(1)

Glede na naraščajoče migracijske izzive, zaradi katerih je treba podpirati trdne sisteme za sprejem, azil, vključevanje in migracije v državah članicah, preprečevati in ustrezno ter solidarno obvladovati razmere v primeru pritiska ter nadomestiti nedovoljene in nevarne prihode z zakonitimi in varnimi potmi, je vlaganje v učinkovito in usklajeno upravljanje migracij v Uniji ključno za dosego cilja Unije, ki se nanaša na vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice v skladu s členom 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Pomen usklajenega pristopa Unije in držav članic je izražen v evropski agendi o migracijah z dne 13. maja 2015, v kateri je bila poudarjena potreba po dosledni in jasni skupni politiki za ponovno vzpostavitev zaupanja v zmožnost Unije, da združi evropska in nacionalna prizadevanja za obravnavanje migracij in učinkovito sodelovanje v skladu z načelom solidarnosti in pravično delitvijo odgovornosti med državami članicami, kot je določeno v členu 80 PDEU; to je bilo potrjeno v vmesnem pregledu 27. septembra 2017 in poročilu o napredku z dne 14. marca 2018 in 16. maja 2018.

(3)

Evropski svet je v sklepih z dne 19. oktobra 2017 ponovno potrdil potrebo po celovitem, pragmatičnem in odločnem pristopu k upravljanju migracij, katerega cilj je ponovno zagotoviti nadzor zunanjih meja ter zmanjšati število nedovoljenih prihodov in smrtnih žrtev na morju; tak pristop bi moral temeljiti na prožni in usklajeni uporabi vseh razpoložljivih instrumentov Unije in držav članic. Evropski svet je tudi pozval k zagotovitvi znatno doslednejšega vračanja z ukrepi na ravni Unije in držav članic, kot so učinkoviti sporazumi in ureditve za ponovni sprejem.

(4)

Da bi podprli prizadevanja za zagotovitev celovitega pristopa k upravljanju migracij na podlagi medsebojnega zaupanja, solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami in institucijami Unije s ciljem zagotoviti skupno trajnostno politiko Unije na področju azila in priseljevanja, bi bilo treba države članice podpreti z ustreznimi finančnimi sredstvi v obliki Sklada za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(5)

Vse ukrepe, financirane v okviru Sklada, tudi tiste, ki se izvajajo v tretjih državah, bi bilo treba izvajati dosledno v skladu s pravicami in načeli iz pravnega reda Unije ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina); vsi ti ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so, zlasti z zagotavljanjem skladnosti z načeli enakosti spolov, nediskriminacije in največje koristi otroka.

(6)

Največja korist otroka bi morala biti glavno vodilo pri vseh ukrepih ali odločitvah v zvezi z otroki v migracijah, vključno z vračanjem, pri čemer je treba v celoti upoštevati pravico otroka, da izrazi svoje mnenje.

(7)

Sklad bi moral nadgrajevati dosežene rezultate in naložbe, narejene s podporo njegovih predhodnikov: Evropskega sklada za begunce, vzpostavljenega z Odločbo št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) za obdobje 2008–2013, Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav, vzpostavljenega z Odločbo Sveta 2007/435/ES (5) za obdobje 2007–2013, Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2007–2013, vzpostavljenega z Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) za obdobje 2008–2013, ter Sklada za azil, migracije in vključevanje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7) za obdobje 2014–2020. Hkrati bi bilo treba pri tem upoštevati vse pomembne novosti.

(8)

Sklad bi moral podpirati solidarnost in pravično delitev odgovornosti med državami članicami in učinkovito upravljanje migracijskih tokov, med drugim s spodbujanjem skupnih ukrepov na področju azila, vključno s prizadevanji držav članic pri sprejemanju oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s preselitvijo in humanitarnim sprejemom ter predajo med državami članicami prosilcev za mednarodno zaščito oziroma upravičencev do mednarodne zaščite, s krepitvijo zaščite ranljivih prosilcev za azil, kot so otroci, s podpiranjem strategij vključevanja ter z oblikovanjem in krepitvijo politike zakonitih migracij, na primer z zagotavljanjem varnih in zakonitih možnosti vstopa v Unijo, kar bi tudi pomagalo zagotoviti dolgoročno konkurenčnost Unije in prihodnost njenega socialnega modela ter zmanjšati spodbude za nedovoljene migracije s trajnostno politiko vračanja in ponovnega sprejema.

(9)

Glede na to, da je sklad notranja zadeva in da je glavni instrument financiranja za azil in migracije na ravni Unije, bi moral Sklad predvsem podpirati ukrepe, ki so namenjeni notranji politiki Unije na področju azila in migracij, v skladu s cilji Sklada. Ker pa nekateri ukrepi, sprejeti zunaj Unije, prispevajo k doseganju ciljev Sklada in lahko v nekaterih okoliščinah zagotovijo dodano vrednost Unije, bi moral Sklad podpirati krepitev sodelovanja in partnerstva s tretjimi državami za namen upravljanja migracij, da bi okrepili možnosti zakonitih migracij ter učinkovito, varno in dostojanstveno vračanje in ponovni sprejem, pa tudi spodbujali začetno ponovno vključevanje v tretjih državah. Podpora, zagotovljena v okviru Sklada, ne bi posegala v trenutno prostovoljno naravo preselitve in premestitve prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev za mednarodno zaščito v skladu s pravnim okvirom skupnega evropskega azilnega sistema, ki se uporablja v času sprejetja te uredbe.

(10)

Da bi se izkoristilo strokovno znanje ustreznih decentraliziranih agencij, bi morala Komisija zagotoviti, da se pri razvoju programov držav članic upoštevajo njihovo znanje in izkušnje, kar zadeva področja njihove pristojnosti. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da Sklad dopolni naslednje dejavnosti, ki jih podpira Evropski azilni podporni urad (EASO), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8), za olajšanje in izboljšanje delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, in sicer s krepitvijo praktičnega sodelovanja, zlasti izmenjave informacij v zvezi z azilom in dobrih praksah; spodbujanjem prava Unije in mednarodnega prava ter prispevanjem k enotnemu izvajanju prava Unije na področju azila na podlagi visokih standardov za postopke mednarodne zaščite, pogoje za sprejem in oceno potreb po zaščiti po vsej Uniji; omogočanjem trajnostne in pravične razporeditve prošenj za mednarodno zaščito; omogočanjem enotnejše presoje prošenj za mednarodno zaščito po vsej Uniji; podpiranjem prizadevanjem držav članic za preselitev ter zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči državam članicam pri upravljanju njihovih azilnih in sprejemnih sistemov, zlasti tistim, katerih sistemi so podvrženi nesorazmernim pritiskom.

(11)

Sklad bi moral podpirati prizadevanja Unije in držav članic pri krepitvi zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in ocenjevanje njihovih azilnih politik ob upoštevanju njihovih obveznosti na podlagi prava Unije.

(12)

Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic in Unije za celovito izvajanje in nadaljnji razvoj skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo.

(13)

Partnerstva in sodelovanje s tretjimi državami so bistven sestavni del politike Unije za upravljanje migracij. Sklad bi moral prispevati k temu, da bi se nevaren in nedovoljen prihod državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, nadomestil z zakonitim in varnim prihodom na ozemlje držav članic, da bi se izrazila solidarnost z državami v regijah, v katere oziroma v katerih je bilo razseljenih veliko število oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter bi moral z enotnim nastopanjem Unije in držav članic v mednarodnih forumih in v razmerju do tretjih držav učinkovito prispevati k svetovnim pobudam za preselitev. Sklad bi moral s finančnimi spodbudami zagotavljati podporo prizadevanjem držav članic za zagotavljanje mednarodne zaščite in trajne rešitve za begunce in razseljene osebe, ki so bile sprejete v okviru programov za preselitev ali humanitarni sprejem.

(14)

Ob upoštevanju migracijskih tokov v Unijo ter pomena zagotavljanja integracije in vključevanja oseb, ki prihajajo v Evropo, za lokalne skupnosti ter za dolgoročno blaginjo naših družb in stabilnost naših gospodarstev je ključnega pomena podpirati politike držav članic za vključevanje zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, tudi na prednostnih področjih, opredeljenih v akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027. Sklad, bi moral podpirati ukrepe za vključevanje, ki so prilagojeni potrebam državljanov tretjih držav, pa tudi horizontalne ukrepe, katerih namen je okrepitev zmogljivosti držav članic za razvoj strategij vključevanja, izboljšanje izmenjav in sodelovanja ter spodbujanje povezovanja, konstruktivnega dialoga in sprejemanja med državljani tretjih držav in družbami, ki jih sprejmejo.

(15)

Da bi se izboljšala učinkovitost in dosegla čim večja dodana vrednost Unije ter zagotovil usklajen odziv Unije v smislu spodbujanja vključevanja državljanov tretjih držav, bi morali biti ukrepi, ki se financirajo iz Sklada, skladni z ukrepi, ki se financirajo iz drugih instrumentov Unije, zlasti zunanjih instrumentov, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (9), in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ter jih dopolnjevati. Sklad, bi moral podpirati ukrepe, ki so prilagojeni potrebam državljanov tretjih držav in se na splošno izvajajo v začetnih fazah vključevanja, pa tudi horizontalne ukrepe za podporo zmogljivosti držav članic na področju vključevanja, medtem ko bi bilo treba intervencije za državljane tretjih držav z dolgoročnejšim učinkom financirati iz ESS+ in ESRR. V tem okviru bi bilo treba od organov držav članic, ki so odgovorni za izvajanje Sklada, zahtevati, da sodelujejo in se usklajujejo z organi, ki jih države članice določijo za upravljanje intervencij v okviru ESS+ in ESRR, ter da po potrebi sodelujejo in se usklajujejo z njihovimi organi upravljanja in organi upravljanja drugih skladov Unije, ki prispevajo k vključevanju državljanov tretjih držav.

(16)

V področje uporabe ukrepov vključevanja bi morali biti zajeti tudi upravičenci do mednarodne zaščite, da bi zagotovili celovit pristop k vključevanju, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebnosti te ciljne skupine. Kadar se ukrepi vključevanja združujejo s sprejemom, bi morali, kadar je to ustrezno, zagotavljati, da so vanj lahko vključeni tudi prosilci za azil.

(17)

Izvajanje Sklada na področju vključevanja bi moralo biti skladno s skupnimi osnovnimi načeli Unije o vključevanju, kot so določena v akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje 2021–2027.

(18)

Državam članicam, ki to želijo, bi bilo treba omogočiti, da lahko v svojih programih določijo, da ukrepi vključevanja zajemajo bližnje sorodnike državljanov tretjih držav ter s tem podpirajo enotnost družine, kolikor je to potrebno za učinkovito izvajanje takih ukrepov. Pojem „bližnji sorodnik“ bi moral pomeniti zakonca, partnerja ali katero koli osebo, ki je v neposrednem sorodstvenem razmerju, descendentnem ali ascendentnem, v ravni črti z državljanom tretje države, na katerega se nanaša ukrep vključevanja, in katera sicer ne bi bila zajeta s področjem uporabe Sklada.

(19)

Glede na ključno vlogo organov držav članic ter organizacij civilne družbe na področju vključevanja in za olajšanje dostopa teh subjektov do financiranja na ravni Unije bi moral Sklad olajšati izvajanje ukrepov nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter organizacij civilne družbe na področju vključevanja, tudi prek tematskega instrumenta in višje stopnje sofinanciranja za te ukrepe. V zvezi s tem bi bilo treba vsaj 5 % začetnih dodelitev tematskega instrumenta nameniti izvajanju ukrepov integracija s strani lokalnih in regionalnih organov.

(20)

Poleg stopnje sofinanciranja, ki jo za projekte zagotavlja Sklad, se države članice spodbuja, da zagotovijo financiranje iz proračunov njihovih javnih organov, kadar je takšno financiranje bistveno za izvedbo projekta, zlasti kadar projekt izvaja organizacija civilne družbe.

(21)

Glede na dolgoročne gospodarske in demografske izzive, s katerimi se sooča Unija, ter vse bolj globalizirano naravo migracij je bistveno vzpostaviti dobro delujoče poti za zakonito migracijo v Unijo, da bi bila Unija še naprej privlačen namembni cilj za dovoljene migracije v skladu z gospodarskimi in družbenimi potrebami držav članic ter da bi zagotovili vzdržnost sistemov socialnega varstva in rast gospodarstva Unije in hkrati migrantske delavce zaščitili pred delavskim izkoriščanjem.

(22)

Sklad bi moral podpirati države članice pri oblikovanju strategij ter krepitvi in oblikovanju politik za zakonite migracije ter pri izboljšanju njihove zmogljivosti za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje strategij, politik in ukrepov na področju priseljevanja in vključevanja zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, zlasti pravnih instrumentov Unije za zakonite migracije. Sklad bi moral podpirati tudi izmenjavo informacij, najboljših praks ter sodelovanje med različnimi upravnimi službami in ravnmi države ter med državami članicami.

(23)

Učinkovita in dostojna politika vračanja je bistven del celovitega pristopa Unije in njenih držav članic k migracijam. Sklad bi moral podpirati in spodbujati prizadevanja držav članic za učinkovito izvajanje in nadaljnji razvoj skupnih standardov vračanja, zlasti kot je določeno v Direktivi 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), s poudarkom na prostovoljnem vračanju, ter integriranega in usklajenega pristopa k upravljanju vračanja. Sklad bi moral za trajnostne politike vračanja podpirati tudi povezane ukrepe v tretjih državah, kot so ukrepi za lajšanje in zagotavljanje varnega in dostojnega vračanja in ponovnega sprejema ter trajnostnega ponovnega vključevanja povratnikov, vključno z zagotavljanjem denarne pomoči ali pomoči v naravi.

(24)

Države članice bi morale dati prednost prostovoljnemu vračanju ter zagotoviti učinkovito, varno in dostojno vračanje. Za spodbujanje prostovoljnega vračanja bi morale države članice predvideti spodbude, kot je preferencialna obravnava v obliki večje pomoči pri vračanju in začetna podpora pri ponovnem vključevanju. Z vidika stroškovne učinkovitosti je tovrstno prostovoljno vračanje v interesu povratnikov in organov.

(25)

Čeprav bi morala prostovoljna vrnitev imeti prednost pred prisilno vrnitvijo, so z njimi tesno povezane in se medsebojno krepijo, zaradi česar bi bilo treba države članice spodbujati k zagotavljanju boljše komplementarnosti obeh oblik vračanja. Možnost odstranitve je pomemben element, ki prispeva k celovitosti azilnih sistemov in sistemov zakonitih migracij. Sklad bi zato moral podpirati ukrepe držav članic za poenostavitev in izvedbo odstranitev v skladu s standardi, določenimi v pravu Unije, kadar je potrebno, ter ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic in dostojanstva povratnikov.

(26)

Posebni podporni ukrepi za povratnike v državah članicah in državah vrnitve, posebej osredotočeni na njihove humanitarne potrebe in potrebe v zvezi z zaščito, lahko izboljšajo pogoje za vrnitev in ponovno vključevanje povratnikov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim osebam.

(27)

Učinkovit ponovni sprejem nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je pomemben del politike Unije na področju vračanja in najpomembnejše orodje za učinkovito upravljanje migracijskih tokov, saj omogoča hitro vračanje migrantov brez urejenega statusa. Sodelovanje na področju ponovnega sprejema je pomemben del dialoga in sodelovanja s tretjimi državami izvora in tranzita migrantov brez urejenega statusa, njegovo izvajanje v tretjih državah pa bi bilo treba podpreti zaradi učinkovitosti politik vračanja na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(28)

Sklad bi moral poleg podpiranja vračanja oseb v skladu s to uredbo podpirati tudi druge ukrepe za preprečevanje nedovoljenih migracij in tihotapljenja migrantov ter za spodbujanje skladnosti s predpisi glede zakonitih migracij, s čimer bi ohranil celovitost sistemov priseljevanja držav članic.

(29)

Zaposlovanje migrantov brez urejenega statusa ogroža razvoj politike mobilnosti delovne sile na podlagi programov zakonitih migracij in pravice delavcev migrantov, zaradi česar so izpostavljeni kršitvam pravic in zlorabi. Sklad bi zato moral neposredno ali posredno podpirati države članice pri njihovem izvajanju Direktive 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki prepoveduje zaposlovanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in določa sankcije zoper delodajalce, ki kršijo to prepoved.

(30)

Sklad bi moral neposredno ali posredno podpirati države članice pri izvajanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13), ki vsebuje določbe o pomoči, podpori in zaščiti za žrtve trgovine z ljudmi. Pri teh ukrepih, vključno z ukrepi za zgodnje odkrivanje žrtev trgovine z ljudmi in njihove napotitev na specializirane službe, bi bilo treba upoštevati na spol vezano naravo trgovine z ljudmi in otroških žrtev.

(31)

Sklad bi moral dopolnjevati dejavnosti na področju vračanja, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki jo ureja Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (14), ne da bi zagotavljal dodaten tok financiranja za to agencijo.

(32)

V skladu z načelom učinkovitosti bi si bilo treba prizadevati za sinergije in skladnost z drugimi skladi Unije ter se izogibati prekrivanju med ukrepi.

(33)

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med Skladom in drugimi programi Unije, vključno s tistimi v okviru deljenega upravljanja. Da bi se te sinergije čim bolj povečale, bi bilo treba zagotoviti ključne omogočitvene mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem za ukrep iz Sklada in drugega programa Unije. Takšno kumulativno financiranje ne bi smelo presegati skupnih upravičenih stroškov tega ukrepa. V ta namen bi bilo treba v tej uredbi določiti ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali izdatki v okviru Sklada in drugega programa Unije prijavijo sorazmerno.

(34)

Ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki jih podpira Sklad, bi bilo treba izvajati v sinergiji in skladu z drugimi dejavnostmi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije za zunanje financiranje. Pri izvajanju takih ukrepov bi bilo treba zlasti dosledno upoštevati načela in splošne cilje zunanje politike Unije, načelo skladnosti politik za razvoj in skladnosti s strateškimi programskimi dokumenti za zadevno državo ali regijo ter mednarodne zaveze Unije. V zvezi z zunanjo razsežnostjo bi se moral Sklad osredotočati na podporo ukrepom, ki niso usmerjeni v razvoj in so namenjeni interesom notranjih politik Unije ter bi moral biti skladen z dejavnostmi, ki se izvajajo v Uniji. Sklad bi moral zagotavljati ciljno podporo, namenjeno izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami in okrepitvi ključnih vidikov upravljanja migracij na interesnih področjih migracijske politike Unije.

(35)

S sredstvi iz proračuna Unije bi bilo treba financirati predvsem ukrepe, pri katerih je mogoče s posredovanjem Unije zagotoviti dodano vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Finančna podpora na podlagi te uredbe bi morala prispevati zlasti k okrepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na področju azila in migracij v skladu s členom 80 PDEU.

(36)

Prejemniki sredstev Unije bi morali pri spodbujanju ukrepov, ki se podpirajo v okviru Sklada, zagotavljati informacije v jeziku ali jezikih ciljnega občinstva. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije bi morali prejemniki sredstev Unije pri komuniciranju o ukrepu navesti izvor teh sredstev. Zato bi morali prejemniki zagotoviti, da je na vsem komunikacijskem gradivu, namenjenem medijem in javnosti, prikazan emblem Unije in izrecno navedena finančna podpora Unije.

(37)

Komisiji bi moralo biti omogočeno, da finančna sredstva v okviru Sklada uporablja za spodbujanje najboljših praks in izmenjavo informacij glede izvajanja Sklada.

(38)

Komisija bi morala pravočasno objaviti informacije o podpori, zagotovljeni iz tematskega instrumenta v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, in bi morala take informacije po potrebi posodabljati. Podatke bi moralo biti mogoče razvrščati po specifičnem cilju, imenu upravičenca, znesku prevzetih pravnih obveznosti ter naravi in namenu ukrepa.

(39)

Za državo članico se lahko šteje, da ne spoštuje ustreznega pravnega reda Unije, tudi kar zadeva uporabo operativne podpore v okviru Sklada, če ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi Pogodb na področju azila in vračanja, če obstaja očitno tveganje, da bi ta država članica pri izvajanju pravnega reda na področju azila in vračanja lahko huje kršila vrednote Unije, ali če so bile v ocenjevalnem poročilu v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, določenega v Uredbi Sveta (EU) št. 1053/2013 (15), na zadevnem področju ugotovljene pomanjkljivosti.

(40)

Sklad bi moral zagotoviti, da je razdelitev virov za doseganje ciljev iz te uredbe pravična in transparentna. Za zagotovitev izpolnitve zahtev po preglednosti bi morala Komisija objaviti informacije o letnih in večletnih programih dela tematskega instrumenta. V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (16) bi morala vsaka država članica zagotoviti, da je v šestih mesecih od odobritve njenega programa vzpostavljeno spletno mesto, na katerem so na voljo informacije o njenem programu, ki zajemajo cilje, dejavnosti, razpoložljive možnosti financiranja in dosežke programa.

(41)

V tej uredbi bi bilo treba določiti začetne zneske za programe držav članic, ki zajemajo fiksne zneske, kot je določeno v Prilogi I, in znesek, izračunan na podlagi meril, določenih v navedeni prilogi, ter odražajo potrebe in pritiske, s katerimi se soočajo različne države članice na področjih azila, migracij, vključevanja in vračanja. Glede na posebne potrebe tistih držav članic, ki so imele v letih 2018 in 2019 največje število prošenj za azil na prebivalca, je primerno, da se povečajo fiksni zneski za Ciper, Malto in Grčijo.

(42)

Začetni zneski za programe držav članic bi morali biti podlaga za dolgoročne naložbe držav članic. Da bi se upoštevale spremembe migracijskih tokov, se odzvalo na potrebe v zvezi z upravljanjem azilnih in sprejemnih sistemov ter v zvezi z vključevanjem zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, in razvijale zakonite migracije ter preprečevale nedovoljene migracije z učinkovitim, varnim in dostojanstvenim vračanjem, bi bilo treba državam članicam na sredini programskega obdobja dodeliti dodaten znesek in pri tem upoštevati objektivna merila. Ta znesek bi moral temeljiti na statističnih podatkih v skladu s Prilogo I, da bi bile upoštevane spremembe izhodiščnega stanja držav članic.

(43)

Za prispevanje k uresničitvi cilja politike Sklada, bi morale države članice zagotoviti, da njihovi programi vključujejo ukrepe, ki se nanašajo na specifične cilje Sklada, da so izbrane prednostne naloge v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II ter da so sredstva razporejena med cilji tako, da omogočajo uresničitev splošnega cilja politike. V ta namen bi morale države članice načeloma zagotoviti minimalno dodelitev za krepitev in razvoj skupnega evropskega azilnega sistema, za krepitev in razvoj zakonitih migracij v države članice v skladu z njihovimi gospodarskimi in socialnimi potrebami, ter za spodbujanje in prispevanje k učinkoviti integraciji in socialnemu vključevanju državljanov tretjih držav.

(44)

Ker se izzivi na področju migracij nenehno spreminjajo, je treba dodeljevanje financiranja prilagajati spremembam migracijskih tokov. Za odzivanje na nujne potrebe ter spremembe politike in prednostnih nalog Unije in za usmerjanje financiranja v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije bi se moral del financiranja prek tematskega instrumenta redno dodeljevati posebnim ukrepom, ukrepom Unije, ukrepom lokalnih in regionalnih organov, nujni pomoči, preselitvam in humanitarnemu sprejemu ter dodatni podpori državam članicam, ki prispeva k prizadevanjem za solidarnost in odgovornost. Tematski instrument ponuja prožnost pri upravljanju Sklada in bi ga moralo biti mogoče izvajati tudi prek programov držav članic.

(45)

Države članice bi bilo treba spodbujati, da del dodelitev njihovim programom uporabijo za financiranje ukrepov iz Priloge IV in tako pridobijo večji prispevek Unije.

(46)

Poleg začetne dodelitve sredstev bi se lahko del razpoložljivih sredstev v okviru Sklada programom držav članic dodelil za izvajanje posebnih ukrepov. Ti posebni ukrepi bi morali biti opredeljeni na ravni Unije in bi se morali nanašati na ukrepe, ki zahtevajo sodelovanje ali so potrebni za odziv na razvoj dogodkov v Uniji, zaradi katerih je treba eni ali več državam članicam nameniti dodatno financiranje.

(47)

Sklad bi moral prispevati h kritju operativnih stroškov, ki so povezani s specifičnimi cilji Sklada, da se državam članicam omogoči, ohranjanje zmogljivosti, ki so ključne za naloge in storitve, ki predstavljajo javno storitev za celotno Unijo. Taka podpora bi morala biti v obliki celotnega kritja posebnih stroškov, povezanih s cilji Sklada, in bi morala tvoriti sestavni del programov držav članic.

(48)

Za dopolnjevanje izvajanja cilja politike Sklada na nacionalni ravni prek programov držav članic bi moral Sklad zagotavljati tudi podporo za ukrepe na ravni Unije. Taki ukrepi bi morali služiti splošnim strateškim namenom v okviru področja ukrepanja Sklada v zvezi z analizo politik in inovacijami v politikah, transnacionalnim vzajemnim učenjem in partnerstvi ter preskušanjem novih pobud in ukrepov po vsej Uniji.

(49)

Za okrepitev sposobnosti Unije, da se nemudoma odzove na izjemne razmere na področju migracij v eni ali več državah članicah, za katere je značilen obsežen ali nesorazmeren pritok državljanov tretjih držav, ki povzroča pomembne in nujne pritiske na centre za sprejem in pridržanje držav članic ter njihove sisteme in postopke za azil in upravljanje migracij, ali da se nemudoma odzove na izjemne razmere na področju migracij v tretjih državah zaradi političnega razvoja ali konfliktov, bi moralo biti mogoče zagotoviti nujno pomoč v skladu z okvirom iz te uredbe.

(50)

Ta uredba bi morala zagotavljati nadaljnje delovanje Evropske migracijske mreže, ustanovljene z Odločbo Sveta 2008/381/ES (17), ter finančno pomoč v skladu z njenimi cilji in nalogami.

(51)

Cilj politike Sklada bo tudi upoštevan v finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih v okviru političnih oddelkov Programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (18). Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno dodano vrednost Unije.

(52)

Operacije mešanega financiranja so prostovoljne narave in so operacije, podprte iz proračuna Unije, ki združujejo nepovratne oblike podpore, povratne oblike podpore ali oboje iz proračuna Unije združujejo s povratnimi oblikami podpore iz spodbujevalnih, razvojnih ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi podpora iz komercialnih finančnih institucij in s strani komercialnih vlagateljev.

(53)

Ta uredba za celotno trajanje Sklada določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (19).

(54)

Za Sklad se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (20) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(55)

Za izvajanje ukrepov v okviru deljenega upravljanja bi moral biti Sklad del skladnega okvira, ki ga sestavljajo ta uredba, finančna uredba in Uredba (EU) 2021/1060.

(56)

Uredba (EU) 2021/1060 določa okvir za ukrepe za ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, Sklada za pravični prehod, Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost ter Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti pravila o načrtovanju, spremljanju in ocenjevanju, upravljanju in nadzoru skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Poleg tega je treba v tej uredbi določiti cilje Sklada ter posebne določbe glede ukrepov, ki se lahko financirajo v okviru Sklada.

(57)

Shema predhodnega financiranja za Sklad je določena v Uredbi (EU) 2021/1060, posebna stopnja predhodnega financiranja pa je določena v tej uredbi. Poleg tega je za zagotovitev hitrega odziva na izredne razmere primerno, da se določi posebna stopnja predhodnega financiranja za nujno pomoč. Shema predhodnega financiranja bi morala zagotoviti, da imajo države članice dovolj sredstev, s katerimi lahko upravičence podpirajo od začetka izvajanja njihovih programov.

(58)

Vrste financiranja in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati glede na njihovo zmožnost uresničevanja specifičnih ciljev ukrepov in doseganja rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in tveganje neskladnosti. Pri tej izbiri bi bilo treba upoštevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(59)

Da bi se kar najbolje izkoristilo načelo enotne revizije, je ustrezno določiti posebna pravila za kontrolo in revizijo projektov, pri katerih so upravičenci mednarodne organizacije, katerih sisteme notranje kontrole je Komisija pozitivno ocenila. Pri takih projektih bi morali imeti organi upravljanja možnost omejiti svoja upravljalna preverjanja, če upravičenec pravočasno predloži vse potrebne podatke in informacije o napredku projekta in upravičenosti povezanih izdatkov. Poleg tega, kadar je projekt, ki ga izvaja taka mednarodna organizacija, del revizijskega vzorca, bi moralo biti revizijskemu organu omogočeno, da svoje delo opravlja v skladu z načeli Mednarodnega standarda sorodnih storitev (ISRS) 4400, „Obveznosti izvajanja dogovorjenih postopkov v zvezi s finančnimi informacijami“.

(60)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (22), (Euratom, ES) št. 2185/96 (23) in (EU) 2017/1939 (24) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (25). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale v celoti sodelovati in zagotavljati vso potrebno pomoč institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pri zaščiti finančnih interesov Unije.

(61)

Tretja država, ki je z Unijo sklenila sporazum o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali vložene tej tretji državi, bi bilo treba dovoliti sodelovanje v Skladu, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(62)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(63)

V skladu s Sklepom Sveta 2013/755/EU (26) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.

(64)

V skladu s členom 349 PDEU in sporočilom Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“, ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 12. aprila 2018, bi morale zadevne države članice zagotoviti, da njihove nacionalne strategije in programi obravnavajo posebne izzive, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije pri upravljanju migracij. Sklad bi moral te države članice podpirati z ustreznimi viri, da bi tem regijam pomagal pri trajnostnem upravljanju migracij in obvladovanju razmer v primeru pritiska.

(65)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (27) bi bilo treba Sklad oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Sklada. Za merjenje uspešnosti Sklada bi bilo treba za vsak specifični cilj Sklada določiti kazalnike in povezane cilje. Ti kazalniki bi morali vključevati kvalitativne in kvantitativne kazalnike.

(66)

Komisija in države članice bi morale s pomočjo kazalnikov in finančnega poročanja spremljati izvajanje Sklada v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/1060 in te uredbe. Države članice bi morale od leta 2023 Komisiji predložiti letna poročila o smotrnosti, ki zajemajo zadnje obračunsko leto. Ta poročila bi morala vsebovati informacije o napredku pri izvajanju programov držav članic. Države članice bi morale povzetke teh poročil predložiti Komisiji. Komisija bi morala te povzetke prevesti v vse uradne jezike Unije in jih objaviti na svojem spletnem mestu skupaj s povezavami do spletnih mest držav članic iz Uredbe (EU) 2021/1060.

(67)

Glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (28), in zavezanostjo ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k doseganju skupnega cilja, da se 30 % vseh izdatkov iz večletnega finančnega okvira porabi za širše upoštevanje podnebnih ciljev, ter, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti, k prizadevanjem za izpolnitev ambicije, da se v letu 2024 za izdatke na področju biotske raznovrstnosti nameni 7,5 % proračuna, v letih 2026 in 2027 pa po 10 %. V okviru Sklada bi bilo treba podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde ter prednostne naloge Unije in ki ne bi bistveno škodovale okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

(68)

Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (30) in kateri koli akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, bi se moral še naprej uporabljati za programe in projekte, ki so v programskem obdobju 2014–2020 podprti v okviru Sklada. Ker se obdobje izvajanja Uredbe (EU) št. 514/2014 delno sovpada s programskim obdobjem, ki ga zajema ta uredba, in da se pri izvajanje nekaterih projektov, odobrenih z navedeno uredbo, zagotovi kontinuiteta, bi bilo treba sprejeti določbe o fazah projektov. Vsaka posamezna faza projekta bi se morala izvajati v skladu s pravili programskega obdobja, v katerem projekt prejema finančna sredstva.

(69)

Za dopolnitev in spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s seznamom ukrepov, upravičenih do podpore v skladu s Prilogo III; seznamom ukrepov, upravičenih do višjih stopenj sofinanciranja, iz Priloge IV; operativno podporo v skladu s Prilogo VII ter nadaljnjim razvojem okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(70)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (31). Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti obveznosti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, bi se moral uporabiti postopek pregleda, za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih s podrobno ureditvijo zagotavljanja informacij Komisiji v okviru načrtovanja in poročanja, pa bi se moral zaradi njihove popolnoma tehnične narave uporabiti svetovalni postopek. Poleg tega je glede na naravo in namen nujne pomoči iz te uredbe v primerno utemeljenih nujnih primerih ustrezno določiti uporabo izvedbenih aktov, ki se začnejo uporabljati takoj, v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 za sprejetje sklepov o dodelitvi take pomoči. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, v zvezi s sprejetjem sklepov za dodelitev nujne pomoči iz te uredbe, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih glede na naravo in namen take pomoči.

(71)

Ker ciljev te uredbe, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(72)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(73)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(74)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da prosilec lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do financiranja Unije, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Uniji ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 mogoče stroške, nastali v zvezi z ukrepi, ki se podpirajo na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja in so se že začeli izvajati, šteti za upravičene od financiranja Unije od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali prošnje za pomoč.

(75)

Obdobje uporabe te uredbe je primerno uskladiti z obdobjem uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (32).

(76)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri zagotavljanju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje lahko začne z začetkom večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in se uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –