1.   Vsako leto, en mesec pred začetkom veljavnosti dovoljenja, države članice Komisiji v obliki določeni v zadnji različici smernic ICCAT za predložitev podatkov in informacij, predložijo naslednja seznama plovil:

Komisija navedene informacije sekretariatu ICCAT posreduje 15 dni pred začetkom ribolovne dejavnosti, da se lahko navedena plovila vnesejo v evidenco plovil ICCAT z dovoljenjem, in če je primerno, v evidenco plovil ICCAT s skupno dolžino 20 metrov ali več, ki imajo dovoljenje za dejavnost na območju Konvencije.

2.   Med koledarskim letom je lahko ribiško plovilo vključeno v oba seznama iz odstavka 1, pod pogojem, da ni v oba seznama vključeno hkrati.

3.   Informacije o plovilih iz točk (a) in (b) odstavka 1 vsebujejo ime plovila ter identifikacijsko številko CFR, kakor je opredeljena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/218 (20).

4.   Komisija naknadne predložitve seznamov iz odstavka 1 ne sprejme.

5.   Naknadne spremembe seznamov iz odstavka 1 se med koledarskim letom sprejmejo le, če priglašeno ribiško plovilo ni moglo izvajati ribolova zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile. V takih primerih zadevna država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo ter pri tem navede:

6.   Komisija po potrebi med letom spremeni informacije o plovilih iz odstavka 1 tega člena, tako da sekretariatu ICCAT zagotovi posodobljene informacije v skladu s členom 7(6) Uredbe (EU) 2017/2403.

1.   Države članice izdajo dovoljenja za ribolov plovilom, vključenim v enega od seznamov iz člena 26(1) in (5). Dovoljenja za ribolov vsebujejo vsaj informacije iz Priloge VII in se izdajo v obliki, določeni v navedeni prilogi. Države članice zagotovijo, da so informacije v dovoljenju za ribolov točne in v skladu s to uredbo.

2.   Brez poseganja v člen 21(6) se za ribiška plovila Unije, ki niso v evidencah ICCAT iz člena 26(1), šteje, da ne smejo loviti, zadrževati na krovu, pretovarjati, prevažati, prenašati, predelovati ali iztovarjati modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

3.   Ko je individualna kvota, dodeljena plovilu, izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, izdano plovilu, in sme zahtevati, naj plovilo nemudoma odpluje v pristanišče, ki ga določi.

1.   V okviru svojih ribolovnih načrtov vsaka država članica predloži Komisiji seznam pasti, s katerimi je dovoljen ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT, da se lahko navedene pasti uvrstijo v evidenco pasti ICCAT, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna.

2.   Države članice izdajo dovoljenja za ribolov za pasti, vključene v seznam iz odstavka 1. Dovoljenja za ribolov vsebujejo vsaj informacije iz Priloge VII in so v obliki, določeni v navedeni prilogi. Države članice zagotovijo, da so informacije v dovoljenju za ribolov točne in v skladu s to uredbo.

3.   Za pasti Unije, ki niso v evidenci pasti ICCAT, s katerimi je dovoljen ribolov modroplavutega tuna, se šteje, da niso odobrene za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Zadrževanje modroplavutega tuna, ulovljenega z navedenimi pastmi, na krovu, njegovo prenašanje, dajanje v mrežasto kletko za rejo ali iztovarjanje je prepovedano.

4.   Ko se šteje, da je kvota, dodeljena pastem, izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, izdano zanje.

1.   Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 15. julija predloži podrobne informacije o ulovu modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju v predhodnem letu. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT vsako leto do 31. julija. Te informacije vključujejo:

2.   Države članice za ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in nimajo dovoljenja za dejavni ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, vendar so ulovila modroplavutega tuna kot prilov, Komisiji predložijo naslednje informacije:

3.   Države članice Komisiji uradno sporočijo vse informacije o vseh plovilih, ki niso vključena v odstavka 1 in 2, vendar se zanje ve ali domneva, da so lovila modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT takoj, ko so na voljo.

1.   Katere koli skupne ribolovne dejavnosti za modroplavutega tuna se dovolijo le, če sodelujoča plovila pridobijo dovoljenje države ali držav članic zastave. Da plovilo z zaporno plavarico pridobi dovoljenje, mora biti opremljeno za ribolov modroplavutega tuna, imeti individualno kvoto in izpolnjevati obveznosti poročanja iz člena 32.

2.   Kvota, dodeljena skupni ribolovni dejavnosti, je enaka vsoti kvot, dodeljenih sodelujočim plovilom z zaporno plavarico.

3.   Plovila Unije z zaporno plavarico ne sodelujejo pri skupnih ribolovnih dejavnostih s plovili z zaporno plavarico iz drugih pogodbenic Konvencije.

4.   Obrazec vloge za dovoljenje za sodelovanje pri skupni ribolovni dejavnosti je določen v Prilogi IV. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da od svojih plovil z zaporno plavarico, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti, pridobi naslednje informacije:

5.   Vsaka država članica vsaj 10 dni pred začetkom skupne ribolovne dejavnosti Komisiji predloži informacije iz odstavka 4 v obliki, določeni v Prilogi IV. Komisija navedene informacije najmanj 5 dni pred začetkom ribolovne dejavnosti posreduje sekretariatu ICCAT in državi članici zastave drugih ribiških plovil, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti.

6.   V primeru višje sile se roka iz odstavka 5 ne uporabljata za informacije o namembnih ribogojnicah. V takih primerih države članice Komisiji takoj, ko je mogoče, predložijo posodobljene informacije ter opis dogodkov, ki pomenijo višjo silo. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

1.   Kapitani plovil Unije za ulov vodijo ribolovni ladijski dnevnik o svojih dejavnostih v skladu s členi 14, 15, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in oddelkom A Priloge II k tej uredbi.

2.   Kapitani vlačilcev, pomožnih plovil in plovil za predelavo iz Unije evidentirajo svoje dejavnosti v skladu z zahtevami iz delov B, C in D Priloge II.

1.   Kapitani plovil Unije za ulov, ki aktivno lovijo, svojim državam članicam zastave pošiljajo dnevna poročila o ulovu v celotnem obdobju, v katerem imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Navedena poročila niso obvezna za plovila v pristanišču, razen če sodelujejo v skupni ribolovni dejavnosti. Podatki v poročilih so iz ladijskih dnevnikov in vključujejo datum, uro, lokacijo (zemljepisno širino in dolžino) ter težo in število modroplavutih tunov, ujetih na območju Konvencije, vključno z izpusti in zavržki mrtvih rib. Kapitani poročila pošiljajo v obliki, določeni v Prilogi III, ali v obliki, ki jo zahteva država članica.

2.   Kapitani plovil z zapornimi plavaricami pripravijo dnevna poročila o ulovu iz odstavka 1 za vsako ribolovno dejavnost, tudi za dejavnosti z ničelnim ulovom. Kapitan plovila ali njegovi pooblaščeni zastopniki poročila svoji državi članici zastave pošljejo do 9. ure po greenwiškem srednjem času za prejšnji dan.

3.   Upravljavci pasti ali njihovi pooblaščeni zastopniki, ki dejavno lovijo modroplavutega tuna, pripravijo dnevna poročila, ki jih pošljejo svojim državam članicam zastave v razmaku vsakih 48 ur v celotnem obdobju, v katerem imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Navedena poročila vključujejo registrsko številko ICCAT pasti, datum in uro ulova, težo in število ujetih modroplavutih tunov, vključno z ničelnim ulovom, izpusti in zavržki mrtvih rib. Navedene informacije pošljejo v obliki, določeni v Prilogi III.

4.   Kapitani plovil za ulov, razen plovil z zaporno plavarico, svojim državam članicam zastave poročila iz odstavka 1 posredujejo do torka do 12. ure po greenwiškem srednjem času za predhodni teden, ki se je končal v nedeljo.

1.   Vsaka država članica, ki ji je bila dodeljena kvota za modroplavutega tuna, določi pristanišča, v katerih je dovoljeno iztovarjanje ali pretovarjanje modroplavutega tuna. Informacije o določenih pristaniščih se vključijo v letni ribolovni načrt iz člena 11. Države članice brez odlašanja obvestijo Komisijo o vsaki spremembi informacij o določenih pristaniščih. Komisija navedene informacije brez odlašanja sporoči sekretariatu ICCAT.

2.   Da je pristanišče opredeljeno kot določeno pristanišče, država članica pristanišča zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.   S plovil za ulov, pa tudi plovil za predelavo rib in pomožnih plovil je prepovedano iztovarjanje ali pretovarjanje vsake količine modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, na vsakem kraju, ki ni pristanišče, ki so ga določile pogodbenice Konvencije in države članice. Izjemoma se lahko mrtvi modroplavuti tuni, izlovljeni iz pasti ali mrežaste kletke, prenesejo na plovilo za predelavo rib s pomočjo pomožnega plovila, kolikor se tak prenos izvede v prisotnosti nadzornega organa.

1.   Za kapitane ribiških plovil Unije, ki imajo skupno dolžino 12 metrov ali več in so vključena na seznam plovil iz člena 26, se uporablja člen 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Pristojnemu organu države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, se pošlje predhodno obvestilo na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.   Kapitani ribiških plovil Unije s skupno dolžino manj kot 12 metrov, pa tudi plovil za predelavo rib in pomožnih plovil, vključenih na seznam plovil iz člena 26, ali zastopniki takih plovil pristojni organ države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenico Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, vsaj štiri ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče obvestijo o najmanj naslednjih informacijah:

3.   Kadar je državam članicam na podlagi veljavnega prava Unije dovoljeno uporabiti krajši rok za obveščanje, kot je štiri ure pred predvidenim časom prihoda, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, sporočijo v ustreznem času pred prihodom. Če so ribolovna območja od pristanišča oddaljena manj kot štiri ure, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, spremenijo kadar koli pred prihodom v pristanišče.

4.   Organi države članice pristanišča vodijo evidenco vseh predhodnih obvestil za tekoče leto.

5.   Vsa iztovarjanja v Uniji nadzorujejo zadevni nadzorni organi države članice pristanišča, ki preverijo delež na podlagi sistema ocenjevanja tveganja, ki zajema kvote, velikost flote in ribolovni napor. Vse informacije o takem nadzornem sistemu, ki ga je sprejela vsaka država članica, so navedene v letnem načrtu inšpekcijskih pregledov iz člena 14.

6.   Kapitani plovil Unije za ulov ne glede na skupno dolžino plovila v 48 urah po končanem iztovarjanju pristojnim organom države članice ali pogodbenice Konvencije, v kateri se je iztovarjanje izvedlo, in svoji državi članici zastave predložijo deklaracijo o iztovarjanju. Kapitan plovila Unije za ulov je odgovoren za popolnost in točnost deklaracije ter ju potrdi. V deklaraciji o iztovarjanju so navedeni vsaj količine iztovorjenega modroplavutega tuna in območje, na katerem so bile ulovljene. Ves iztovorjeni ulov se stehta. Država članica pristanišča v 48 urah po koncu iztovarjanja organom države članice zastave ali pogodbenice Konvencije pošlje evidenco iztovarjanja.

1.   Ribiškim plovilom Unije, ki na krovu prevažajo modroplavutega tuna, ali plovilom tretjih držav v vodah Unije je v vseh okoliščinah prepovedano pretovarjanje na morju.

2.   Brez poseganja v člen 52(2) in (3) ter člena 54 in 57 Uredbe (EU) 2017/2107 lahko ribiška plovila ulov modroplavutega tuna pretovarjajo samo v določenih pristaniščih, kot so navedena v členu 33 te uredbe.

3.   Kapitan prejemnega ribiškega plovila ali kapitanov zastopnik ustreznim organom države pristanišča vsaj 72 ur pred predvidenim prihodom v pristanišče sporoči informacije, navedene v predlogi deklaracije o pretovarjanju iz Priloge V. Za vsako pretovarjanje je potrebno predhodno dovoljenje države članice zastave ali pogodbenice Konvencije zastave zadevnega ribiškega plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje. Poleg tega kapitan plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje, ob pretovarjanju svoji državi članici zastave ali pogodbenici Konvencije sporoči datume, ki se zahtevajo na podlagi Priloge V.

4.   Država članica pristanišča opravi inšpekcijski pregled prejemnega plovila ob prihodu ter preveri količine in dokumentacijo o pretovarjanju.

5.   Kapitani ribiških plovil Unije, ki sodelujejo v dejavnostih pretovarjanja, deklaracijo ICCAT o pretovarjanju izpolnijo in svoji državi članici zastave pošljejo v 15 dneh po koncu pretovarjanja. Kapitani ribiških plovil, s katerih bo potekalo pretovarjanje, deklaracijo ICCAT o pretovarjanju izpolnijo v skladu s Prilogo V. Deklaracija o pretovarjanju vključuje referenčno številko eBCD za lažje navzkrižno preverjanje podatkov, navedenih v deklaraciji.

6.   Država članica pristanišča v 5 dneh po koncu pretovarjanja organu države članice zastave ali pogodbenice Konvencije ribiškega plovila, s katerega je potekalo pretovarjanje, pošlje evidenco o pretovarjanju.

7.   Pristojni organi držav članic določenih pristanišč inšpekcijsko pregledajo vsa pretovarjanja.

1.   Vsaka država članica izpolnjuje zahteve iz člena 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in poleg tega Komisijo obvesti, ko je izčrpanih 80 % kvote, dodeljene skupini ribolovnega orodja.

2.   Poleg izpolnjevanja zahtev iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009, vsaka država članica Komisijo obvesti, ko je izčrpana kvota, dodeljena skupini ribolovnega orodja ali skupni ribolovni dejavnosti ali plovilu z zaporno plavarico. Navedenim informacijam se priloži uradna dokumentacija, ki dokazuje prekinitev ribolova ali vrnitev v pristanišče in ki jo je država članica izdala za ribolovno floto, skupino ribolovnih orodij, skupno ribolovno dejavnost ali plovila z individualno kvoto, pri čemer sta v njej jasno navedena datum in ura prekinitve.

3.   Komisija sekretariatu ICCAT sporoči datume izčrpanja kvote Unije za modroplavutega tuna.

1.   Vsaka država članica zagotovi, da je z napotitvami nacionalnih opazovalcev, ki se jim izda uradni identifikacijski dokument, na ribiška plovila in pasti, ki so dejavni v ribolovu modroplavutega tuna, zajetih vsaj:

Države članice z manj kot petimi plovili za ulov, ki spadajo v kategorije iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka ter imajo dovoljenje za dejavni ribolov modroplavutega tuna, zagotovijo, da je z napotitvami nacionalnih opazovalcev zajetih vsaj 20 % časa, ko so plovila dejavna pri ribolovu modroplavutega tuna.

2.   Naloge nacionalnega opazovalca so zlasti:

3.   Nacionalni opazovalci poleg nalog iz odstavka 2 opravljajo tudi znanstveno delo na podlagi smernic SCRS, vključno z zbiranjem potrebnih podatkov.

4.   Podatki in informacije, zbrani v okviru opazovalnega programa vsake države članice, se zagotovijo Komisiji. Komisija te podatke in informacije posreduje SCRS ali sekretariatu ICCAT, kakor je ustrezno.

5.   Za namene odstavkov 1 do 3 vsaka država članica zagotovi:

1.   Države članice zagotovijo učinkovito izvajanje regionalnega opazovalnega programa ICCAT, kakor je določen v tem členu in Prilogi VIII.

2.   Države članice zagotovijo, da je regionalni opazovalec ICCAT prisoten:

3.   Plovilom z zapornimi plavaricami brez regionalnega opazovalca ICCAT ni dovoljeno loviti modroplavutega tuna.

4.   Države članice zagotovijo, da je v celotnem obdobju dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo vsaki ribogojnici dodeljen en regionalni opazovalec ICCAT. V primeru višje sile in po tem, ko država članica ribogojnice za navedene okoliščine potrdi, da pomenijo višjo silo, lahko regionalni opazovalec ICCAT svoje delo opravlja v več kot eni ribogojnici, da se zagotovi neprekinjenost dejavnosti gojenja, če so naloge opazovalca ustrezno izpolnjene. Vendar država članica, pristojna za zadevni ribogojnici, nemudoma zahteva napotitev dodatnega regionalnega opazovalca.

5.   Naloge regionalnih opazovalcev ICCAT so zlasti:

6.   Kapitani, posadka ter upravljavci ribogojnic, pasti in plovil regionalnih opazovalcev nikakor ne ovirajo pri opravljanju nalog in jih ne ustrahujejo, ne posegajo v njihove naloge ali vplivajo nanje.

1.   Kapitan plovila za ulov ali vlačilca ali kapitanovi zastopniki ali upravljavec ribogojnice ali pasti, od koder prenos izvira, pred vsako dejavnostjo prenosa državi članici zastave ali državi članici, pristojni za ribogojnico ali past, pošlje predhodno obvestilo o prenosu, v katerem so navedeni:

2.   Države članice za namene odstavka 1 vsaki mrežasti kletki za prenos dodelijo edinstveno številko. Če je pri prenosu ulova, ki ustreza eni ribolovni dejavnosti, treba uporabiti več mrežastih kletk za prenos, je potrebna le ena ITD, vendar se številke vseh uporabljenih mrežastih kletk za prenos evidentirajo v ITD, pri čemer se jasno navede količina modroplavutega tuna, ki se prenese v posamezni mrežasti kletki.

3.   Za dodelitev številk mrežastim kletkam se uporablja sistem enotnega številčenja, ki je sestavljen iz najmanj tričrkovne kode, ki označuje državo članico ribogojnice, tej kodi pa sledijo tri številke. Edinstvene številke mrežastih kletk so trajne in niso prenosljive z ene mrežaste kletke na drugo.

4.   Država članica, kateri je bilo poslano obvestilo o prenosu na podlagi odstavka 1, kapitanu ribiškega plovila ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kakor je primerno, dodeli in sporoči številko dovoljenja za vsako dejavnost prenosa. Številka dovoljenja vključuje tričrkovno kodo države članice, štiri številke, ki označujejo leto, in tri črke, ki označujejo odobreno (AUT) ali zavrnjeno dovoljenje (NEG), tem pa sledijo zaporedne številke.

5.   Država članica, kateri je bilo poslano obvestilo o prenosu na podlagi odstavka 1, prenos odobri ali zavrne odobritev prenosa v 48 urah po prejemu predhodnega obvestila o prenosu. Dejavnost prenosa se ne začne brez predhodno izdanega dovoljenja.

6.   Dovoljenje za prenos ne vpliva na potrditev dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo.

1.   Država članica, kateri je bilo poslano predhodno obvestilo o prenosu na podlagi člena 40(1), zavrne odobritev prenosa, če ob prejemu predhodnega obvestila o prenosu meni, da:

2.   Če država članica, kateri je bilo poslano obvestilo o prenosu na podlagi člena 40(1), zavrne prenos, kapitanu plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kot je ustrezno, nemudoma izda nalog za izpust, da ga obvesti, da prenos ni odobren, in od njega zahteva, naj ribe izpusti v morje v skladu s Prilogo XII.

3.   Vlačilec se v primeru tehnične okvare sistema VMS med prevozom v ribogojnico nadomesti z drugim vlačilcem s popolnoma delujočim sistemom VMS ali pa se takoj, ko je to mogoče, in najpozneje v 72 urah po tej tehnični okvari namesti ali uporabi nov operativni sistem VMS. Navedeni 72-urni rok se lahko izjemoma podaljša v primeru višje sile ali upravičenih operativnih omejitev. Tehnična okvara se nemudoma sporoči Komisiji, ta pa o tem obvesti sekretariat ICCAT. Kapitan ali kapitanov zastopnik od trenutka, ko je bila odkrita tehnična okvara, do njene odprave nadzornim organom države članice zastave z ustreznimi telekomunikacijskimi sredstvi vsake štiri ure sporoči posodobljene geografske koordinate ribiškega plovila.

1.   Kapitani plovil za ulov ali vlačilcev ali upravljavci ribogojnice ali pasti po končani dejavnosti prenosa izpolnijo ITD, ki je v skladu z obliko, določeno v Prilogi VI, in jo pošljejo pristojni državi članici.

2.   Organi države članice, pristojne za ribiško plovilo, ribogojnico ali past, od koder prenos izvira, oštevilčijo obrazce ITD. Številka obrazca deklaracije vsebuje tričrkovno kodo države članice, ki ji sledijo štiri številke, ki označujejo leto, in tri zaporedne številke, ki jim sledijo tri črke „ITD“ (MS- 20**/xxx/ITD).

3.   Prenosu rib je priložena izvirna ITD. Plovilo za ulov ali past in vlačilci obdržijo izvod deklaracije.

4.   Kapitani plovil, ki izvajajo dejavnosti prenosa, poročajo o svojih dejavnostih v skladu s Prilogo II.

5.   Informacije v zvezi z mrtvimi ribami se evidentirajo v skladu s postopki iz Priloge XIII.

1.   Kapitan plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec ribogojnice ali pasti zagotovi, da se prenos spremlja z videokamero v vodi, da se preveri število rib, ki se prenesejo. Snemanje z videokamero se izvaja v skladu z minimalnimi standardi in postopki iz Priloge X.

2.   Kadar SCRS od Komisije zahteva kopije videoposnetkov, države članice navedene kopije predložijo Komisiji, ta pa jih posreduje SCRS.

1.   Regionalni opazovalci ICCAT na krovu plovila za ulov ali pasti iz člena 39 in Priloge VIII:

2.   Kadar se ocene števila, ki jih podajo regionalni opazovalec, ustrezni nadzorni organi ali kapitan plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec pasti ali ribogojnice, razlikujejo za več kot 10 % od števila primerkov modroplavutega tuna, pristojna država članica začne preiskavo. Taka preiskava se konča pred dajanjem v mrežasto kletko za rejo v ribogojnici in vsekakor v 96 urah po začetku preiskave, razen v primerih višje sile. Dokler niso znani izsledki preiskave, se dajanje v mrežasto kletko za rejo ne odobri, ustrezni oddelek BCD pa se ne potrdi.

3.   Kadar pa je kakovost videoposnetka preslaba ali ta ni dovolj jasen, da bi se prenesene količine lahko ocenile, lahko kapitan plovila ali upravljavec ribogojnice ali pasti od organov pristojne države članice zahteva dovoljenje za izvedbo nove dejavnosti prenosa in predložitev ustreznega videoposnetka regionalnemu opazovalcu. Če rezultati navedenega prostovoljnega kontrolnega prenosa niso zadovoljivi, pristojna država članica začne preiskavo. Če se po njej potrdi, da kakovost ali jasnost videoposnetka ni zadostna za oceno prenesenih količin, nadzorni organi pristojne države članice odredijo drugo dejavnost kontrolnega prenosa in ustrezni videoposnetek predložijo regionalnemu opazovalcu ICCAT. Novi prenosi se izvedejo kot kontrolni prenosi, dokler kakovost videoposnetka ni takšna, da omogoča oceno prenesenih količin.

4.   Regionalni opazovalci ICCAT brez poseganja v preverjanja, ki jih izvedejo inšpektorji, ITD podpišejo le, kadar so njihova opažanja v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT ter so informacije iz ITD skladne z njihovimi opažanji, vključujejo pa tudi videoposnetek, ki je v skladu z odstavki 1, 2 in 3. Opazovalci ICCAT preverijo tudi, da je bila ITD posredovana kapitanu vlačilca ali upravljavcu ribogojnice ali zastopniku pasti, kadar je to ustrezno. Če se opazovalci ICCAT ne strinjajo z ITD, v ITD in BCD navedejo svojo prisotnost ter razloge za nestrinjanje, pri čemer izrecno navedejo pravila ali postopke, ki se niso upoštevali.

5.   Kapitan plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec ribogojnice ali pasti po končani dejavnosti prenosa izpolni ITD in jo posreduje pristojni državi članici v skladu z obliko, določeno v Prilogi VI. Države članice ITD posredujejo Komisiji.

1.   Pred začetkom dejavnosti dajanja v posamezno mrežasto kletko za rejo je mrežaste kletke za prenos prepovedano pritrjevati na dno v radiju 0,5 navtične milje od ribogojnic. V ta namen so v načrtih upravljanja gojenja iz člena 15 na voljo geografske koordinate, ki ustrezajo mnogokotniku, na katerem je ribogojnica.

2.   Država članica, pristojna za ribogojnico, pred vsako dejavnostjo dajanja v mrežasto kletko za rejo državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za plovilo za ulov ali past, ki je ulovila modroplavutega tuna, ki naj bi se dal v mrežasto kletko za rejo, zaprosi za odobritev.

3.   Pristojni organ države članice, pristojne za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v mrežasto kletko za rejo, če meni, da:

4.   Če država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v mrežasto kletko za rejo:

5.   Dajanje v mrežasto kletko za rejo se ne začne brez odobritve, ki jo v enem delovnem dnevu na zahtevo izda država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za plovila za ulov ali past, ali država članica, pristojna za ribogojnico, če se s tem strinjajo organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za plovila za ulov ali past. Če organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za plovilo za ulov ali past, ne odgovorijo v enem delovnem dnevu, lahko pristojni organi države članice, pristojne za ribogojnico, odobrijo dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo.

6.   Ribe se dajo v mrežaste kletke za rejo vsako leto pred 22. avgustom, razen če pristojni organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnico, navedejo utemeljene razloge, vključno z višjo silo, ki jih predložijo skupaj s poročilom o dajanju v mrežasto kletko za rejo. Ribe se v mrežaste kletke za rejo nikakor ne dajo po 7. septembru vsakega leta.

1.   Državam članicam, pristojnim za ribogojnice, se prepove dajanje modroplavutega tuna, ki ga ne spremljajo dokumenti, ki jih ICCAT zahteva v okviru programa za dokumentacijo o ulovu iz Uredbe (EU) št. 640/2010, v mrežaste kletke za rejo. Dokumentacija mora biti točna in popolna, potrditi pa jo mora država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za plovila za ulov ali pasti.

2.   Države članice modroplavutega tuna ne namestijo v ribogojnice, ki jih ni odobrila država članica ali pogodbenica Konvencije ali ki niso navedene na seznamu ribogojnic ICCAT.

3.   Države članice, pristojne za ribogojnice, zagotovijo, da so ulovljeni modroplavuti tuni nameščeni v ločene mrežaste kletke ali nize mrežastih kletk in razdeljeni glede na izvorno državo članico zastave ali izvorno pogodbenico Konvencije. Če so modroplavuti tuni ulovljeni v okviru skupne ribolovne dejavnosti različnih držav članic, države članice, pristojne za ribogojnice, izjemoma zagotovijo, da so modroplavuti tuni nameščeni v ločene mrežaste kletke ali nize mrežastih kletk in razdeljeni na podlagi skupnih ribolovnih dejavnosti in leta ulova.

1.   Države članice zagotovijo, da program, pri katerem se uporabljajo sistemi stereoskopskih kamer ali nadomestne metode, ki zagotavljajo enako stopnjo natančnosti in točnosti, zajema 100 % vseh dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo, da se ocenita število in teža rib.

2.   Navedeni program se izvaja v skladu s postopki iz Priloge XI. Nadomestne metode se lahko uporabijo le, če jih ICCAT potrdi na svojem letnem zasedanju.

3.   Država članica, pristojna za ribogojnico, državi članici ali pogodbenici Konvencije, pristojni za plovila za ulov, in subjektu, ki izvaja regionalni program opazovanja v imenu ICCAT, sporoči rezultate programa.

4.   Ko za eno samo dejavnost ulova rezultati programa pokažejo, da se število posameznih primerkov modroplavutih tunov v mrežastih kletkah za več kot 10 % razlikuje od količin iz poročil o ulovu in/ali prenosu, država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, začne preiskavo, da bi ugotovila točno težo ulova, ki se v skladu z odstavkom 9 odšteje od nacionalne kvote za modroplavutega tuna.

5.   Ko država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za plovilo za ulov ali past, začne preiskavo, država članica, pristojna za ribogojnico, v celoti sodeluje in sporoči preiskujoči državi članici ali pogodbenici Konvencije vse zahtevane dodatne informacije, tudi rezultate analize zadevnih videoposnetkov, ter o tem nemudoma obvesti Komisijo.

6.   Pristojni organi držav članic, tudi tistih, katerih plovila so sodelovala pri prevozu rib, dejavno sodelujejo in izmenjujejo vse informacije in dokumentacijo, ki so jim na voljo.

7.   Pristojni organ države članice, pristojne za plovilo za ulov ali past, preiskavo zaključi v enem mesecu, potem ko pristojni organ države članice, pristojne za ribogojnico, sporoči rezultate o dajanju v mrežasto kletko za rejo.

8.   Če se število modroplavutega tuna iz poročil o ulovu z zadevnim plovilom ali pastjo za več kot 10 % razlikuje od števila, ki ga pristojni organ države članice, pristojne za plovila za ulov ali past, ugotovi med preiskavo, to pomeni morebitno neskladnost zadevnega plovila ali pasti.

9.   Kadar se s preiskavo ugotovi, da posamezni primerki modroplavutega tuna manjkajo, se teža manjkajočih rib odšteje od kvote države članice, pristojne za plovilo za ulov ali past, pri čemer se povprečna teža posameznih rib ob dajanju v mrežasto kletko za rejo, ki jo sporoči pristojni organ države članice, pristojne za ribogojnico, pomnoži s količino modroplavutega tuna v ulovu, ki jo pristojni organ države članice, pristojne za ribiško plovilo ali past, ugotovi med preiskavo z analizo videoposnetka prvega prenosa.

10.   Ne glede na odstavek 9 se lahko pristojni organi države članice, pristojne za plovilo za ulov ali past, in Komisija po posvetovanju s pristojnimi organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojnimi za ribiško plovilo, ki je sodelovalo pri prevozu rib v namembno ribogojnico, odločijo, da od nacionalne kvote ne odštejejo rib, za katere je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so bile izgubljene, če je upravljavec ustrezno dokumentiral izgube kot višjo silo in so bile ustrezne informacije takoj po dogodku sporočene pristojnemu organu države članice, pristojne za upravljavca, in Komisiji, pri čemer zaradi izgub ni prišlo do nikakršne znane umrljivosti.

11.   Država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, izda nalog za izpust v skladu s postopki iz Priloge XII za količine v mrežastih kletkah, ki presegajo količine, za katere je bilo prijavljeno, da so ulovljene in prenesene, če:

Presežek se izpusti v prisotnosti nadzornih organov.

12.   Rezultati programa se uporabijo za odločitev, ali so potrebni izpusti, deklaracije o dajanju v mrežasto kletko za rejo in ustrezni oddelki BCD pa se ustrezno izpolnijo. Ko je odrejen izpust, upravljavec ribogojnice zahteva prisotnost nacionalnega nadzornega organa in regionalnega opazovalca ICCAT za spremljanje izpusta.

13.   Države članice Komisiji rezultate programa predložijo vsako leto do 1. septembra. V primeru višje sile pri dajanju v mrežasto kletko za rejo države članice pošljejo te rezultate vsako leto pred 12. septembrom. Komisija navedene informacije vsako leto do 15. septembra posreduje v oceno SCRS.

14.   Prenos živega modroplavutega tuna se iz ene mrežaste kletke za rejo v drugo ne opravi brez dovoljenja in prisotnosti nadzornih organov države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnico. Vsak prenos se evidentira, da se nadzoruje število primerkov. Nacionalni nadzorni organi spremljajo navedene prenose in zagotovijo, da se vsak prenos znotraj ribogojnice evidentira v sistemu eBCD.

1.   V 72 urah po koncu vsake dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo upravljavec ribogojnice pristojnemu organu predloži deklaracijo o dajanju v mrežasto kletko za rejo v skladu s Prilogo XIV.

2.   Poleg deklaracije o dajanju v mrežasto kletko za rejo iz odstavka 1 država članica, pristojna za ribogojnico, v enem tednu po zaključku dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo predloži državi članici ali pogodbenici Konvencije, katere plovila ali pasti so ulovila modroplavutega tuna, in Komisiji poročilo o dajanju v mrežasto kletko za rejo, ki vsebuje elemente iz oddelka B Priloge XI. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

3.   Za namen odstavka 2 se dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo ne šteje za dokončano, dokler ni zaključena vsaka začeta preiskava in dokler niso končane vse dejavnosti izpusta, ki so bile odrejene.

1.   Država članica, pristojna za ribogojnico, vzpostavi sistem sledljivosti, vključno s snemanjem prenosov znotraj ribogojnice z videokamero.

2.   Nadzorni organi države članice, pristojne za ribogojnico, na podlagi analize tveganja izvajajo naključne kontrole modroplavutega tuna, ki se goji v mrežastih kletkah za rejo, med zaključkom dejavnosti dajanja v mrežaste kletke za rejo v enem letu in prvim dajanjem v mrežaste kletke za rejo v naslednjem letu.

3.   Za namene odstavka 2 država članica, pristojna za ribogojnico, določi najmanjši delež rib, ki ga je treba nadzirati. Navedeni delež se določi v letnem načrtu inšpekcijskih pregledov iz člena 14. Vsaka država članica Komisiji sporoči rezultate naključnih kontrol, ki se izvedejo vsako leto. Komisija navedene rezultate sekretariatu ICCAT posreduje aprila tistega leta, ki sledi obdobju zadevne kvote.

1.   Država članica, pristojna za ribogojnico, zagotovi, da se videoposnetki iz členov 49 in 51 na zahtevo dajo na voljo nacionalnim inšpektorjem, kot tudi regionalnim inšpektorjem in inšpektorjem ICCAT ter ICCAT in nacionalnim opazovalcem.

2.   Država članica, pristojna za ribogojnico, sprejme ukrepe, ki so potrebni za preprečitev kakršne koli nadomestitve, montaže ali prirejanja izvirnega videoposnetka.

1.   Države članice zastave z odstopanjem od člena 9(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 za svoja ribiška plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več uvedejo sistem VMS v skladu s Prilogo XV.

2.   Ribiška plovila s skupno dolžino več kot 15 metrov, ki so vključena v seznam plovil iz člena 26(1), točka (a) ali (b), začnejo ICCAT posredovati podatke sistema VMS vsaj 5 dni pred začetkom veljavnosti svojega dovoljenja in nadaljujejo posredovanje teh podatkov vsaj 5 dni po izteku veljavnosti svojega dovoljenja, razen če je bil Komisiji predhodno poslan zahtevek za umik plovila iz evidence plovil ICCAT.

3.   Kapitan ali kapitanov zastopnik za namene nadzora zagotovi, da se prenos podatkov sistema VMS s plovil za ulov z dovoljenjem za dejavni ribolov modroplavutega tuna ne prekine, ko so plovila v pristanišču, razen če je ob vplutju v pristanišče in izplutju iz njega na voljo signalizacijski sistem.

4.   Države članice zagotovijo, da njihovi centri za spremljanje ribištva Komisiji in organu, ki ga ta določi, v realnem času in v obliki „https data feed“ posredujejo sporočila sistema VMS, ki jih dobijo od ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Komisija navedena sporočila posreduje sekretariatu ICCAT.

5.   Države članice zagotovijo, da:

6.   Vsaka država članica zagotovi, da se vsa sporočila, ki so na voljo njenim inšpekcijskim plovilom, obravnavajo zaupno in se uporabljajo samo za inšpekcijske preglede na morju.

1.   Dejavnosti skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora se izvajajo v skladu s programom ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: program ICCAT) za mednarodni nadzor zunaj voda v nacionalni pristojnosti, določenim v Prilogi IX k tej uredbi.

2.   Države članice, katerih ribiška plovila imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, določijo inšpektorje in izvajajo inšpekcijske preglede na morju v skladu s programom ICCAT.

3.   Kadar dejavnosti ribolova modroplavutega tuna na območju Konvencije kadar koli izvaja več kot 15 ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, zadevna država članica na podlagi ocene tveganja napoti inšpekcijsko plovilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov in nadzora na morju na območje Konvencije za celotno obdobje, ko so na njem navedena plovila. Navedena obveznost se šteje za izpolnjeno, kadar države članice sodelujejo pri napotitvi inšpekcijskega plovila ali kadar se na območje Konvencije napoti inšpekcijsko plovilo Unije.

4.   Komisija ali organ, ki ga določi, lahko programu ICCAT dodeli inšpektorje Unije.

5.   Za namene odstavka 3 Komisija ali organ, ki ga določi, usklajuje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov za Unijo. Komisija lahko v sodelovanju z zadevnimi državami članicami oblikuje skupne programe inšpekcijskih pregledov, ki bodo Uniji omogočili, da izpolni obveznosti iz programa ICCAT. Države članice, katerih ribiška plovila izvajajo ribolov modroplavutega tuna, sprejmejo ukrepe, potrebne za lažje izvajanje navedenih programov, zlasti v zvezi s potrebnimi človeškimi in materialnimi viri ter obdobji in geografskimi območji uporabe teh virov.

6.   Države članice Komisiji vsako leto do 1. aprila sporočijo imena inšpektorjev in inšpekcijskih plovil, ki jih nameravajo med letom dodeliti programu ICCAT. Na podlagi navedenih informacij Komisija v sodelovanju z državami članicami oblikuje načrt za sodelovanje Unije v programu ICCAT za vsako posamezno leto ter ga pošlje sekretariatu ICCAT in državam članicam.

1.   Vsaka država članica v skladu s členom 109 Uredbe (ES) št. 1224/2009 preveri informacije in pravočasno predložitev poročil o inšpekcijskih pregledih in poročil opazovalcev, podatkov sistema VMS in, kadar je ustrezno, eBCD, ladijskih dnevnikov svojih ribiških plovil, dokumentov o prenosu in pretovarjanju ter dokumentov o ulovu.

2.   Vsaka država članica navzkrižno preveri vsa iztovarjanja, vsa pretovarjanja ali dajanja v mrežasto kletko za rejo, kar zadeva količino rib po vrstah, evidentirano v ladijskem dnevniku ribiških plovil, ali količino rib po vrstah, evidentirano v deklaraciji o pretovarjanju, in količino, evidentirano v deklaraciji o iztovarjanju ali deklaraciji o dajanju v mrežasto kletko za rejo in katerem koli drugem ustreznem dokumentu, kot so računi ali potrdila o prodaji.