32002D0187

Sklep Sveta

z dne 28. februarja 2002

o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala

(2002/187/PNZ)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 31 in 34(2)(c) te Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Zvezne republike Nemčije in pobude Portugalske republike, Francoske republike, Kraljevine Švedske in Kraljevine Belgije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Dodatno je treba izboljšati pravosodno sodelovanje med državami članicami, predvsem pri boju proti težjim vrstam kaznivih dejanj, ki jih pogosto zagrešijo nadnacionalne organizacije.

(2) Učinkovito izboljšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami zahteva takojšnje sprejetje strukturnih ukrepov na ravni Evropske unije zaradi olajšanja optimalne koordinacije preiskav in pregonov, ki zajemajo ozemlja več držav članic, ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin.

(3) Za okrepitev boja proti težjim oblikam organiziranega kriminala je Evropski Svet v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999, predvsem v točki 46 svojih sklepov, sprejel Sklep o vzpostavitvi organa (Eurojust), sestavljenega iz tožilcev, sodnikov ali policijskih uradnikov enakih pristojnosti.

(4) S tem sklepom je organ Eurojust opredeljen kot organ Evropske unije, ki ima pravno osebnost in se financira iz splošnega proračuna Evropske unije, z izjemo plač in drugih prejemkov nacionalnih članov ter pomočnikov, ki bremenijo njihovo državo članico.

(5) Cilji Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) [3], so bistvenega pomena tudi za Eurojust. Kolegij Eurojusta bi moral sprejeti potrebne izvedbene ukrepe za uresničitev teh ciljev. V celoti bi moral upoštevati občutljivo delo, ki ga izvaja Eurojust v okviru preiskav in pregona. V zvezi z navedenim OLAF ne bi smel imeti dostopa do dokumentov, dokazov, poročil, zaznamkov ali podatkov ne glede na obliko, ki se hranijo ali zbirajo pri izvajanju teh dejavnosti, četudi so v teku ali že zaključene, vključno s prepovedjo prenosa teh dokumentov, dokazov, poročil, zaznamkov in podatkov na OLAF.

(6) Da bi Eurojust čim uspešneje uresničil svoje cilje, bi moral izpolnjevati svoje naloge bodisi preko enega ali več svojih nacionalnih članov ali v vlogi Kolegija.

(7) Pristojni organi držav članic si izmenjujejo podatke z Eurojustom v skladu z dogovori, ki služijo interesom pregona in ga upravičujejo.

(8) Pristojnosti Eurojusta ne posegajo v pristojnosti Skupnosti glede varstva njenih finančnih interesov in ne posegajo v obstoječe konvencije in sporazume, predvsem v Evropsko konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (Svet Evrope), podpisano v Strasbourgu 20. aprila 1959, in tudi ne v Konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije [4], ki jo je sprejel Svet 29. maja 2000, in v njen Protokol [5], sprejet 16. oktobra 2001.

(9) Pri uresničevanju svojih ciljev Eurojust obdeluje osebne podatke avtomatsko ali v strukturiranih ročno vodenih datotekah. V skladu s tem bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev takšne ravni varstva podatkov, ki je enakovredna ravni, ki izhaja iz uporabe načel Konvencije o varstvu posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov (Svet Evrope), podpisane v Strasbourgu 28. januarja 1981, skupaj z njenimi naknadnimi spremembami, predvsem Protokola, ki je bil predložen v podpis 8. novembra 2001, takoj po uveljavitvi teh sprememb med državami članicami.

(10) Zato, da se zagotovi in nadzira ustreznost obdelovanja osebnih podatkov, bi bilo treba ustanoviti Skupni nadzorni organ, ki bi glede na zgradbo Eurojusta moral biti sestavljen iz sodnikov ali, če tako zahteva ustavni ali nacionalni sistem države članice iz oseb z enakovredno pristojnostjo in ustrezno neodvisnostjo. Pooblastila tega skupnega nadzornega organa nesmejo posegati v sodno pristojnost nacionalnih sodišč ali v pritožbene postopke, ki bi jim lahko bili predloženi.

(11) Zato, da se zagotovi usklajeno sodelovanje med različnimi dejavnostmi Unije in Skupnosti ter ob upoštevanju člena 29 in člena 36(2) Pogodbe, bi morala biti Komisija v celotnem obsegu vključena v postopke Eurojusta glede splošnih vprašanj in vprašanj, ki so v njeni pristojnosti. Poslovnik Eurojusta bi moral podrobno opredeliti sodelovanje Komisije v postopkih Eurojusta na področjih, iz njene pristojnosti.

(12) Opredeliti je treba določbe, ki bi zagotovile, da Eurojust in Evropski policijski urad (Europol) [6] vzpostavita in vzdržujeta tesno sodelovanje.

(13) Eurojust in Evropska pravosodna mreža, ki je bila ustanovljena s Skupnim ukrepom 98/428/PNZ [7], bi morala biti v tesnem razmerju. V ta namen bi moral imeti sekretariat mreže svoj sedež znotraj sekretariata Eurojusta.

(14) Zaradi olajšanja dejavnosti Eurojusta bi morale države članice namestiti ali imenovati enega ali več nacionalnih korespondentov.

(15) Če je to potrebno za izpolnjevanje nalog Eurojusta, bi slednji moral imeti možnost, da vzpostavi sodelovanje z državami nečlanicami in v ta namen sklene sporazume, predvsem z državami kandidatkami za pristop k Uniji in drugimi državami, s katerimi so bili sporazumi že sklenjeni.

(16) Ker sprejetje tega sklepa pomeni večje zakonodajne spremembe v državah članicah, je v ta namen treba predvideti nekatere prehodne določbe.

(17) Na podlagi točke 57 sklepov Evropskega sveta v Laekenu z 14. in 15. decembra 2001 lahko Eurojust, do sprejetja skupnega dogovora o sedežih posameznih ustanov, izvaja svoje naloge v Haagu.

(18) Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava člen 6(2) Pogodbe in ki jih določa Listina o temeljnih pravicah Evropske unije –

SKLENIL:

Člen 1

Ustanovitev in pravna osebnost

S tem sklepom se ustanavlja organ "Eurojust" kot organ Unije.

Eurojust ima pravno osebnost.

Člen 2

Sestava

1. Eurojust sestavlja en nacionalni član, ki ga začasno dodeli vsaka država članica v skladu s svojim pravnim sistemom, in je lahko tožilec, sodnik ali policijski uradnik z enakovredno pristojnostjo.

2. Vsak nacionalni član ima lahko enega pomočnika. Po potrebi in v soglasju s Kolegijem iz člena 10, lahko ima nacionalni član več pomočnikov. Eden od teh pomočnikov lahko nadomesti nacionalnega člana.

Člen 3

Cilji

1. V okviru preiskav in pregonov, ki zadevajo dve ali več držav članic in v zvezi s težjimi vrstami kaznivih dejanj iz člena 4, predvsem pa na področju organiziranega kriminala, ima Eurojust naslednje cilje:

(a) spodbujati in izboljševati koordinacijo med pristojnimi organi držav članic pri preiskavah in pregonih v državah članicah, ob upoštevanju zaprosil pristojnih organov države članice in podatkov, ki jih posredujejo vsi organi, pristojni po določbah, sprejetih v okviru Pogodb;

(b) izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, predvsem z olajševanjem izvajanja mednarodne pravne pomoči in izvrševanjem zaprosil za izročitev;

(c) drugače podpirati pristojne organe držav članic, s ciljem povečati učinkovitost njihovih preiskav in pregonov.

2. V skladu s pravili, ki jih določa ta sklep, in na zaprosilo pristojnega organa države članice, lahko Eurojust pomaga tudi pri preiskavah in pregonih, ki se nanašajo samo na to državo članico in državo nečlanico, če je z navedeno državo Eurojust sklenil sporazum o sodelovanju na podlagi člena 27(3), ali kadar je v posebnem primeru tovrstna pomoč bistvenega pomena.

3. V skladu s pravili, določenimi v tem sklepu, in na zaprosilo pristojnega organa države članice ali Komisije, lahko Eurojust pomaga pri preiskavah in pregonih, ki zadevajo to državo članico in Skupnost.

Člen 4

Pristojnosti

1. Splošna pristojnost Eurojusta obsega:

(a) vrste kriminala in kaznivih dejanj, katera v skladu s členom 2 Konvencije o Europolu z 26. julija 1995 spadajo v pristojnost Europola;

(b) naslednje vrste kriminala:

- kazniva dejanja računalniške kriminalitete,

- goljufije, korupcije in vsa druga kazniva dejanja, ki vplivajo na finančne interese Evropske skupnosti,

- kazniva dejanja pranja denarja,

- kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine,

- sodelovanje v hudodelski združbi v smislu Skupnega ukrepa Sveta 98/733/PNZ z 21. decembra 1998 o kaznivosti udeležbe v hudodelski združbi v državah članicah Evropske unije [8];

(c) druga kazniva dejanja, storjena skupaj z vrstami kriminala in kaznivimi dejanji, na katere se nanašata točki (a) in (b).

2. Za druge vrste kaznivih dejanj, ki niso navedene v odstavku 1, lahko Eurojust, ob upoštevanju svojih ciljev in na zaprosilo pristojnega organa države članice, pomaga pri preiskovanju in pregonu.

Člen 5

Naloge Eurojusta

1. Za uresničitev svojih ciljev Eurojust izpolnjuje svoje naloge:

(a) preko enega ali več udeleženih nacionalnih članov v skladu s členom 6, ali

(b) kot Kolegij v skladu s členom 7:

(i) če tako zahteva eden ali več nacionalnih članov, udeleženih v primeru, ki ga obravnava Eurojust, ali

(ii) če gre za preiskave ali pregone, ki imajo posledice na ravni Unije ali ki lahko vplivajo na države članice, ki niso neposredno udeležene, ali

(iii) če gre za splošno vprašanje, ki se nanaša na uresničevanje njegovih ciljev, ali

(iv) če je s tem sklepom drugače določeno.

2. Eurojust pri izpolnjevanju svojih nalog navede, ali deluje preko enega ali več nacionalnih članov v skladu s členom 6 ali kot Kolegij v skladu s členom 7.

Člen 6

Izpolnjevanje nalog Eurojusta preko svojih nacionalnih članov

Če Eurojust deluje preko svojih udeleženih nacionalnih članov:

(a) lahko zaprosi pristojne organe držav članic, da proučijo:

(i) izvajanje določenih dejanj preiskave ali pregona;

(ii) privolitev, da je eden med njimi lahko v boljšem položaju za izvedbo določenih dejanj preiskave ali pregona;

(iii) izvedbo koordinacije med pristojnimi organi držav članic;

(iv) v skladu z ustreznimi instrumenti sodelovanja ustanovitev skupne preiskovalne skupine;

(v) možnost razpolaganja s podatki, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(b) zagotovi, da se pristojni organi držav članic medsebojno obveščajo o preiskavah in pregonih, o katerih je bil obveščen;

(c) na zaprosilo pristojnih organov držav članic pomaga tako, da jim zagotovi najboljšo možno koordinacijo preiskav in pregonov;

(d) pomaga z namenom izboljšati sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi;

(e) sodeluje in se posvetuje z Evropsko pravosodno mrežo, vključno z uporabo njegove dokumentarne podatkovne baze ter prispeva k njenemu izboljšanju;

(f) v primerih iz člena 3(2) in (3), ter v soglasju s Kolegijem pomaga pri preiskavah in pregonih, ki se nanašajo na pristojne organe ene države članice;

(g) lahko v skladu s svojimi cilji in v zvezi z določili člena 4(1) ter namenom izboljšati sodelovanje in koordinacijo med pristojnimi organi posreduje zaprosila za pravosodno pomoč:

(i) če jih izda pristojni organ države članice;

(ii) če se nanašajo na preiskavo ali pregon, ki ga v določenem primeru izvaja ta organ, in

(iii) če je njegova pomoč potrebna za usklajeno delovanje.

Člen 7

Naloge Eurojusta, ki deluje v vlogi Kolegija

Kadar Eurojust deluje kot Kolegij:

(a) lahko v zvezi z vrstami kriminala in kaznivimi dejanji, določenimi v členu 4(1), z ustrezno utemeljitvijo zaprosi pristojne organe držav članic:

(i) da izvedejo določena dejanja preiskave ali pregona;

(ii) da privolijo, da je eden med njimi lahko v boljšem položaju za izvedbo določenih dejanj preiskave ali pregona;

(iii) da poskrbijo za koordinacijo med pristojnimi organi držav članic;

(iv) da v skladu z ustreznimi instrumenti sodelovanja ustanovijo skupno preiskovalno skupino;

(v) da mu omogočijo razpolaganje s podatki, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(b) zagotovi, da se pristojni organi držav članic medsebojno obveščajo o preiskavah in pregonih, o katerih je bil obveščen in ki imajo posledice na ravni Unije oziroma lahko vplivajo na države članice, ki niso neposredno udeležene;

(c) na zaprosilo pristojnih organov držav članic pomaga tako, da jim zagotovi najboljšo možno koordinacijo preiskav in pregonov;

(d) pomaga z namenom izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, predvsem na podlagi analiz Europola;

(e) sodeluje in se posvetuje z Evropsko pravosodno mrežo, vključno z uporabo njegove dokumentarne podatkovne baze ter prispeva k njenemu izboljšanju;

(f) lahko pomaga Europolu, predvsem s svojimi mnenji, katerih podlaga so analize Europola;

(g) lahko nudi logistično podporo v primerih iz točk (a), (c) in (d) tega člena. Takšna logistična podpora lahko vključuje pomoč pri prevajanju, tolmačenju in organizaciji koordinacijskih sestankov.

Člen 8

Razlogi

Če se pristojni organi države članice odločijo, da ne bodo izpolnili zaprosila iz člena 7(a), obvestijo Eurojust o svoji odločitvi in o razlogih zanjo, razen če v primerih iz člena 7(a)(i), (ii) in (v), svojih razlogov ne morejo navesti:

(i) ker bi s tem škodili vitalnim interesom nacionalne varnosti, ali

(ii) ker bi s tem ogrozili uspešnost tekočih preiskav ali varnost posameznikov.

Člen 9

Nacionalni člani

1. Za status nacionalnih članov veljajo nacionalni predpisi njihove države članice. Trajanje mandata nacionalnega člana določi država članica izvora. Omogočati pa mora neovirano delovanje Eurojusta.

2. Vse informacije, ki si jih izmenjujejo Eurojust in države članice, vključno z zaprosili, predloženimi v skladu s členom 6(a), se izmenjujejo preko nacionalnega člana.

3. Vsaka država članica določi vrsto in obseg pravosodnih pooblastil, ki jih podeli svojemu nacionalnemu članu znotraj svojih meja. Določi tudi pravico nacionalnega člana, da v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi sodeluje s tujimi pravosodnimi organi. O imenovanju svojega nacionalnega člana in kadarkoli je to potrebno, obvesti država članica Eurojust in generalni sekretariat Sveta o svoji odločitvi, da slednji lahko o imenovanju obvesti druge države članice. Te pa se obvežejo, da bodo sprejele in priznale tako dodeljene posebne pravice, če so v skladu z njihovimi mednarodnimi obveznostmi.

4. Za uresničitev ciljev Eurojusta, ima nacionalni član dostop do podatkov iz nacionalnih kazenskih evidenc ali katerih koli drugih evidenc v njegovi državi članici, na isti način, kot to določa njegova nacionalna zakonodaja za tožilce, sodnike ali policijske uradnike z enakovrednimi pristojnostmi.

5. Nacionalni član lahko neposredno stopi v stik s pristojnimi organi svoje države članice.

6. Pri opravljanju svojih nalog nacionalni član po potrebi oznani, ali ukrepa v skladu s pravosodnimi pooblastili, podeljenimi v skladu z odstavkom 3.

Člen 10

Kolegij

1. Kolegij sestavljajo vsi nacionalni člani. Vsak nacionalni član ima en glas.

2. Po posvetovanju s skupnim nadzornim organom iz člena 23 o določbah o obdelavi osebnih podatkov, Svet na predlog Kolegija odobri poslovnik Eurojusta, ki ga je ta že soglasno sprejel. Določbe poslovnika o obdelavi osebnih podatkov so lahko predmet posebne odobritve Sveta.

3. Kadar Kolegij deluje v skladu s členom 7(a), odloča z dvotretjinsko večino. Druge odločitve Kolegija se sprejmejo v skladu s poslovnikom.

Člen 11

Vloga Komisije

1. Komisija je v skladu s členom 36(2) Pogodbe v polnem obsegu udeležena pri delu Eurojusta. Pri njegovem delu sodeluje na področjih iz njene pristojnosti.

2. Pri dejavnosti Eurojusta v zvezi s koordinacijo preiskav in pregonov, se Komisijo lahko zaprosi, da prispeva svoje strokovno znanje.

3. Za krepitev sodelovanja med Eurojustom in Komisijo lahko Eurojust sklene vse potrebne praktične dogovore s Komisijo.

Člen 12

Nacionalni korespondenti

1. Vsaka država članica lahko določi ali imenuje enega ali več nacionalnih korespondentov. Določitev ali imenovanje takšnega korespondenta za področje terorizma je prednostna naloga. Razmerja med nacionalnimi korespondenti in pristojnimi organi držav članic urejajo nacionalni predpisi. Delovno mesto nacionalnega korespondenta je v državi članici, ki ga je imenovala.

2. Kadar država članica imenuje nacionalnega korespondenta, je ta lahko hkrati kontaktna oseba za stike Evropske pravosodne mreže.

3. Povezave med nacionalnim članom in nacionalnim korespondentom ne izključujejo neposrednih povezav med nacionalnim članom in njegovimi pristojnimi organi.

Člen 13

Izmenjave informacij z državami članicami in med nacionalnimi člani

1. Pristojni organi držav članic si lahko izmenjujejo z Eurojustom vse informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog Eurojusta v skladu s členom 5.

2. V skladu s členom 9 so nacionalni člani Eurojusta pooblaščeni, da si med seboj ali s pristojnimi organi svojih držav članic brez predhodnega dovoljenja izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog Eurojusta.

Člen 14

Obdelava osebnih podatkov

1. V zvezi z uresničevanjem svojih ciljev lahko Eurojust, v okviru svojih pristojnosti in za opravljanje svojih nalog, obdeluje osebne podatke avtomatsko ali v strukturiranih ročno vodenih datotekah.

2. Eurojust sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ravni varstva osebnih podatkov, ki je enaka ravni, ki izhaja iz uporabe načel Konvencije Sveta Evrope z 28. januarja 1981 in njenih poznejših sprememb, če so uveljavljene v državah članicah.

3. Osebni podatki, ki jih obdeluje Eurojust, morajo ustrezati namenu, za katerega se obdelujejo, morajo biti zanj bistvenega pomena in ne smejo presegati namena obdelave, ter so ob upoštevanju informacij, ki jih posredujejo pristojni organi držav članic ali drugi partnerji v skladu s členoma 13 in 26, točni in posodobljeni. Osebni podatki, ki jih obdeluje Eurojust, se obdelujejo na pošten in zakonit način.

4. Eurojust v skladu s tem sklepom izdela seznam podatkov, ki se nanašajo na preiskave, in lahko uredi začasne delovne datoteke, ki prav tako vsebujejo osebne podatke.

Člen 15

Omejitve ob obdelavi osebnih podatkov

1. Pri obdelavi podatkov v skladu s členom 14(1), lahko Eurojust obdeluje le naslednje osebne podatke o osebah, zoper katere na podlagi nacionalnih predpisov držav članic teče kazenska preiskava ali pregon za eno ali več vrst kriminala in kaznivih dejanj iz člena 4:

(a) priimek, dekliški priimek, druga imena in vsa privzeta ali izmišljena imena;

(b) datum in kraj rojstva;

(c) državljanstvo;

(d) spol;

(e) stalno bivališče, poklic in začasno bivališče zadevne osebe;

(f) številke socialnega zavarovanja, vozniška dovoljenja, osebne dokumente in podatke iz potnega lista;

(g) informacije o pravnih osebah, če vključujejo podatke, ki se nanašajo na določene ali določljive posameznike, zoper katere teče kazenska preiskava ali pregon;

(h) bančne račune in račune pri drugih finančnih ustanovah;

(i) opis in narava domnevnih kaznivih dejanj, čas storitve, vrsto kaznivih dejanj ter potek preiskav;

(j) dejstva, ki kažejo na mednarodno razsežnost primera;

(k) podatke, ki se nanašajo na domnevno članstvo v hudodelski združbi.

2. Pri obdelavi osebnih podatkov v skladu s členom 14(1), lahko Eurojust obdeluje le naslednje osebne podatke o osebah, ki so po nacionalni zakonodaji zadevnih držav članic priče ali žrtve v kazenski preiskavi ali pregonu za eno ali več vrst kriminala in kaznivih dejanj iz člena 4:

(a) priimek, dekliški priimek, druga imena in vsa privzeta ali izmišljena imena;

(b) datum in kraj rojstva;

(c) državljanstvo;

(d) spol;

(e) stalno bivališče, poklic in začasno bivališče zadevne osebe;

(f) opis in vrsta kaznivih dejanj, v katero so vpletene, čas storitve, kriminalno kategorijo kaznivih dejanj in potek preiskav.

3. V izjemnih primerih pa lahko Eurojust za omejeno časovno obdobje obdeluje tudi druge osebne podatke, v zvezi z okoliščinami kaznivega dejanja, če so neposrednega pomena in vključeni v tekoče preiskave, ki jih pomaga koordinirati Eurojust, pod pogojem, da je obdelava teh posebnih podatkov v skladu s členoma 14 in 21.

O uporabi tega odstavka se nemudoma obvesti pooblaščenca za varstvo podatkov iz člena 17.

Če se ti drugi podatki nanašajo na priče ali žrtve, v pomenu odstavka 2, sprejmeta odločitev o njihovi obdelavi skupaj vsaj dva nacionalna člana.

4. Neodvisno od tega ali obdelava podatkov poteka avtomatsko ali z drugimi sredstvi, lahko Eurojust obdeluje osebne podatke iz katerih so razvidni rasni ali etični izvor, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, članstvo v sindikatih, in podatke o zdravju ali spolnem življenju, samo kadar so ti podatki nujni za nacionalne preiskave ter za koordinacijo v okviru Eurojusta.

O uporabi tega odstavka se nemudoma obvesti pooblaščenca za varstvo podatkov.

Takšni podatki se ne smejo obdelovati v seznamu iz člena 16(1).

Kadar se ti drugi podatki nanašajo na priče ali žrtve v skladu z odstavkom 2, sklep o njihovi obdelavi sprejme Kolegij.

Člen 16

Seznam in začasne delovne datoteke

1. Za uresničitev svojih ciljev vodi Eurojust avtomatsko datoteko, ki predstavlja seznam podatkov v zvezi s preiskavami, v katerega se lahko shranjuje neosebni podatki in osebni podatki iz člena 15(l)(a) do (i) in (k) in iz odstavka 2. Namen tega seznama je:

(a) podpreti upravljanje in koordinacijo preiskav in pregonov, pri katerih pomaga Eurojust, zlasti s primerjavo podatkov;

(b) olajšati dostop do podatkov o tekočih preiskavah in pregonih;

(c) olajšati spremljanje zakonitosti in izpolnjevanja določb tega sklepa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.

2. Seznam vsebuje sklice na začasne delovne datoteke, ki se obdelujejo v okviru Eurojusta.

3. Nacionalni člani Eurojusta lahko za opravljanje svojih nalog v skladu s členoma 6 in 7 obdelujejo podatke o posameznih primerih, ki jih obravnavajo, v začasni delovni datoteki. Pooblaščencu za varstvo podatkov, in če Kolegij tako odloči, tudi drugim nacionalnim članom in pooblaščenim uslužbencem se dovoli dostop do delovne datoteke. O vsaki novi delovni datoteki, ki vsebuje osebne podatke, se obvesti pooblaščenca za varstvo podatkov.

Člen 17

Pooblaščenec za varstvo podatkov

1. Eurojust ima posebej imenovanega pooblaščenca za varstvo podatkov, ki je član osebja. Pri svojem delovanju je neposredno podrejen Kolegiju. Pri opravljanju nalog iz tega člena, ne sprejema nobenih navodil.

2. Pooblaščenec za varstvo podatkov ima predvsem naslednje naloge:

(a) na neodvisen način zagotavlja zakonitost in skladnost določb tega sklepa pri obdelavi osebnih podatkov;

(b) zagotavlja, da se v skladu s poslovnikom, predpišejo določbe o hrambi pisnih zapisov o prenosu in prejemu osebnih podatkov, predvsem za namene člena 19(3), ob upoštevanju pogojev glede varstva iz člena 22;

(c) zagotavlja, da so prizadete osebe na svojo prošnjo obveščene o pravicah, ki jim gredo po tem sklepu.

3. Pooblaščenec ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh podatkov, ki jih obdeluje Eurojust, ter do vseh prostorov Eurojusta.

4. Kadar pooblaščenec odkrije, da obdelava po njegovem mnenju ni v skladu s tem sklepom:

(a) obvesti Kolegij, ki potrdi prejem informacije;

(b) predloži zadevo Skupnemu nadzornemu organu, če Kolegij v razumnem roku ne reši neskladnosti pri obdelavi.

Člen 18

Pooblaščeni dostop do osebnih podatkov

Dostop do osebnih podatkov, ki jih obdeluje Eurojust, imajo za namen uresničitve ciljev Eurojusta samo nacionalni člani in njihovi pomočniki iz člena 2(2), ter pooblaščeno osebje Eurojusta.

Člen 19

Pravica dostopa do osebnih podatkov

1. Vsak posameznik je v skladu z določbami tega člena upravičen do dostopa do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj in jih obdeluje Eurojust.

2. Vsak posameznik, ki želi uveljaviti svojo pravico dostopa do podatkov v zvezi z njim, shranjenih pri Eurojustu, ali jih želi preveriti v skladu s členom 20, lahko v ta namen brezplačno predloži prošnjo v državi članici po svoji izbiri, in sicer pri organu, ki ga je v ta namen imenovala država članica, ta organ pa nemudoma predloži njegovo prošnjo Eurojustu.

3. Pravica vsakega posameznika, da ima dostop do osebnih podatkov v zvezi z njim ali da jih preveri, se izvaja v skladu z zakoni in postopki države članice, v kateri je posameznik vložil svojo prošnjo. Če lahko Eurojust ugotovi, kateri organ v državi je prenesel zadevne podatke lahko ta organ zahteva, da se pravica do dostopa izvede v skladu s pravnim redom te države članice.

4. Dostop do osebnih podatkov se zavrne, če:

(a) takšen dostop lahko ogrozi katero od dejavnosti Eurojusta;

(b) takšen dostop lahko ogrozi katero od nacionalnih preiskav, pri katerih sodeluje Eurojust;

(c) takšen dostop lahko ogrozi pravice in svoboščine tretjih oseb.

5. Odločitev o odobritvi takega dostopa mora ustrezno upoštevati status tistih posameznikov, ki predložijo prošnjo v zvezi s podatki, ki jih hrani Eurojust.

6. Prošnjo obravnavajo določeni nacionalni člani, ki odločajo v imenu Eurojusta. Prošnja se dokončno obravnava v treh mesecih po prejemu. Kadar člani ne dosežejo soglasja, predložijo zadevo Kolegiju, ki odloči o prošnji z dvotretjinsko večino.

7. Če se dostop zavrne ali če Eurojust ne obdeluje osebnih podatkov o vlagatelju, obvesti vlagatelja, da je opravil vsa preverjanja, ne da bi pri tem navedel kakršnekoli podatke, ki bi lahko razkrili ali je vlagatelj znan.

8. Če vlagatelj ni zadovoljen z odgovorom na svojo prošnjo, se lahko pritoži zoper to odločitev na Skupni nadzorni organ. Skupni nadzorni organ preizkusi, ali je odločitev Eurojusta, v skladu s tem sklepom.

9. Eurojust se pred odločanjem posvetuje s pristojnimi organi pregona v državah članicah. Te organe se o vsebini odločitve naknadno obvesti preko določenih nacionalnih članov.

Člen 20

Popravek in izbris osebnih podatkov

1. Vsak posameznik ima v skladu s členom 19(3) pravico zahtevati od Eurojusta, da popravi, blokira ali izbriše podatke v zvezi z njim, če so ti podatki nepravilni ali nepopolni ali če je njihov vnos ali hramba v nasprotju s tem sklepom.

2. Eurojust obvesti vlagatelja, če podatke v zvezi z njim popravi, blokira ali izbriše. Če vlagatelj ni zadovoljen z odgovorom Eurojusta, lahko zadevo v roku tridesetih dni po prejemu odločitve Eurojusta predloži Skupnemu nadzornemu organu.

3. Na prošnjo pristojnih organov države članice, nacionalnega člana ali nacionalnega korespondenta, če ta obstaja, ter na njihovo odgovornost Eurojust v skladu s svojim poslovnikom popravi ali izbriše osebne podatke, ki jih je obdeloval in ki jih je nanj prenesla ali vnesla ta država članica, njen nacionalni član ali njen nacionalni korespondent. Pristojni organi držav članic in Eurojust, vključno z nacionalnim članom ali nacionalnim korespondentom, če ta obstaja, s tem v zvezi zagotovijo, da se spoštujejo načela, določena v členu 14(2) in (3) in v členu 15(4).

4. Če se ugotovi, da so osebni podatki, ki jih obdeluje Eurojust, nepravilni ali nepopolni ali da je njihov vnos ali hramba v nasprotju z določbami tega sklepa, Eurojust takšne podatke blokira, popravi ali izbriše.

5. V primerih, omenjenih v odstavkih 3 in 4, se nemudoma obvesti vse dobavitelje in prejemnike teh podatkov. V skladu s svojimi pravili prejemniki popravijo, blokirajo ali izbrišejo te podatke v lastnih sistemih.

Člen 21

Časovne omejitve hrambe osebnih podatkov

1. Osebni podatki, ki jih obdeluje Eurojust, se hranijo pri Eurojustu toliko časa, kolikor je potrebno za dosego njegovih ciljev.

2. S strani Eurojusta obdelani osebni podatki v skladu s členom 14(1), se ne smejo hraniti več kot do:

(a) dne zastaranja pregona kaznivega dejanja v vseh državah članicah, ki jih zadeva preiskava in pregon;

(b) dne, ko postane dokončna sodna odločba zadnje države članice, vpletene v preiskave ali pregone, ki upravičujejo koordinacijo Eurojusta;

(c) dne, ko Eurojust in zadevne države članice vzajemno ugotovijo ali se dogovorijo, da koordiniranje preiskav in pregonov s strani Eurojusta ni več potrebno.

3. (a) Upoštevanje rokov hrambe iz odstavka 2, se stalno preverja z ustrezno avtomatsko obdelavo. Kljub temu se vsaka tri leta po vnosu podatkov preveri potreba po njihovi hrambi.

(b) Ko poteče eden od skrajnih rokov hrambe iz odstavka 2, Eurojust preveri, če je hramba podatkov še potrebna, da bi dosegel svoje cilje, in se lahko izjemoma odloči za hrambo teh podatkov do prihodnjega preverjanja.

(c) Kadar se podatki hranijo izjemoma na podlagi točke (b), se vsaka tri leta preveri potreba po hrambi teh podatkov.

4. Kadar obstaja datoteka, ki vsebuje neavtomatske in nestrukturirane podatke, se ob poteku skrajnega roka za hrambo zadnjega avtomatskega podatka iz datoteke, vsi dokumenti v datoteki vrnejo organu, ki jih je predložil, vse morebitne kopije se uničijo.

5. Kadar je preiskavo ali pregon koordiniral Eurojust, določeni nacionalni člani obvestijo Eurojust in druge zadevne države članice o vseh sodnih odločbah v zvezi s primerom, ki so postale pravnomočne, da se, inter alia, lahko uporablja odstavek 2(b).

Člen 22

Varstvo podatkov

1. Eurojust in, kadar gre za podatke, ki se posredujejo iz Eurojusta, vsaka država članica pri obdelavi osebnih podatkov v okviru tega sklepa varuje osebne podatke pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo ali nepooblaščenim razkritjem, spreminjanjem in dostopom ali katero koli drugo nepooblaščeno obliko obdelave.

2. Poslovnik vsebuje tehnične ukrepe in organizacijska navodila, ki so z vidika varstva podatkov potrebna za izvajanje tega sklepa, predvsem pa ukrepe, katerih namen je

(a) zavrniti nepooblaščenim osebam dostop do opreme za obdelavo podatkov, ki se uporablja za obdelavo podatkov;

(b) preprečiti nepooblaščeno branje, razmnoževanje, spreminjanje ali odstranjevanje nosilcev podatkov;

(c) preprečiti nepooblaščeni vnos podatkov in nedovoljeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov;

(d) preprečiti nepooblaščenim osebam, ki uporabljajo komunikacijsko opremo, uporabo sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov;

(e) zagotoviti, da imajo osebe, ki so pooblaščene za uporabo sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, za katere imajo pooblastilo za dostop;

(f) zagotoviti, da je mogoče preveriti in ugotoviti, kateri organi pri prenosu osebnih podatkov prejmejo te podatke;

(g) zagotoviti, da je naknadno možno preveriti in ugotoviti, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdo in kdaj je te podatke vnašal;

(h) preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali transportom nosilcev podatkov.

Člen 23

Skupni nadzorni organ

1. Ustanovi se neodvisni Skupni nadzorni organ, ki v celoti spremlja dejavnosti Eurojusta, na katere se nanašajo členi 14 do 22, kar zagotavlja, da se obdelava osebnih podatkov izvaja v skladu s tem sklepom. Za opravljanje teh nalog je Skupni nadzorni organ upravičen do popolnega dostopa do vseh datotek, v katerih se takšni osebni podatki obdelujejo. Eurojust zagotovi Skupnemu nadzornemu organu vse informacije iz teh datotek, ki jih slednji zahteva, in mu z vsemi sredstvi pomaga pri opravljanju njegovih nalog.

Skupni nadzorni organ se sestane vsaj enkrat vsakega pol leta. Sestane se tudi v treh mesecih po predložitvi pritožbe, lahko pa ga skliče tudi njegov predsednik, kadar to zahtevata vsaj dve državi članici.

Za ustanovitev Skupnega nadzornega organa vsaka država članica v skladu s svojim pravnim sistemom imenuje sodnika, ki ni član Eurojusta, ali, če tako zahteva njen ustavni ali nacionalni sistem, osebo s funkcijo, ki ji daje dovolj neodvisnosti za vključitev na seznam sodnikov, ki lahko sodelujejo v Skupnem nadzornem organu kot člani ali ad hoc sodniki. Nobeno takšno imenovanje ne traja manj kot osemnajst mesecev. Preklic imenovanja urejajo načela za odpoklic, ki se uporabljajo po nacionalni zakonodaji države članice izvora. O imenovanju in preklicu se obvestita generalni sekretariat Sveta in Eurojust.

2. Skupni nadzorni organ sestavljajo trije stalni člani in ad hoc sodniki, v skladu z odstavkom 4.

3. Sodnik, ki ga imenuje država članica, postane stalni član eno leto pred prevzemom predsedstva Sveta s strani te države članice, in ostane stalni član osemnajst mesecev.

Skupnemu nadzornemu organu predseduje sodnik, ki ga imenuje Svetu predsedujoča država članica.

4. V Skupnem nadzornem organu ima sedež tudi eden ali več ad hoc sodnikov, vendar le za čas trajanja preizkusa pritožbe v zvezi z osebnimi podatki iz države članice, ki jih je imenovala.

5. Sestava Skupnega nadzornega organa se ne spreminja, vse dokler traja pritožbeni postopek, četudi je mandat stalnih članov na podlagi odstavka 3 potekel.

6. Vsak član in ad hoc sodnik je upravičen do enega glasu. V primeru neodločenega glasovanja, je odločilen glas predsednika.

7. Skupni nadzorni organ preizkusi pritožbe, ki so mu predložene v skladu s členom 19(8) in členom 20(2), ter izvede nadzor v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 tega člena. Če Skupni nadzorni organ meni, da odločitev Eurojusta ali njegovo obdelovanje podatkov ni v skladu s tem sklepom, se zadeva predloži Eurojustu, ki sprejme sklep Skupnega nadzornega organa.

8. Sklepi Skupnega nadzornega organa so za Eurojust dokončni in zavezujoči.

9. Osebe, ki jih imenujejo države članice v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 1 in jim predseduje predsednik Skupnega nadzornega organa, sprejmejo notranji poslovnik, ki za namene obravnavanja pritožb predpišejo objektivna merila za imenovanje članov tega organa.

10. Stroški sekretariata se krijejo iz proračuna Eurojusta. Sekretariat Skupnega nadzornega organa je pri opravljanju svojih nalog v sekretariatu Eurojusta neodvisen.

11. Člane Skupnega nadzornega organa zavezuje zaupnost, predpisana v členu 25.

12. Skupni nadzorni organ predloži Svetu letno poročilo.

Člen 24

Odgovornost za nepooblaščeno ali nepravilno obdelavo podatkov

1. Eurojust je v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri ima sedež, odgovoren za vso škodo, storjeno posamezniku, kot posledica nepooblaščene ali nepravilne obdelave podatkov, ki jo je opravil Eurojust.

2. Pritožbe proti Eurojustu v zvezi z odgovornostjo, na katero se nanaša odstavek 1, obravnavajo sodišča države članice, v kateri ima Eurojust svoj sedež.

3. Vsaka država članica je v skladu s svojo nacionalno zakonodajo odgovorna za vso škodo, ki jo povzroči posamezniku zaradi nepooblaščene ali nepravilne obdelave podatkov, posredovanih Eurojustu za obdelavo.

Člen 25

Zaupnost

1. Nacionalne člane in njihove pomočnike iz člena 2(2), osebje Eurojusta in nacionalne korespondente, če obstajajo, ter pooblaščenca za varstvo podatkov zavezuje obveza zaupnosti, ne glede na člen 9(1).

2. Obveza zaupnosti se nanaša na vse osebe in vse organe, ki sodelujejo z Eurojustom.

3. Obveza zaupnosti zavezuje tudi po prenehanju funkcije ali zaposlitve ali po zaključku dejavnosti oseb, v zvezi z odstavkoma 1 in 2.

4. Ne glede na člen 9(1) se obveza zaupnosti nanaša na vse informacije, ki jih prejme Eurojust.

Člen 26

Sodelovanje s partnerji

1. Eurojust vzpostavi in vzdržuje tesno sodelovanje z Europolom, če je to bistvenega pomena za opravljanje nalog Eurojusta in za dosego njegovih ciljev ob upoštevanju potrebe za preprečevanje podvajanja dela. Bistveni elementi tega sodelovanja se določijo z dogovorom, ki ga odobri Svet po posvetovanju s Skupnim nadzornim organom v zvezi z določbami o varstvu podatkov.

2. Eurojust vzdržuje tesne odnose z evropsko pravosodno mrežo na osnovi posvetovanja in dopolnjevanja, predvsem med nacionalnim članom, kontaktnimi osebami za stike iste države članice in nacionalnim korespondentom, če obstaja. Za učinkovito sodelovanje, se sprejmejo naslednji ukrepi:

(a) Eurojust ima dostop do centraliziranih informacij evropske pravosodne mreže v skladu s členom 8 skupnega ukrepa 98/428/PNZ in do telekomunikacijske mreže, ustanovljene po členu 10 navedenega skupnega ukrepa;

(b) z odstopanjem od člena 9(3) skupnega ukrepa 98/428/PNZ je sekretariat evropske pravosodne mreže del sekretariata Eurojusta. Deluje kot ločena in neodvisna organizacijska enota. Imeti mora možnost črpanja sredstev Eurojusta, ki so potrebna za opravljanje nalog evropske pravosodne mreže. Pravila, ki se uporabljajo za osebje Eurojusta, se uporabljajo tudi za osebje sekretariata evropske pravosodne mreže, razen če to ni združljivo z neodvisnostjo poslovanja sekretariata evropske pravosodne mreže;

(c) nacionalni člani Eurojusta se lahko udeležujejo sestankov evropske pravosodne mreže na njeno povabilo. Kontaktne osebe za stike evropske pravosodne mreže so lahko od primera do primera povabljene na sestanke Eurojusta.

3. Eurojust vzpostavi in ohranja tesno sodelovanje z OLAF. OLAF lahko v ta namen prispeva k delu Eurojust s tem, da koordinira preiskave in pregone v zvezi z varstvom finančnih interesov Skupnosti, bodisi na lastno pobudo ali pobudo Eurojusta, če zadevni nacionalni organi takšnemu sodelovanju ne nasprotujejo.

4. Za namene prejemanja in posredovanja informacij med Eurojustom in OLAF in ne glede na člen 9, države članice zagotovijo, da se nacionalni člani Eurojusta obravnavajo kot pristojni organi držav članic izključno za namene Uredbe (ES) št. 1073/1999 in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih vodi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) [9]. Izmenjava informacij med OLAF in nacionalnimi člani ne vpliva na informacije, ki jih je treba predložiti drugim pristojnim organom po teh uredbah.

5. Eurojust lahko za uresničitev svojih ciljev vzpostavlja stike in izmenjuje izkušnje z drugimi organi, predvsem z mednarodnimi organizacijami, na ne operativni ravni.

6. Eurojust lahko od primera do primera sodeluje s sodniki za zvezo držav članic v smislu skupnega ukrepa Sveta 96/277/PNZ z dne 22. aprila 1996, ki zadeva izmenjavo sodnikov za zvezo za izboljšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije [10].

Člen 27

Izmenjava informacij s partnerji

1. V skladu s tem sklepom lahko Eurojust izmenjuje vse informacije potrebne za opravljanje svojih nalog:

(a) z organi, ki so na podlagi določb, sprejetih v okviru Pogodb za to pristojni;

(b) z mednarodnimi organizacijami in organi;

(c) z organi tretjih držav, ki so pristojni za preiskave in pregone.

2. Preden Eurojust izmenja informacije s subjekti, iz odstavka l (b) in (c), nacionalni član države članice, ki je predložila informacije, da svoje soglasje za prenos teh informacij. Če je potrebno se nacionalni član posvetuje s pristojnimi organi držav članic.

3. Ob odobritvi Sveta, lahko Eurojust s tretjimi državami in s subjekti iz odstavka 1, sklene dogovore o sodelovanju. Takšni dogovori lahko vsebujejo predvsem določbe o začasni dodelitvi častnikov za zvezo ali sodnikov za zvezo v Eurojust. Vsebujejo lahko tudi določbe o izmenjavi osebnih podatkov. V tem primeru se Eurojust posvetuje s Skupnim nadzornim organom.

Za reševanje nujnih zadev lahko Eurojust sodeluje s subjekti iz odstavka l (b) in (c), ne da bi z njimi sklenil dogovore, če takšno sodelovanje ne vključuje posredovanja osebnih podatkov iz Eurojusta nanje.

4. Ne glede na odstavek 3 so lahko osebni podatki, iz Eurojusta posredovani na subjekte, iz odstavka l (b), in na organe tretjih držav iz odstavka l (c), za katere ne velja Konvencija Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981, če je zagotovljena zadostna raven varstva podatkov.

5. Vsako naknadno neizpolnjevanje ali znatna verjetnost neizpolnjevanja pogojev iz odstavka 4 s strani tretjih držav ali subjektov iz odstavka l (b) in (c), Eurojust nemudoma sporoči Skupnemu nadzornemu organu in zadevnim državam članicam. Skupni nadzorni organ lahko prepreči nadaljnjo izmenjavo osebnih podatkov z zadevnimi subjekti, dokler se ne prepriča, da je bilo poskrbljeno za ustrezne ureditvene spremembe.

6. Četudi pogoji iz odstavkov 3 in 4 niso izpolnjeni, lahko nacionalni član, ki deluje v svoji nacionalni pristojnosti, izjemoma in v primeru, da je potrebno sprejeti nujne ukrepe za odpravo neposredne resne nevarnosti, ki ogroža osebo ali javno varnost, izvede izmenjavo informacij, v zvezi z osebnimi podatki. Nacionalni član je odgovoren za zakonitost odobritve takšnega prenosa. Nacionalni član hrani zapis o prenosu podatkov in razlogih za takšen prenos. Prenos podatkov se dovoli, če se prejemnik obveže, da se bodo podatki uporabili samo za namen, za katerega so bili posredovani.

Člen 28

Organizacija in delovanje

1. Za organizacijo in delovanje Eurojusta je odgovoren Kolegij.

2. Kolegij izvoli predsednika izmed nacionalnih članov, in lahko, če se mu zdi potrebno, izvoli največ dva podpredsednika. Rezultati volitev se predložijo v odobritev Svetu.

3. Predsednik opravlja svoje dolžnosti v imenu Kolegija in pod njegovim nadzorom, usmerja njegovo delo in spremlja dnevno upravljanje, ki ga izvaja upravni direktor. Poslovnik opredeljuje primere, v katerih se za predsednikove odločitve ali dejanja zahteva predhodna odobritev ali poročilo Kolegiju.

4. Mandat predsednika traja tri leta. Lahko je še enkrat ponovno izvoljen. Mandat podpredsednika ureja poslovnik.

5. Eurojustu pomaga sekretariat, ki ga vodi upravni direktor.

6. Eurojust izvršuje nad svojim osebjem pooblastila, ki pripadajo organu imenovanja. Kolegij sprejme v skladu s poslovnikom ustrezna pravila za izvajanje tega odstavka.

Člen 29

Upravni direktor

1. Upravnega direktorja Eurojusta soglasno imenuje Kolegij. Kolegij ustanovi volilno komisijo, ki po razpisu sestavi listo kandidatov, med katerimi Kolegij izbere upravnega direktorja.

2. Mandat upravnega direktorja traja pet let. Mandat je obnovljiv.

3. Za upravnega direktorja veljajo predpisi in pravila, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti.

4. Upravni direktor dela pod nadzorom Kolegija in njegovega predsednika, v skladu s členom 28(3). Kolegij ga lahko z dvotretjinsko večino razreši s položaja.

5. Upravni direktor je pod nadzorom predsednika odgovoren za vsakodnevno upravljanje Eurojusta in za kadrovske zadeve.

Člen 30

Osebje

1. Za osebje Eurojusta veljajo predpisi in pravila, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti, predvsem v zvezi z zaposlovanjem in statusom.

2. Osebje Eurojusta je osebje, ki se zaposli v skladu s predpisi in pravili iz odstavka 1 ob upoštevanju vseh pogojev iz člena 27 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, ki jih določa Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 [11], vključno z njihovo geografsko razporeditvijo. Imajo status stalnih uslužbencev, začasnih uslužbencev ali lokalnih uslužbencev. Ustanove Skupnosti lahko na zahtevo upravnega direktorja in v dogovoru s predsednikom ter v imenu Kolegija začasno dodelijo uradnike Skupnosti Eurojustu kot začasno osebje. Države članice lahko začasno dodelijo Eurojustu nacionalne strokovnjake. V tem primeru Kolegij sprejme ustrezne izvedbene postopke.

3. Osebje opravlja svoje naloge pod nadzorom Kolegija in pri tem upošteva cilje in mandat Eurojusta, ne da bi iskalo ali sprejemalo navodila katere koli vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj Eurojusta.

Člen 31

Pomoč pri tolmačenju in prevajanju

1. Za postopke Eurojusta se uporabljajo uradna jezikovna pravila Unije.

2. Letno poročilo za Svet iz drugega pododstavka člena 32(1), se sestavi v uradnih jezikih institucij Unije.

Člen 32

Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

1. Predsednik v imenu Kolegija vsako leto pisno poroča o dejavnostih in upravljanju Eurojusta, vključno z upravljanjem proračuna.

V ta namen Kolegij pripravi letno poročilo o dejavnostih Eurojusta in o težavah, ki so se pokazale pri izvajanju njegove dejavnosti, na področju kriminalne politike v Uniji. V poročilu lahko Eurojust predlaga tudi izboljšave pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Predsednik predloži tudi vsa poročila ali vse druge informacije o delovanju Eurojusta, ki bi jih od njega lahko zahteval Svet.

2. Predsedstvo Sveta vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu poročilo o delu Eurojusta in o dejavnostih Skupnega nadzornega organa.

Člen 33

Finance

1. Plače in drugi prejemki nacionalnih članov in pomočnikov iz člena 2(2), krije njihova država članica izvora.

2. Kadar nacionalni člani delujejo v okviru nalog Eurojusta, se nastali stroški obravnavajo kot odhodki iz poslovanja v smislu člena 41(3) Pogodbe.

Člen 34

Proračun

1. Za vsako finančno leto, ki je enako koledarskemu letu, se predvidijo vsi prihodki in odhodki Eurojusta. Prihodki in odhodki se vnesejo v proračun, ki vključuje organizacijsko shemo, ta pa se predloži proračunskemu organu, pristojnemu za izvajanje splošnega proračuna Evropske unije. Organizacijska shema sestoji iz delovnih mest stalne ali začasne zaposlitve in vsebuje opombo o začasno dodeljenih nacionalnih strokovnjakih ter navaja število, stopnjo in kategorijo osebja, ki ga zaposluje Eurojust za zadevno finančno leto.

2. Proračun Eurojusta je v prihodkih in odhodkih uravnotežen.

3. Ne glede na druge vire financiranja, lahko prihodki Eurojusta vključujejo tudi subvencije, načrtovane v splošnem proračunu Evropske unije.

4. Odhodki Eurojusta vključujejo med drugim odhodke za tolmače in prevajalce, odhodke za varnost, upravne stroške in odhodke za infrastrukturo, stroške poslovanja in najema, potne stroške članov Eurojusta in njegovega osebja ter stroške, ki izhajajo iz pogodb s tretjimi strankami.

Člen 35

Priprava proračuna

1. Upravni direktor vsako leto izdela predhodni predlog proračuna za Eurojust, ki zajema odhodke za prihodnje finančno leto. Ta predhodni predlog predloži Kolegiju.

2. Kolegij najpozneje do 1. marca vsako leto sprejme predlog proračuna za prihodnje leto in ga predloži Komisiji.

3. Komisija na podlagi tega proračunskega predloga predlaga v okviru proračunskega postopka letno subvencijo, ki se določi za proračun Eurojusta.

4. Na podlagi letne subvencije, ki jo na ta način določi proračunski organ pristojen za splošni proračun Evropske unije, Kolegij na začetku vsakega finančnega leta sprejme proračun Eurojusta in ga prilagodi različnim prispevkom za Eurojust in sredstvom, ki prihajajo iz drugih virov.

Člen 36

Izvajanje proračuna in razrešnica

1. Upravni direktor kot pooblaščeni uradnik izvaja proračun Eurojusta. O izvajanju proračuna poroča Kolegiju.

Predsednik, ki mu pomaga upravni direktor, predloži vsako leto najpozneje do 31. marca Evropskemu parlamentu, Računskemu sodišču in Komisiji podrobne bilance vseh prihodkov in odhodkov za preteklo finančno leto. Računsko sodišče jih prouči v skladu s členom 248 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

2. Evropski parlament na priporočilo Sveta predloži Eurojustu razrešnico za izvajanje proračuna pred 30. aprilom leta n + 2.

Člen 37

Finančna uredba, ki se uporablja za proračun

Finančno uredbo, ki se uporablja za proračun Eurojusta, Kolegij soglasno sprejme po prej prejetem mnenju Komisije in Računskega sodišča, v skladu s členom 142 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [12].

Člen 38

Revizija

1. Revizijo obveznosti in plačil v zvezi z vsemi odhodki ter nadzor nad določanjem in pobiranjem vseh prihodkov Eurojusta izvaja finančni nadzornik, ki ga imenuje Kolegij.

2. Kolegij imenuje notranjega revizorja, ki je odgovoren predvsem za to, da v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi zagotovi ustrezno delovanje sistemov in postopkov za izvajanje proračuna. Notranji revizor ne more biti ne pooblaščeni uradnik in ne računovodja. Kolegij lahko zaprosi, da te dolžnosti izvrši notranji revizor Komisije.

3. Revizor poroča o svojih ugotovitvah ter priporočilih Eurojustu in predloži Komisiji kopijo poročila. Eurojust sprejme potrebne ukrepe kot odgovor na ta priporočila.

4. Za Eurojust se uporabljajo pravila, ki jih določa Uredba (ES) št. 1073/1999. Kolegij sprejme vse potrebne izvedbene ukrepe.

Člen 39

Dostop do dokumentov

Kolegij sprejme na podlagi predloga upravnega direktorja pravila za dostop do dokumentov Eurojusta ob upoštevanju načel in omejitev, ki jih navaja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o javnem dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije [13].

Člen 40

Ozemeljska veljavnost

Ta sklep velja za Gibraltar, ki ga zastopa nacionalni član Združenega kraljestva.

Člen 41

Prehodne določbe

1. Nacionalni člani Začasne enote za pravosodno sodelovanje, ki jih imenujejo države članice po Sklepu Sveta 2000/799/PNZ z 14. decembra 2000 o ustanovitvi Začasne enote za pravosodno sodelovanje [14], prevzamejo vlogo nacionalnega člana Eurojusta po členu 2 tega sklepa, dokler se dokončno ne imenuje nacionalni član države članice, v nobenem primeru pa ne po koncu drugega meseca po začetku veljavnosti tega sklepa, ki je tudi dan prenehanja njihove funkcije.

S tega vidika imajo nacionalni člani Začasne enote za pravosodno sodelovanje vsa pooblastila, ki po tem sklepu pripadajo nacionalnim članom.

Dokončno imenovanje nacionalnega člana učinkuje z dnem, ki ga v ta namen določi država članica in ko o tem uradno obvesti Generalnega sekretarja Sveta.

2. V treh mesecih po začetku veljavnosti tega sklepa lahko država članica izjavi, da do dne določenega v členu 42, ne bo uporabljala določenih členov, predvsem členov 9 in 13, iz razlogov, da uporaba ni združljiva z njenimi nacionalnimi predpisi. Generalni sekretariat Sveta o tej izjavi obvesti države članice in Komisijo.

3. Dokler Svet ne odobri poslovnika Eurojusta, Kolegij odloča z dvotretjinsko večino, razen v primerih, ko je po tem sklepu predvidena soglasna odločitev.

4. Države članice zagotovijo, da se do dokončne ustanovitve Eurojusta sprejmejo vsi potrebni ukrepi, ki zagotavljajo, da vse primere, ki jih obravnava Začasna enota za pravosodno sodelovanje, predvsem v zvezi s koordinacijo preiskav in pregonov, še naprej učinkovito obravnavajo nacionalni člani. Nacionalni člani si prizadevajo vsaj za enake cilje in opravljajo enake funkcije kot Začasna enota za pravosodno sodelovanje.

Člen 42

Prenos

Če je treba, države članice čim prej uskladijo svoje nacionalne predpise s tem sklepom, v vsakem primeru pa najpozneje do 6. septembra 2003.

Člen 43

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti ne glede na člen 41. Na ta dan preneha obstajati Začasna enota za pravosodno sodelovanje.

V Bruslju, 28. februarja 2002

Za Svet

Predsednik

A. Acebes Paniagua

[1] UL C 206, 19.7.2000, str. 1 inUL C 243, 24.8.2000, str. 15

[2] UL C 34 E, 7.2.2002, str. 347 in mnenje z 29. novembra 2001 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[4] UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

[5] UL C 326, 26.11.2001, str. 2.

[6] UL C 316, 27.11.1995, str. 1.

[7] UL L 191, 7.7.1998, str. 4.

[8] UL L 351, 29.12.1998, str. 1.

[9] UL L 136, 31.5.1999, str. 8.

[10] UL L 105, 27.4.1996, str. 1.

[11] UL L 56, 4.3.1968. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 2581/2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 1).

[12] UL L 356, 31.12.1977, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 762/2001 (UL L 111, 20.4.2001, str. 1).

[13] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[14] UL L 324, 21.12.2000, str. 2.

--------------------------------------------------