(1)

Uredba Sveta (EU) št. 269/2014 (2) uveljavlja omejevalne ukrepe iz Sklepa 2014/145/SZVP.

(2)

Svet je 24. februarja 2025 sprejel Sklep (SZVP) 2025/388 (3), ki spreminja Sklep 2014/145/SZVP.

(3)

S Sklepom (SZVP) 2025/388 se uvajata tudi dodatni merili za uvrstitev fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljata zamrznitev njihovih sredstev in gospodarskih virov in prepoved dajanja finančnih sredstev in gospodarskih virov njim na voljo. Prvo merilo se uporablja za osebe, subjekte ali organe, ki imajo v lasti, nadzorujejo ali upravljajo plovila, vključena v nekatere dejavnosti, ali ki drugače zagotavljajo materialno, tehnično ali finančno podporo za delovanje takih plovil. Drugo merilo se uporablja za osebe, subjekte ali organe, ki so del vojaškega in industrijskega kompleksa Rusije, ga materialno ali finančno podpirajo ali imajo od njega koristi. S Sklepom (SZVP) 2025/388 se razširja tudi veljavno odstopanje za namene dezinvestiranja na tri dodatne posameznike s seznama, vključuje odstopanje za dobavo specifičnega blaga in opravljanje specifičnih storitev za budimpeško podzemno železnico ter razširja obseg dveh obstoječih odstopanj glede nekaterih prenosov finančnih sredstev in plačil.

(4)

Prihodki od izvoza ruske nafte po morju predstavljajo znaten del proračuna Rusije in zato financirajo njeno nezakonito vojno agresijo proti Ukrajini. Pri tem izvozu nafte je Rusija vse bolj odvisna od flote plovil, vpletene v zelo tvegane prakse pomorskega prevoza blaga, ki ne izpolnjujejo standardov, denimo da se uporabljajo z neustreznim zavarovanjem ali pa ga sploh nimajo (v nadaljnjem besedilu: flota v senci).. Ta plovila predstavljajo znatna tveganja za pomorsko varnost in okolje, katerim so izpostavljene Unija, njene obalne države članice in druge obalne države. Na ta tveganja je opozorila zlasti Mednarodna pomorska organizacija v Resoluciji generalne skupščine A.1192(33), sprejeti 6. decembra 2023, v kateri je svoje države članice in druge ustrezne deležnike pozvala, naj razvijejo zmogljivosti in prakse potrebne skrbnosti za preprečevanje, odkrivanje in poročanje o delovanju plovil v senci in nezakonitih dejavnostih, ki jih izvajajo taka plovila. Odvračanje oseb in subjektov od izvajanja in omogočanja praks ladijskega prevoza z visokim tveganjem pri prevozu nafte ruskega porekla in oviranje dejavnosti flote v senci zato pomaga zmanjševati prihodke za ruska vojna prizadevanja ter hkrati podpira mednarodne ukrepe za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja. Taka prizadevanja za odpravo dejavnosti flote v senci bi morala biti ciljno usmerjena in pri njih bi bilo treba upoštevati raven odgovornosti zadevnih operaterjev za sprejete odločitve in delovanje. Prav tako se ne bi smele ovirati storitve pilotiranja, potrebne za pomorsko varnost.

(5)

Kadar je to potrebno za preprečitev izogibanja prepovedim iz Uredbe (EU) št. 269/2014, bi morala imeti Komisija možnost, da izmenjuje informacije o trgovini, transakcijah in operaterjih tretjih držav s pristojnimi organi partnerskih držav iz Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 833/2014 (4), ki uporabljajo podobne omejevalne ukrepe.

(6)

Na podlagi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (5) morajo nekatere vrste subjektov, in sicer subjekti iz člena 2(1) navedene direktive, o sumljivih transakcijah poročati finančnim obveščevalnim enotam držav članic (v nadaljnjem besedilu: FIU). Na podlagi Direktive (EU) 2024/1226 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bila kršitev omejevalnih ukrepov Unije dodana na seznam predhodnih kaznivih dejanj iz člena 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Zaradi tega dodatka in na podlagi člena 33 Direktive (EU) 2015/849 bodo morali pooblaščeni subjekti od maja 2025 FIU poročati o vseh sumljivih transakcijah v zvezi z domnevno kriminalno dejavnostjo, povezano s kršitvijo omejevalnih ukrepov Unije. Poleg tega člen 8 Uredbe (EU) št. 269/2014 zahteva, da fizične in pravne osebe, subjekti in organi v dveh tednih od pridobitve teh informacij pristojnemu organu države članice, v kateri prebivajo ali imajo sedež, predložijo vse informacije, ki bi olajšale izvajanje te uredbe, ter sodelujejo s pristojnim organom pri vsakem preverjanju takih informacij. Da bi se izognili dvojnemu poročanju, se lahko države članice odločijo, da te osebe, subjekti in organi iste informacije ne rabijo sporočali pristojnim organom, ki niso FIU.

(7)

Primerno je okrepiti sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi, vključno s krepitvijo vloge FIU pri izmenjavi informacij, ki so pomembne za namene izvajanja in izvrševanja omejevalnih ukrepov iz Uredbe (EU) št. 269/2014.

(8)

Glede na to, da je skladnost gospodarskih subjektov Unije bistvena za učinkovitost omejevalnih ukrepov, bi jim morala Komisija zagotoviti pomoč, da bi jim olajšala doseganje skladnosti, zlasti kadar bi bila za tako skladnost potrebna znatna sredstva, centralizirana podpora pa bi lahko izboljšala učinkovitost. To velja zlasti za potrebno skrbnost, ki se zahteva od gospodarskih subjektov Unije v zvezi s potencialnimi poslovnimi partnerji. Komisija bi morala imeti možnost obdelave osebnih podatkov, potrebne za ta namen.

(9)

Za zagotovitev pravilnega izvajanja omejevalnih ukrepov in ustrezne zaščite gospodarskih subjektov Unije je primerno, da lahko gospodarski subjekti Unije na podlagi člena 11a Uredbe (EU) št. 269/2014 v sodnem postopku pred pristojnimi sodišči države članice zahtevajo odškodnino v zvezi z določeno neposredno ali posredno škodo, ki je nastala zahtevkov vloženih s strani subjektov ali oseb iz člena 11(1), točka (a) ali (b), Uredbe (EU) št. 269/2014, vključno s škodo, ki je nastala pravnim osebam, subjektom ali organom, ki jih imajo ti gospodarski subjekti Unije v lasti ali so pod njihovim nadzorom, ob upoštevanju nacionalnih predpisov o prepovedi dvojnega povračila. Poleg tega bi morali imeti gospodarski subjekti Unije možnost, da zahtevajo odškodnino od oseb, subjektov ali organov, ki imajo subjekte ali organe iz člena 11(1), točka (a) ali (b), Uredbe (EU) št. 269/2014 v lasti ali jih nadzorujejo. V primerih, kadar Rusija ali druga tretja država sprejme ukrepe za onemogočanje skladnosti z Uredbo (EU) št. 269/2014, se lahko šteje, da so gospodarski subjekti Unije dejansko prikrajšani za učinkovit dostop do pravnih sredstev v teh nacionalnih jurisdikcijah.

(10)

Za zagotovitev učinkovitega izvajanja omejevalnih ukrepov in odpravo morebitnih primerov odrekanja sodnega varstva je primerno zagotoviti forum necessitatis, ki sodišču države članice izjemoma omogoča, da odloča o odškodninskem zahtevku, vloženem na podlagi člena 11a Uredbe (EU) št. 269/2014, kadar pravo Unije ali pravo države članice ne določa pristojnosti sodišča nobene posamezne države članice. Pristojnost na podlagi forum necessitatis bi se morala izvajati le, kadar bi bila zadeva v zadostni meri povezana z državo članico, v kateri je sodišče, ki je začelo postopek, na primer, kadar ima tožeča stranka stalno prebivališče ali je ustanovljena po pravu te države članice.

(11)

Uredba (EU) št. 269/2014 se uporablja le v mejah pristojnosti, opredeljenih v členu 17 navedene uredbe. Hkrati so lahko operaterji Unije, če lahko in učinkovito uveljavljajo odločilen vpliv na ravnanje pravne osebe, subjekta ali organa s sedežem zunaj Unije, odgovorni za dejanja te pravne osebe, subjekta ali organa, ki onemogočajo izvajanje omejevalnih ukrepov ter bi morali svoj vpliv izkoristiti za preprečitev pojava takih dejanj.

(12)

Tak vpliv lahko izhaja iz lastništva subjekta ali nadzora nad pravno osebo, subjektom ali organom. Lastništvo pomeni imeti v lasti najmanj 50 % lastninskih pravic subjekta ali njegov večinski delež. Elementi, ki kažejo na nadzor, vključujejo: pravico ali pristojnost za imenovanje ali razrešitev večine članov upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa, pravico do uporabe vseh ali dela sredstev pravne osebe, subjekta ali organa, upravljanje poslovanja pravne osebe, subjekta ali organa na enotni osnovi in objavljanje konsolidiranih računovodskih izkazov subjekta ali pravico izvrševati prevladujoč vpliv nad pravno osebo, subjektom ali organom.

(13)

Ustrezno je zahtevati, da si gospodarski subjekti Unije po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da pravne osebe, subjekti ali organi s sedežem zunaj Unije, ki so v njihovi lasti oziroma jih nadzorujejo, ne sodelujejo v dejavnostih, ki onemogočajo omejevalne ukrepe iz Uredbe (EU) št. 269/2014. Take dejavnosti so dejavnosti, ki imajo učinek, ki naj bi ga zadevni omejevalni ukrepi preprečili, na primer, da so finančna sredstva ali finančni viri dani na voljo osebi s seznama iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 269/2014.

(14)

Prizadevanja po najboljših močeh bi bilo treba razumeti tako, da zajemajo vse ukrepe, ki so primerni in potrebni za doseganje rezultata preprečevanja onemogočanja izvajanja omejevalnih ukrepov iz Uredbe (EU) št. 269/2014. Ti ukrepi lahko na primer vključujejo izvajanje ustreznih politik, kontrol in postopkov za učinkovito zmanjševanje in obvladovanje tveganja ob upoštevanju dejavnikov, kot so tretja država sedeža, poslovni sektor in vrsta dejavnosti pravne osebe, subjekta ali organa, ki je v lasti ali pod nadzorom gospodarskega subjekta Unije. Hkrati bi bilo treba prizadevanja po najboljših močeh razumeti tako, da zajemajo le ukrepe, ki so izvedljivi za gospodarski subjekt Unije glede na njegovo naravo, velikost in ustrezne dejanske okoliščine, zlasti stopnjo dejanskega nadzora nad pravno osebo, subjektom ali organom s sedežem zunaj Unije. Take okoliščine vključujejo primer, ko gospodarski subjekt Unije zaradi neizogibnih razlogov, kot je zakonodaja tretje države, ne more izvajati nadzora nad pravno osebo, subjektom ali organom, ki je v njegovi lasti.

(15)

Primerno je uvesti več tehničnih sprememb, da se zagotovi jasnost nekaterih določb Uredbe (EU) št. 269/2014, vključno s tistimi v zvezi z dokumenti, ki jih hranijo institucije Unije, in obdelavo osebnih podatkov.

(16)

Ti ukrepi spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije, zato je zlasti zaradi zagotovitve njihove enotne uporabe v vseh državah članicah potrebno regulativno ukrepanje na ravni Unije.

(17)

Uredbo (EU) št. 269/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 3(1), se dodata naslednji točki:

;

(2)

člen 6a se spremeni:

(3)

člen 6b se spremeni:

(4)

člen 8 se spremeni:

(5)

vstavi se naslednji člen:

(6)

člen 11a se nadomesti z naslednjim:

(7)

vstavi se naslednji člen:

(8)

v členu 12(1) se doda naslednja točka:

;

(9)

vstavi se naslednji člen:

(10)

v členu 16a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: