablja od 1. oktobra 2003.
• Sklep 2009/426/PNZ o spremembi se uporablja od 4. junija 2009.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Zgodovina Eurojusta (Eurojust).

GLAVNI DOKUMENT

Sklep Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 63, 6.3.2002, str. 1–13).

Nadaljnje spremembe Sklepa 2002/187/PNZ so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENT

Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138–183).

Zadnja posodobitev 17.04.2019