31974L0483

Direktiva Sveta

z dne 17. septembra 1974

o približevanju zakonodaje držav članic o zunanjih štrlečih delih motornih vozil

(74/483/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 100,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora,

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila skladno z nacionalno zakonodajo, med drugim nanašajo tudi na zunanje štrleče dele;

ker so te zahteve v posameznih državah članicah različne; ker je zato potrebno, da vse države članice bodisi poleg svojih obstoječih pravil ali namesto njih sprejmejo enake zahteve, da bi bilo mogoče uvesti postopek EGS-homologacije za vsak tip vozila na podlagi Direktive Sveta 70/156/EGS [2] z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil;

ker je priporočljivo sprejeti nekatere tehnične zahteve pravilnika ECE R 26 Ekonomske komisije ZN za Evropo ("Enotni predpisi o homologaciji vozil glede na njihove zunanje štrleče dele") [3], ki je priložen Sporazumu z dne 20. marca 1958 o sprejetju enotnih pogojev za homologacijo in vzajemnem priznavanju homologacije opreme in delov motornih vozil;

ker se te zahteve nanašajo na motorna vozila kategorije M1 (mednarodna klasifikacija motornih vozil je navedena v Direktivi 70/156/EGS);

ker približevanje nacionalne zakonodaje, ki se nanaša na motorna vozila, zahteva vzajemno priznavanje pregledov, ki jih je opravila vsaka država članica na podlagi splošnih zahtev; ker morajo zaradi njegovega nemotenega delovanja takšen sistem uporabljati vse države članice z istim dnem,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi izraz "vozilo" pomeni vsako motorno vozilo kategorije M1 (opredeljeno v Prilogi I k Direktivi 70/156/EGS), izdelano za uporabo na cesti, z vsaj štirimi kolesi in z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 25 km/h.

Člen 2

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za vozilo zaradi zunanjih štrlečih delov, če ti izpolnjujejo zahteve, določene v prilogah I in II.

Člen 3

Nobena država članica ne sme zavrniti registracije ali prepovedati prodaje, začetka uporabe ali uporabe vozila v zvezi z zunanjimi štrlečimi deli, če ti izpolnjujejo zahteve, določene v prilogah I in II.

Člen 4

Država članica, ki je podelila homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi obveščanje o vsaki spremembi dela ali značilnosti, navedene v točki 2.2 Priloge I. Pristojni organ te države določi, ali je na spremenjenem tipu vozila treba opraviti nove preskuse in pripraviti novo poročilo. Če se pri preskusih pokaže neskladnost z zahtevami te direktive, se sprememba ne odobri.

Člen 5

Spremembe, ki so potrebne zaradi prilagajanja zahtev iz prilog I, II in III tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku, določenem v členu 13 Direktive 70/156/EGS.

Člen 6

1. Države članice sprejmejo in objavijo določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. junija 1975. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice uporabljajo te določbe od 1. oktobra 1975.

2. Takoj po notifikaciji te direktive države članice zagotovijo Komisiji pravočasno predložitev vseh predlogov zakonov in drugih predpisov, ki jih nameravajo sprejeti na področju, urejenem s to direktivo, da bi Komisija lahko poslala svoje pripombe.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. septembra 1974

Za Svet

Predsednik

J. Sauvagnargues

[1] UL C 55, 13.5.1974, str.14.

[2] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

[3] Ekonomska komisija ZN za Evropo, dokument

--------------------------------------------------

[1]PRILOGA I

SPLOŠNO, POMEN IZRAZOV, VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE, PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE, SPLOŠNE ZAHTEVE, POSEBNE ZAHTEVE, SKLADNOST PROIZVODNJE

1. SPLOŠNO

1.1 Določbe te priloge se ne uporabljajo za zunanja vzvratna ogledala niti za opremo, kakršne so antene in prtljažniki.

1.2 Namen teh določb je zmanjšati nevarnost ali resnost telesnih poškodb oseb, ki pri trku naletijo na nadgradnjo vozila ali pa jih le-ta oplazi.

2. POMEN IZRAZOV

V tej direktivi:

2.1 izraz "homologacija vozila" pomeni homologacijo tipa vozila glede na zunanje štrleče dele;

2.2 izraz "tip vozila glede na zunanje štrleče dele" označuje kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v takih bistvenih značilnostih, kakršna je oblika ali material zunanje površine;

2.3 izraz "zunanja površina" pomeni zunanje dele vozila ter vključuje pokrov motorja, pokrov prtljažnika, vrata, blatnike in vidne dele ojačitve;

2.4 izraz "talna črta" pomeni črto, določeno, kakor sledi:

navpičen stožec s polovičnim kotom 30° se pomika ob vozilu tako, da se vedno in čim niže dotika zunanje površine karoserije. Talna črta je geometrijska sled teh dotikališč. Pri določanju talne črte se ne upoštevajo nastavki za dvigalke, izpušne cevi ali kolesa. Pri odprtinah na zunanji strani kolotekov se prevzame zamišljena površina, ki zvezno povezuje najbližje sosednje trdne dele;

2.5 izraz "polmer zaobljenja" pomeni polmer kroga, katerega lok se najbolj prilagodi zakrivljeni obliki obravnavanega dela.

3. VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE

3.1 Vlogo za podelitev EGS-homologacije za tip vozila glede na zunanje štrleče dele vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2 Vlogi je treba priložiti naslednje dokumente v trojniku:

3.2.1 fotografije prednjih, zadnjih in bočnih strani vozila;

3.2.2 merske skice odbijačev in po potrebi

3.2.3 risbe posameznih zunanjih štrlečih delov, in če je primerno, risbe posameznih prerezov zunanje površine iz točke 6.9.1.

3.3 Tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, je treba predati:

3.3.1 bodisi vozilo, ki je predstavnik tipa vozila, ki ga je treba homologirati, ali pa del ali dele vozila, ki so bistveni za preverjanje in preskuse, predpisane v tej prilogi;

3.3.2 na zahtevo tehnične službe nekatere dele in nekatere vzorce uporabljenega materiala.

4. EGS-HOMOLOGACIJA

(4.1) (4.2) (4.3) (4.4) (4.4.1) (4.4.2) (4.5) 4.6 Certifikatu o EGS-homologaciji je treba priložiti obrazec, ki ustreza vzorcu v Prilogi III.

5. SPLOŠNE ZAHTEVE

5.1 Določbe te priloge se ne uporabljajo za tiste dele zunanje površine vozila, ki so pri obremenjenem vozilu z zaprtimi vrati, okni, pokrovi itd. bodisi:

5.1.1 više od 2 m ali

5.1.2 pod talno črto ali pa

5.1.3 nameščeni tako, da se jih pri statičnih pogojih ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm.

5.2 Na zunanji površini vozil ne sme biti navzven usmerjenih koničastih ali ostrih delov ali navzven štrlečih delov, katerih oblika, mere, usmeritev ali trdota bi lahko povečala nevarnost ali resnost poškodb oseb, ki pri trku naletijo na zunanjo površino ali pa jih le-ta oplazi.

5.3 Na zunanji površini vozil ne sme biti navzven usmerjenih delov, ob katere bi se pešec, kolesar ali motorist lahko zataknil.

5.4 Ob upoštevanju določb iz točk 5.5, 6.1.3, 6.3, 6.4.2, 6.7.1, 6.8.1 in 6.10 spodaj polmer zaobljenja pri štrlečih delih zunanje površine ne sme biti manjši od 2,5 mm.

5.5 Štrleči deli zunanje površine, izdelani iz materiala s trdoto največ 60 po Shoru A, imajo lahko polmer zaobljenja manjši od 2,5 mm.

6. POSEBNE ZAHTEVE

6.1 Okraski

6.1.1 Okraski, ki štrlijo več kakor 10 mm nad površino, ki jih obdaja, se morajo pri sili 10 daN, ki deluje v njihovi najbolj izpostavljeni točki v poljubni smeri, v ravnini, ki poteka približno vzporedno s površino, na katero so pritrjeni, bodisi podati, sneti ali pa se ukriviti. Te določbe se ne uporabljajo za okraske na rešetkah pred hladilnikom, na katere se nanašajo samo splošne zahteve iz točke 5.

6.1.2 Zahteve iz gornje točke 6.1.1 se ne nanašajo na zaščitne trakove ali ščitnik na zunanji površini; morajo pa biti trdno pritrjeni na vozilo.

6.1.3 Če so okraski tanjši od 5 mm, zanje zahteva za najmanjši polmer zaobljenja 2,5 mm ne velja, vendar morajo biti njihovi navzven usmerjeni robovi posneti.

6.2 Žarometi

6.2.1 Štrleče zaslonke in obrobe žarometov so dovoljene, če njihova izbočina, merjena od zunanje prozorne površine žarometa, ni večja od 30 mm in če je njihov polmer zaobljenja najmanj 2,5 mm.

6.2.2 Pogrezljivi žarometi morajo ustrezati zahtevam iz točke 6.2.1 zgoraj v delovni in pogreznjeni legi.

6.3 Rešetke in reže

6.3.1 Zahteve iz točke 5.4 se ne nanašajo na reže med fiksnimi ali gibljivimi elementi, vključno s tistimi, ki so deli rešetk za vstop ali izstop zraka in rešetk pred hladilnikom, če razdalja med sosednjimi elementi ni večja od 40 mm. Pri režah, širokih med 40 in 25 mm, mora biti polmer zaobljenja najmanj 1 mm. Vendar če je razdalja med sosednjima elementoma enaka ali manjša od 25 mm, polmeri zaobljenja ne smejo biti manjši od 0,5 mm.

6.3.2 Spoj prednje in bočne površine vsakega elementa, ki oblikuje rešetko ali režo, mora biti zaobljen.

6.4 Brisalci vetrobranskega stekla

6.4.1 Brisalci vetrobranskega stekla morajo biti nameščeni tako, da je os brisalca prekrita z zaščitnim ohišjem, katerega polmer zaobljenja ustreza zahtevam iz točke 5.4 in katerega zgornja površina ni manjša od 150 mm2.

6.4.2 Točka 5.4 se ne nanaša na metlice brisalcev in njihove nosilce. Ti deli ne smejo imeti ostrih kotov niti koničastih delov ali ostrih robov, če to ni nujno potrebno za njihovo delovanje.

6.5 Odbijači

6.5.1 Konci odbijačev morajo biti zaviti navznoter proti zunanji površini vozila, da ne bi kaj obviselo na njih.

6.5.2 Deli odbijačev morajo biti izdelani tako, da so vsi togi deli, ki so obrnjeni navzven, zaobljeni s polmerom najmanj 5 mm.

6.6 Ročaji, tečaji in gumbi na vratih, pokrovih prtljažnika; odprtine za natakanje goriva in pokrovi posod za gorivo

6.6.1 Ti deli lahko štrlijo iz površine največ 40 mm pri stranskih vratih, v vseh drugih primerih pa največ 30 mm.

6.6.2 Če so ročaji na stranskih vratih vrtljivi, morajo ustrezati naslednjim zahtevam:

6.6.2.1 prosti (odprti) del ročaja mora biti usmerjen nazaj. Ročaj se mora vrteti v ravnini, vzporedni s površino vrat, in se ne sme odklanjati navzven;

6.6.2.2 prosti del ročaja mora biti zakrivljen proti površini vrat in se premikati v vdolbini.

6.7 Kolesne matice, pokrovi pest in kolesni pokrovi

6.7.1 Zahteve točke 5.4 se ne uporabljajo.

6.7.2 Kolesne matice, pokrovi pest in kolesni pokrovi ne smejo imeti nobenih oblik v obliki kril, ki bi štrlela navzven.

6.7.3 Noben del kolesa, razen pnevmatike, ki je pri vožnji naravnost nad vodoravno ravnino, potekajočo skozi os kolesa, ne sme štrleti prek navpične projekcije zunanje površine ali nadgradnje v vodoravno ravnino. Če je zaradi funkcionalnosti upravičeno, lahko kolesni pokrovi, ki pokrivajo kolesne matice in pokrove pest, štrlijo prek zunanje površine oziroma nadgradnje, če polmer zaobljenja štrlečega dela ni manjši od 30 mm in če je štrlina iz navpične projekcije manjša od 30 mm.

6.8 Robovi pločevine

6.8.1 Ostri robovi pločevine, na primer žlebovi za vodo in vodila pomičnih vrat, so dovoljeni samo, če so zaviti ali prekriti s ščitnikom, ki ustreza zahtevam te priloge, ki se nanj nanašajo.

6.9 Stene nadgradnje

6.9.1 Polmer zaobljenja gub in robov v stenah nadgradnje je lahko manjši od 2,5 mm, če ni manjši od ene desetine višine štrline "H", zmerjene po postopku iz Priloge II.

6.10 Bočni deflektorji

6.10.1 Robovi bočnih deflektorjev, ki so obrnjeni navzven, morajo imeti polmer zaobljenja najmanj 1 mm.

6.11 Nastavki za dvigalko

6.11.1 Nastavki za dvigalko ne smejo štrleti več kakor 10 mm iz navpične projekcije talne črte tik nad njimi.

(7.) (7.1) (7.1.1) (7.1.2) (7.2) 8. SKLADNOST PROIZVODNJE

(8.1) 8.2 Zaradi preverjanja skladnosti s homologiranim tipom je treba opraviti zadostno število preskusov naključnih vzorcev vozil iz serijske proizvodnje.

[1] Besedilo prilog načelno ustreza pravilniku ECE R 26 Ekonomske komisije ZN za Evropo. Enaka je zlasti delitev na točke. Če neki točki pravilnika R 26 ne ustreza nobena točka v prilogah, je številka take točke navedena v oklepaju.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

NAČIN DOLOČANJA VIŠINE ŠTRLEČIH DELOV ZUNANJE POVRŠINE

1. Višina H štrlečega dela se določi grafično glede na obod kroga s premerom 165 mm, ki je z notranje strani tangencialen na zunanji obris zunanje površine na delu, ki se preverja.

2. H je največja vrednost razdalje, merjene vzdolž ravne črte, ki poteka skozi središče kroga s premerom 165 mm med obodom tega kroga in zunanjim obrisom štrlečega dela (glej sliko 1).

3. Če se s krogom s premerom 100 mm ni mogoče z zunanje strani dela zunanjega obrisa dotakniti zunanje površine v delu, ki se preverja, se kot obris te površine upošteva obod kroga s premerom 100 mm med njegovimi dotikališči z zunanjim obrisom (glej sliko 2).

4. Proizvajalec mora predložiti risbe potrebnih prerezov zunanje površine, da se lahko izmeri višina navedenih štrlečih delov.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA III

VZOREC

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------