32001R0069

Uredba Komisije (ES) št. 69/2001

z dne 12. januarja 2001

o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za nekatere skupine horizontalne državne pomoči [1] in zlasti člena 2 Pogodbe,

po objavi osnutka te uredbe [2],

po posvetu s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št 994/98 pooblašča Komisijo, da z uredbo določi prag, pod katerim se šteje, da ukrepi pomoči ne izpolnjujejo vseh pogojev iz člena 87(1) Pogodbe in zato niso zavezani postopku uradne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.

(2) Komisija je uporabljala člena 87 in 88 Pogodbe v številnih odločbah in je pri tem zlasti pojasnila pojem pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe. Komisija je tudi razložila svojo politiko v zvezi z de minimis pragom, pod katerim se lahko šteje, da se člen 87(1) ne uporablja, nazadnje v obvestilu o de minimis pravilih za državno pomoč [3]. Glede na te izkušnje ter iz razlogov povečane preglednosti in pravne varnosti je primerno, da se de minimis pravila določijo z uredbo.

(3) Ker za kmetijstvo, ribištvo in akvakulturo ter za transport veljajo posebna predpisi in ker obstaja nevarnost, da bi pri teh sektorjih že majhni zneski pomoči izpolnili kriterije iz člena 87(1) Pogodbe, ta uredba ne velja za zadevne sektorje.

(4) V skladu s Sporazumom svetovne trgovinske organizacije (STO) o subvencijah in izravnalnih ukrepih [4] ta uredba ne izvzema izvozne pomoči ali pomoči, ki daje prednost domačim pred uvoženimi proizvodi. Pomoč, ki omogoča sodelovanje na sejmih, raziskave ali svetovalne storitve, potrebne za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem tržišču, ponavadi ne predstavlja izvozne pomoči.

(5) Izkušnje Komisije so pokazale, da pomoč, ki ne presega vrednosti 100000 evrov v obdobju treh let, ne vpliva na trgovino med državami članicami in/ali ne izkrivlja ali ne grozi, da bo izkrivila konkurenco, zato ne sodi v člen 87(1) Pogodbe. Triletno obdobje je spremenljivo, kar pomeni, da je pri vsaki novi dodelitvi de minimis pomoči treba določiti skupni znesek de minimis pomoči, dodeljene v preteklih treh letih. Šteje se, da je de minimis pomoč dodeljena v trenutku, ko pridobi upravičenec zakonito pravico do pomoči. De minimis pravilo ne posega v možnost podjetij, da pridobijo za isti projekt državno pomoč, ki jo odobri Komisija, ali ki jo zajema uredba o skupinskih izjemah.

(6) Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in pravilne uporabe najvišjih de minimis pragov, morajo države članice uporabljati enake načine obračunavanja. Da bi poenostavili obračunavanje, in v skladu z dosedanjo prakso pri uporabi de minimis pravil, je primerno, da se zneski pomoči, ki niso v obliki dotacije, preračunajo v njihov bruto ekvivalent dotacije. Izračun ekvivalenta dotacije, plačljive v večih obrokih, in izračun pomoči v obliki ugodnega posojila zahtevata uporabo tržnih obrestnih mer, ki veljajo v času dodelitve. Zaradi enotne, pregledne in enostavne uporabe predpisov v zvezi z državno pomočjo, se za namene te uredbe tržne obrestne mere štejejo kot referenčne obrestne mere pod pogojem, da je v primeru ugodnega posojila, le-to zavarovano pod običajnimi pogoji in ne vključuje neobičajno visokih tveganj. Kot referenčne obrestne mere veljajo tiste, ki jih redno določi Komisija na osnovi objektivnih kriterijev, in so objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti na internetu.

(7) Dolžnost Komisije je, da poskrbi za spoštovanje pravil o državni pomoči in še zlasti, da pomoč dodeljena po de minimis pravilih spoštuje pogoje teh pravil. V skladu z načelom sodelovanja iz člena 10 Pogodbe morajo države članice olajšati izpolnjevanje te naloge z vzpostavitvijo potrebnih mehanizmov, da se tako zagotovi, da skupni znesek pomoči, odobrene istemu upravičencu po de minimis pravilu, ne preseže najvišje vrednosti 100000 evrov v obdobju treh let. Zato bi morale države članice pri dodeljevanju de minimis pomoči obvestiti zadevno podjetje, da gre pri ukrepu za de minimis pomoč, od podjetja pridobiti popolne informacije o ostalih de minimis pomočeh, prejetih v preteklih treh letih, in natančo preveriti, ali z zadnjo de minimis pomočjo ne bo presežen de minimis prag. Spoštovanje praga se lahko zagotavlja tudi s centralni registrom.

(8) Glede na izkušnje Komisije in zlasti glede na dejstvo, da je treba politiko državne pomoči na splošno pogosto revidirati, je primerno, da se obdobje veljavnosti te uredbe omeji. Če se ta uredba po poteku veljavnosti ne podaljša, imajo države članice šestmesečno prilagoditveno obdobje v zvezi z de minimis shemami pomoči, ki jih zajema ta uredba –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba velja za pomoči, dodeljene podjetjem v vseh sektorjih, razen za:

(a) sektor transporta in dejavnosti, ki so povezane s proizvodnjo, predelavo in trženjem blaga, navedenega v Prilogi I k Pogodbi;

(b) pomoč za dejavnosti povezane z izvozom, t.j. pomoči, ki so neposredno povezane z izvoženimi količinami, z vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali z drugimi tekočimi izdatki povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(c) pomoči, ki so odvisne od uporabe domačega v breme uvoženega blaga.

Člen 2

De minimis pomoč

1. Ukrepi pomoči, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 2 in 3, se štejejo kot ukrepi, ki ne izpolnjujejo vseh kriterijev člena 87(1) Pogodbe, in torej za njih ne velja obveznost uradne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.

2. Skupni znesek de minimis pomoči, dodeljene kateremu koli podjetju ne sme presegati 100000 evrov v obdobju treh let. Ta najvišja vrednost velja ne glede na obliko pomoči ali zasledovani cilj.

3. Najvišja vrednost iz odstavka 2 bo izražena kot dotacija. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, t.j. pred odbitkom neposrednih davkov. Če se pomoč ne dodeli v obliki dotacije temveč v drugačni obliki, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu dotacije.

Pomoč, izplačana v večih obrokih, se diskontira na vrednost v trenutku dodelitve. Obrestna mera, ki se uporabi pri diskontiranju in za izračun zneska pomoči pri ugodnem posojilu, je referenčna obrestna mera, veljavna v času dodelitve.

Člen 3

Kumulacija in spremljanje

1. Če država članica dodeli de minimis pomoč podjetju, mora obvestiti podjetje, da gre za de minimis pomoč, in od zadevnega podjetja pridobiti popolne informacije o ostali de minimis pomoči, prejeti v preteklih treh letih.

Država članica lahko dodeli novo de minimis pomoč šele, ko je natančno preverila, da s tem ne bo zvišan celotni znesek de minimis pomoči, prejete v zadevnem triletnem obdobju, na nivo nad pragom določenim v členu 2(2).

2. Če je država članica vzpostavila centralni register de minimis pomoči, ki vsebuje popolne informacije o vseh de minimis pomočeh, dodeljenih s strani kateregakoli organa znotraj te države, zahteva iz prvega pododstavka odstavka 1 ne velja od trenutka, ko register zajema obdobje treh let.

3. Države članice evidentirajo in zbirajo vse informacije v zvezi z uporabo te uredbe. Takšne evidence vsebujejo vse informacije, ki so potrebne, da se ugotovi, ali so pogoji za uporabo te uredbe spoštovani. Evidence o individualni de minimis pomoči se hranijo 10 let od datuma njene dodelitve, evidence o de minimis shemah pomoči pa 10 let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru takšne sheme. Komisija lahko od države članice pisno zahteva, da v 20 delovnih dneh ali daljšem roku, če je tako določeno v zahtevku, predloži vse informacije, za katere Komisija meni, da so potrebne za oceno, ali so izpolnjeni pogoji iz te uredbe, še zlasti skupni znesek de minimis pomoči, ki ga je prejelo katero koli podjetje.

Člen 4

Začetek in trajanje veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V veljavi ostane do 31. decembra 2006.

2. Po preteku veljavnosti te uredbe, velja za de minimis sheme pomoči, ki spadajo pod to uredbo, šestmesečno prilagoditveno obdobje.

Med prilagoditvenim obdobjem se te sheme še naprej uporabljajo v skladu s pogoji te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. januarja 2001

Za Komisijo

Mario Monti

Član Komisije

[1] UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

[2] UL C 89, 28.3.2000, str. 6.

[3] UL C 68, 6.3.1996, str. 9.

[4] UL C 336, 23.12.1994, str. 156.

--------------------------------------------------