This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02009R0810-20200202
Regulation (EC) No 810/2009 of the European Parliament and of the Council of 13 July 2009 establishing a Community Code on Visas (Visa Code)
Consolidated text: Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)
Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)
02009R0810 — SL — 02.02.2020 — 005.003
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (ES) št. 810/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (UL L 243 15.9.2009, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 258 |
9 |
4.10.2011 |
||
|
UREDBA (EU) št. 154/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. februarja 2012 |
L 58 |
3 |
29.2.2012 |
|
|
UREDBA (EU) št. 610/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. junija 2013 |
L 182 |
1 |
29.6.2013 |
|
|
UREDBA (EU) 2016/399 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. marca 2016 |
L 77 |
1 |
23.3.2016 |
|
|
UREDBA (EU) 2019/1155 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019 |
L 188 |
25 |
12.7.2019 |
|
popravljena z:
UREDBA (ES) št. 810/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 13. julija 2009
o vizumskem zakoniku Skupnosti
(Vizumski zakonik)
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Cilj in področje uporabe
1. Ta uredba določa postopke in pogoje za izdajo vizumov za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni.
2. Določbe te uredbe se uporabljajo za vse državljane tretjih držav, ki morajo pri prečkanju zunanjih meja držav članic imeti vizum na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve ( 1 ) brez poseganja v:
pravice do prostega gibanja, ki jih uživajo državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije;
enakovredne pravice, ki jih uživajo državljani tretje države in njihovi družinski člani, ki po sporazumih med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter temi tretjimi državami na drugi strani, uživajo pravice do prostega gibanja, ki so enakovredne pravicam državljanov Unije in članov njihovih družin.
3. Ta uredba tudi določa tretje države, katerih državljani morajo z odstopanjem od načela prostega tranzita, določenega v Prilogi 9 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, imeti letališki tranzitni vizum, in določeni postopki in pogoji za izdajo vizumov za tranzit skozi mednarodna tranzitna območja letališč držav članic.
4. Države članice morajo pri uporabi te uredbe ravnati popolnoma skladno s pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s splošnimi načeli prava Unije se odločitve o vlogah na podlagi te uredbe sprejmejo za vsak primer posebej.
Člen 2
Opredelitev pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe;
„enotni vizum“ pomeni vizum, veljaven za celotno ozemlje držav članic;
„vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo“ pomeni vizum, ki velja na ozemlju ene ali več držav članic, vendar ne vseh držav članic;
„letališki tranzitni vizum“ pomeni vizum, ki velja za tranzit skozi mednarodna tranzitna območja enega ali več letališč držav članic;
„vizumska nalepka“ pomeni enotno obliko za vizume, kakor je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume ( 2 );
„priznana potna listina“ pomeni potno listino, ki jo ena ali več držav članic priznava za namen prehoda zunanjih meja in pritrditve vizumov na podlagi Sklepa št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );
„poseben list za pritrditev vizuma“ pomeni enotno obliko obrazcev za pritrditev vizuma, ki jih izdajo države članice osebam, ki imajo potne listine, ki jih države članice, ki obrazec sestavijo, ne priznavajo, kot določa Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava ( 4 ).
„konzulat“ pomeni diplomatsko ali konzularno predstavništvo države članice pod vodstvom poklicnega konzularnega funkcionarja v skladu z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, ki je pristojno za izdajo vizumov;
„vloga“ pomeni vlogo za izdajo vizuma;
„komercialni posrednik“ pomeni zasebno upravno agencijo, prevozniško družbo ali potovalno agencijo (organizatorji potovanj in prodajalci na drobno);
„pomorščak“ pomeni vsako osebo, ki je zaposlena, najeta ali dela v kakršni koli vlogi na ladji v pomorskem prometu ali ladji, ki pluje v mednarodnih celinskih vodah;
„elektronski podpis“ pomeni elektronski podpis, kakor je opredeljen v točki 10 člena 3 Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ).
NASLOV II
LETALIŠKI TRANZITNI VIZUM
Člen 3
Državljani tretje države, ki morajo imeti letališki tranzitni vizum
1. Državljani tretjih držav na seznamu iz Priloge IV morajo imeti letališki tranzitni vizum, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje letališča, ki se nahaja na ozemlju držav članic.
2. Posamezne države članice lahko v nujnih primerih množičnega prihoda nezakonitih priseljencev od državljanov tretjih držav, razen tistih iz odstavka 1, zahtevajo, da imajo za tranzit čez mednarodna tranzitna območja letališč, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, letališki tranzitni vizum. Države članice obvestijo Komisijo o tovrstni odločitvi in o odpravi vizumske obveznosti za letališki tranzit, preden začne ta veljati.
3. V okviru odbora iz člena 52(1) se uradna obvestila vsako leto preučijo zaradi prenosa zadevne tretje države na seznam v Prilogi IV.
4. Če tretja država ni prenesena na seznam v Prilogi IV, lahko država članica ohrani, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2, ali pa odpravi vizumsko obveznost za letališki tranzit.
5. Zahteva po letališkem tranzitnem vizumu iz odstavkov 1 in 2, ne velja za naslednje kategorije oseb:
imetnike veljavnega enotnega vizuma, nacionalnega vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za bivanje, ki ga izda država članica;
državljane tretjih držav, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala država članica, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ali država članica, ki še ne uporablja določb schengenskega pravnega reda v celoti, ali državljane tretjih držav, ki imajo eno od veljavnih dovoljenj za prebivanje iz Priloge V, ki so ga izdale Andora, Kanada, Japonska, San Marino ali Združene države Amerike, ki jamčijo za brezpogojni ponovni sprejem imetnika, ali imajo veljavno dovoljenje za prebivanje v eni ali več čezmorskih državah ali ozemljih Kraljevine Nizozemske (Aruba, Curaçao, Sveti Martin, Bonaire, Sveti Evstahij in Saba);
državljane tretjih držav, ki imajo veljavni vizum za državo članico, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ali za državo članico, ki še ne uporablja določb schengenskega pravnega reda v celoti, ali za Kanado, Japonsko ali Združene države Amerike, ali za imetnike, ki imajo veljavni vizum za eno ali več čezmorskih držav ali ozemelj Kraljevine Nizozemske (Aruba, Curaçao, Sveti Martin, Bonaire, Sveti Evstahij in Saba), kadar potujejo v državo, ki je izdala vizum, ali v katero koli drugo tretjo državo, ali kadar se po uporabi vizuma vračajo iz države, ki je izdala vizum;
družinske člane državljanov Unije v skladu s členom 1(2)(a);
imetnike diplomatskih potnih listov;
člane letalskih posadk, ki so državljani pogodbenic Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu.
NASLOV III
POSTOPKI IN POGOJI ZA IZDAJO VIZUMOV
POGLAVJE I
Organi, ki sodelujejo pri postopkih v zvezi z vlogami
Člen 4
Organi, pristojni za sodelovanje pri postopkih v zvezi z vlogami
1. Vloge obravnavajo in odločitve o njih sprejmejo konzulati.
1a. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko države članice odločijo, da vloge obravnavajo in o njih odločajo centralni organi. Države članice zagotovijo, da so ti organi dovolj dobro seznanjeni z lokalnimi razmerami v državi, v kateri je vloga oddana, da lahko ocenijo migracijska in varnostna tveganja, ter imajo zadostno znanje jezika, da lahko analizirajo dokumente ter da po potrebi zagotovijo sodelovanje konzulatov za izvedbo dodatnih obravnav in razgovorov.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko vloge na zunanjih mejah držav članic obravnavajo in odločitev o njih sprejmejo organi, ki so v skladu s členoma 35 in 36 pristojni za kontrolo oseb.
3. Na čezmorskih ozemljih držav članic, ki ne spadajo v evropsko območje, lahko vloge obravnavajo in odločitev o njih sprejmejo organi, ki jih imenujejo zadevne države članice.
4. Država članica lahko zahteva, da vloge obravnavajo in o njih odločajo drugi organi kot organi, opredeljeni v odstavkih 1 in 2.
5. Država članica lahko zahteva, da se v skladu s členoma 22 in 31 druga država članica z njo posvetuje ali jo obvešča.
Člen 5
Država članica, pristojna za obravnavo vloge in sprejetje odločitve
1. Država članica, pristojna za obravnavo in sprejetje odločitve o vlogi za izdajo enotnega vizuma, je:
država članica, ozemlje katere je edini cilj potovanj(-a);
država članica, katere ozemlje je glede na dolžino bivanja, šteto v dnevih, ali glede namena bivanja glavni cilj potovanja oziroma potovanj, če ima prosilec več kot en cilj, ali če naj bi v obdobju dveh mesecev večkrat obiskal njeno ozemlje, ali
če ni mogoče določiti glavnega cilja, država članica, katere zunanjo mejo namerava prestopiti prosilec, da bi vstopil na ozemlje držav članic.
2. Država članica, pristojna za obravnavo vloge za enotni tranzitni vizum in odločanje o tej vlogi, je:
v primeru tranzita samo čez eno državo članico prav zadevna država članica, ali
v primeru tranzita čez več držav članic država članica, katere zunanjo mejo namerava prosilec najprej prestopiti.
3. Država članica, pristojna za obravnavo vloge za letališki tranzitni vizum in odločanje o tej vlogi, je:
v primeru enega samega letališkega tranzita država članica, na ozemlju katere je letališče tranzita, ali
v primeru dveh ali več letaliških tranzitov država članica, na ozemlju katere je letališče prvega tranzita.
4. Države članice si skupaj prizadevajo preprečiti, da vloga ne bi bila obravnavana oziroma o njej ne bi bila sprejeta odločitev, ker država članica, pristojna v skladu z odstavki 1 do 3, nima konzulata ali predstavništva v tretji državi, v kateri prosilec odda vlogo v skladu s členom 6.
Člen 6
Konzularna ozemeljska pristojnost
1. Vlogo obravnava in o njej odloči konzulat pristojne države članice, pod katere sodno pristojnostjo prosilec zakonito prebiva.
2. Konzulat pristojne države članice obravnava vlogo, ki jo je vložil državljan tretje države, ki zakonito biva, vendar nima stalnega prebivališča pod njeno sodno pristojnostjo, če je prosilec utemeljil, zakaj je vlogo oddal na tem konzulatu.
Člen 7
Pristojnost za izdajo vizumov državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice
Državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice in za vstop na ozemlje ene ali več ostalih držav članic potrebujejo vizum, oddajo vlogo za izdajo tega vizuma na konzulatu države članice, ki je pristojna v skladu s členom 5(1) ali (2).
Člen 8
Ureditev zastopanja
1. Država članica se lahko strinja, da zastopa drugo državo članico, ki je pristojna v skladu s členom 5, in v imenu te države članice obravnava in odloča o vlogah. Poleg tega lahko država članica v omejenem obsegu zastopa drugo državo članico samo za sprejem vlog in zajem biometričnih identifikatorjev.
▼M5 —————
3. Kadar je zastopanje omejeno v skladu z drugim stavkom odstavka 1, je treba pri zbiranju podatkov in njihovem prenosu v zastopano državo članico spoštovati ustrezna pravila o varstvu in varnosti podatkov.
4. Država članica zastopnica in zastopana država članica določita dvostranski sporazum. V tem sporazumu se:
določijo trajanje zastopanja, če je samo začasno, in postopki za njegovo prenehanje;
lahko opredelijo, zlasti kadar ima zastopana država članica konzulat v zadevni tretji državi, določbe o zagotovitvi prostorov in osebja ter finančni prispevki zastopane države članice.
5. Države članice, ki v tretji državi nimajo konzulatov, skušajo skleniti sporazume o zastopanju z drugimi državami članicami, ki imajo konzulate v tej državi.
6. Da prosilcem za izdajo vizuma zaradi slabe prometne infrastrukture ali velikih razdalj v določeni regiji oziroma na določenem zemljepisnem območju dostop do konzulatov ne bi bil nesorazmerno otežen, si države članice, ki v tej regiji ali na tem območju nimajo konzulatov, prizadevajo skleniti sporazume o zastopanju z drugimi državami članicami, ki v tej regiji ali na tem območju imajo konzulate.
7. Zastopana država članica Komisijo uradno obvesti o novih sporazumih o zastopanju ali prenehanju teh sporazumov najpozneje 20 koledarskih dni pred začetkom njihove veljavnosti ali njihovim prenehanjem, razen v primerih višje sile.
8. Konzulat države članice zastopnice obenem, ko se izda uradno obvestilo iz odstavka 7, obvesti konzulate drugih držav članic ter delegacijo Unije v zadevni sodni pristojnosti o sporazumih o zastopanju ali njihovem prenehanju.
9. Če konzulat države članice zastopnice sklene sodelovati z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 43, ali s pooblaščenimi komercialnimi posredniki, kot je določeno v členu 45, obsega takšno sodelovanje tudi vloge v okviru sporazumov o zastopanju. Centralni organi zastopane države članice so vnaprej obveščeni o načinih takšnega sodelovanja.
10. Če država članica ni prisotna niti zastopana v tretji državi, v kateri prosilec oddaja vlogo, si ta država članica prizadeva sodelovati z zunanjim ponudnikom storitev, v skladu s členom 43, v tej tretji državi.
11. Kadar se konzulat države članice na določeni lokaciji sooči s tehničnimi težavami zaradi dolgotrajne višje sile, ta država članica poišče drugo državo članico, da jo začasno zastopa na tej lokaciji za vse ali nekatere kategorije prosilcev.
POGLAVJE II
Vloga
Člen 9
Praktična navodila za oddajo vloge
1. Vloge se oddajo največ šest mesecev pred začetkom načrtovanega potovanja pomorščaki, ki opravljajo svoje naloge, pa svoje vloge oddajo največ devet mesecev pred začetkom načrtovanega potovanja in praviloma najmanj 15 koledarskih dni pred začetkom načrtovanega potovanja. V upravičenih posameznih nujnih primerih konzulat ali centralni organi lahko dovolijo oddajo vlog pozneje kot 15 koledarskih dni pred začetkom načrtovanega potovanja.
2. Od prosilcev se lahko zahteva, da se naročijo za termin obiska za oddajo vloge. Obisk se praviloma izvrši v roku dveh tednov od datuma, ko je bil zahtevan.
3. V utemeljenih nujnih primerih lahko konzulat prosilcem dovoli, da oddajo vlogo ne da bi se naročili ali pa so na obisk naročeni takoj.
4. Brez poseganja v člen 13 vloge lahko oddajo:
prosilec;
pooblaščeni komercialni posrednik;
poklicno, kulturno, športno ali izobraževalno združenje oziroma institucija v imenu svojih članov.
5. Od prosilca se ne sme zahtevati, da se zaradi oddaje vloge osebno zglasi na več kot enem mestu.
Člen 10
Splošna pravila za oddajanje vlog
1. Prosilci vlogo oddajo osebno zaradi odvzema prstnih odtisov v skladu s členom 13(2) in (3) ter točko (b) člena 13(7). Brez poseganja v prvi stavek tega odstavka in v člen 45 lahko prosilci vloge oddajo v elektronski obliki, kadar je ta na voljo.
▼M5 —————
3. Pri oddaji vloge prosilec:
predloži obrazec v skladu s členom 11;
predloži potno listino v skladu s členom 12;
predloži fotografijo v skladu s standardi iz Uredbe (ES) št. 1683/95 ali v skladu s standardi iz člena 13 te uredbe, če deluje VIS v skladu s členom 48 Uredbe VIS;
po potrebi dovoli odvzem svojih prstnih odtisov v skladu s členom 13;
plača vizumsko takso v skladu s členom 16;
priloži spremne dokumente v skladu s členom 14 in Prilogo II;
po potrebi predloži dokazilo, da ima ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje v skladu s členom 15.
Člen 11
Obrazec za vlogo
►M5 1. Vsak prosilec predloži ročno ali elektronsko izpolnjen obrazec iz Priloge I. Obrazec se podpiše. Lahko se podpiše ročno ali elektronsko, kadar država članica, ki je pristojna za obravnavo vloge in odločanje o njej, priznava elektronski podpis. ◄ Osebe, navedene v potni listini prosilca, predložijo svoj obrazec. Mladoletniki predložijo obrazec, ki ga podpiše oseba s stalnimi ali začasnimi starševskimi pravicami ali zakoniti skrbnik.
1a. Kadar prosilec obrazec za vlogo podpiše elektronsko, mora biti elektronski podpis kvalificiran elektronski podpis v smislu točke 12 člena 3 Uredbe (EU) št. 910/2014.
1b. Vsebina elektronske različice obrazca za vlogo, če je ustrezno, je navedena v Prilogi I.
2. Konzulati zagotovijo, da je brezplačen obrazec prosilcem široko in lahko dostopen.
3. Obrazec je na voljo vsaj v naslednjih jezikih:
v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice, za katero se zahteva vizum, ali države članice zastopnice in
v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države gostiteljice.
Poleg jezika(-ov) iz točke (a) je lahko obrazec na voljo tudi v katerem(-ih) koli drugem(-ih) uradnem(-ih) jeziku(-ih) institucij Unije.
4. Če uradni jezik(-i) države gostiteljice ni(-so) vključeni v obrazec, mora biti prosilcem ločeno na voljo prevod v ta(-e) jezik(-e).
5. Obrazec se v uradni(-e) jezik(-e) države gostiteljice prevede v skladu s schengenskim sodelovanjem na lokalni ravni iz člena 48.
6. Konzulat obvesti prosilce, v katerem(-ih) jeziku(-ih) lahko izpolnijo obrazec.
Člen 12
Potna listina
Prosilec predloži veljavno potno listino, ki izpolnjuje naslednja merila:
veljavna bo še najmanj tri mesece po nameravanem odhodu z ozemlja držav članic ali, v primeru več zaporednih obiskov, najmanj tri mesece po zadnjem nameravanem odhodu z ozemlja držav članic. V upravičenih nujnih primerih se lahko ta zahteva opusti;
imeti mora vsaj dve prosti strani;
izdana je bila v predhodnih desetih letih.
Člen 13
Biometrični identifikatorji
1. Države članice zbirajo biometrične identifikatorje prosilca, ki obsegajo fotografijo obraza in deset prstnih odtisov v skladu z zaščitnimi ukrepi, določenimi v Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listini Evropske Unije o temeljnih pravicah ter v Konvenciji Združenih narodov o pravicah otrok.
2. Prosilec mora prvo vlogo predložiti osebno. Ob predložitvi se odvzamejo naslednji biometrični identifikatorji prosilca:
3. Če so bili prstni odtisi prosilca, ki so bili odvzeti pri prejšnji vlogi, prvič vneseni v VIS manj kot 59 mesecev pred datumom nove vloge, se prekopirajo v naslednjo vlogo.
V primeru upravičenega dvoma o identiteti prosilca konzulat v obdobju iz prvega pododstavka odvzame prstne odtise.
Če ob predložitvi vloge ni mogoče takoj potrditi, da so bili prstni odtisi odvzeti v obdobju iz prvega pododstavka, lahko prosilec zahteva odvzem prstnih odtisov.
4. Fotografija, priložena vsaki vlogi, se v skladu s členom 9(5) Uredbe VIS vnese v VIS. Prosilcu se za to ni treba zglasiti osebno.
Tehnične zahteve za fotografijo so skladne z mednarodnimi standardi, ki jih je določila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) v dokumentu 9303, del 1, šesta izdaja.
5. Prstni odtisi se odvzamejo v skladu s standardi ICAO in Odločbo Komisije 2006/648/ES z dne 22. septembra 2006 o tehničnih zahtevah glede standardov za biometrične značilnosti v zvezi z razvojem vizumskega informacijskega sistema ( 6 ).
6. Biometrične identifikatorje odvzame usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje organa s pristojnostmi iz člena 4(1), (2) in (3). Biometrične identifikatorje lahko pod nadzorom konzulata odvzame tudi kvalificirano in ustrezno pooblaščeno osebje častnega konzula iz člena 42 ali zunanjega ponudnika storitev iz člena 43. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da se lahko prstni odtisi v primeru dvoma preverijo na konzulatu, če je prstne odtise odvzel zunanji ponudnik storitev.
7. Iz zahteve za dajanje prstnih odtisov so izvzeti naslednji prosilci:
otroci, mlajši od 12 let;
osebe, pri katerih je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče. Če pa je možen odvzem manj kot desetih prstnih odtisov, se vzame maksimalno število prstnih odtisov. Če to le začasno ni mogoče, mora prosilec svoje prstne odtise dati ob predložitvi naslednje vloge. Organi s pristojnostmi iz člena 4(1), (2) in (3) imajo pravico zahtevati dodatna pojasnila o tem, zakaj to začasno ni mogoče. Države članice vzpostavijo ustrezne postopke, s katerimi se zagotavlja dostojanstvo prosilcev, če pride do težav pri registraciji;
voditeljem držav ali vlad in članom nacionalne vlade s spremljajočimi zakonci in članom njihovih uradnih delegacij, ki so jih povabile vlade držav članic ali mednarodne organizacije v uradne namene;
vladarjem in drugim visokim članom kraljeve družine, ki so jih povabile vlade držav članic ali mednarodne organizacije v uradne namene.
8. V primerih iz odstavka 7 se vnos „se ne uporablja“ doda v VIS v skladu s členom 8(5) Uredbe VIS.
Člen 14
Spremni dokumenti
1. Pri oddaji vloge za izdajo enotnega vizuma prosilec predloži:
dokumente, v katerih je naveden namen potovanja;
dokumente v zvezi z nastanitvijo ali dokazila o zadostnih finančnih sredstvih za kritje stroškov nastanitve;
dokumente, da ima prosilec zadostna sredstva za preživetje, tako za čas nameravanega bivanja kot tudi za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali tranzit v tretjo državo, v katero bo nedvomno sprejet, ali da je sposoben zakonito pridobiti navedena sredstva, kot je določeno v členu 5(1)(c) in (3) Zakonika o Schengenskih mejah;
podatke, na podlagi katerih se lahko preveri namen prosilca, da bo zapustil ozemlje države članice pred potekom zaprošenega vizuma.
2. Ob oddaji vloge za letališki tranzitni vizum prosilec predloži:
dokumente o nadaljevanju poti do končnega cilja po načrtovanem letališkem tranzitu;
podatke, na podlagi katerih se lahko preveri namen prosilca, da ne bo vstopil na ozemlje držav članic.
3. Neizčrpen seznam spremnih dokumentov, ki se lahko zahteva od prosilca, da se preveri izpolnjevanje pogojev iz odstavkov 1 in 2, je naveden v Prilogi II.
4. Države članice lahko zahtevajo, da prosilci predložijo garantno pismo ali dokazilo o zasebni nastanitvi ali oboje z izpolnitvijo obrazca, ki ga sestavi vsaka država članica. Na tem obrazcu se navedejo zlasti:
ali je to garantno pismo ali dokazilo o zasebni nastanitvi ali oboje;
ali je sponzor ali oseba, ki vabi, fizična oseba, podjetje ali organizacija;
osebni in kontaktni podatki sponzorja ali osebe, ki vabi;
osebni podatki (ime in priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo) prosilca(-ev);
naslov nastanitve;
trajanje in namen bivanja;
morebitne družinske vezi s sponzorjem ali osebo, ki vabi;
informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 37(1) Uredbe VIS.
Obrazec se pripravi v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice in vsaj v enem od ostalih uradnih jezikov institucij Unije. Vzorec obrazca se pošlje Komisiji.
5. Konzulati v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni ocenijo izvajanje pogojev iz odstavka 1, da se upoštevajo lokalne razmere ter migracijska in varnostna tveganja.
5a. Komisija po potrebi zaradi upoštevanja lokalnih razmer, kakor je določeno v členu 48, z izvedbenimi akti sprejme usklajen seznam spremnih dokumentov, ki se uporabljajo v vsaki jurisdikciji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).
6. Zahteve iz odstavka 1 tega člena se lahko opustijo, če je prosilec konzulatu ali centralnim organom znan po poštenosti in zanesljivosti, zlasti kar se tiče zakonite uporabe prejšnjih vizumov, in ni dvoma, da bo ob prehodu zunanjih meja držav članic izpolnjeval zahteve iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ).
Člen 15
Potovalno zdravstveno zavarovanje
1. Prosilci za enotni vizum z enkratnim ali dvakratnim vstopom dokazujejo, da imajo primerno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije stroške, ki bi utegnili nastati v zvezi z repatriacijo iz zdravstvenih razlogov ali smrti, nujno medicinsko pomočjo in/ali nujnim zdravljenjem v bolnišnici med prebivanjem na ozemlju držav članic.
2. Prosilci za vizum za večkratni vstop dokažejo, da imajo sklenjeno ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije obdobje prvega načrtovanega potovanja.
Poleg tega prosilci podpišejo izjavo, navedeno na obrazcu vloge, s katero izjavljajo, da se zavedajo, da za nadaljnja bivanja potrebujejo urejeno potovalno zdravstveno zavarovanje.
3. Zavarovanje velja na vsem ozemlju držav članic in zajema celotno obdobje predvidenega bivanja ali tranzita osebe. Najnižje kritje je 30 000 EUR.
Če je izdan vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, ki velja za ozemlje več kot ene države članice, velja zavarovalno kritje vsaj v zadevnih državah članicah.
4. Prosilci zavarovanje načeloma sklenejo v državi svojega stalnega bivališča. Kadar to ni mogoče, poskusijo pridobiti zavarovanje v kateri koli drugi državi.
Kadar zavarovanje v imenu prosilca sklene druga oseba, se uporabljajo pogoji iz odstavka 3.
5. Pri preverjanju ustreznosti zavarovanja konzulati preverijo, ali bi se lahko terjatve do zavarovalnice izterjale v državi članici.
6. Lahko se šteje, da je zahteva po zavarovanju izpolnjena, če se ugotovi, da je mogoče predpostavljati ustrezno raven zavarovanja glede na poklicni položaj prosilca. Izjema od obveznosti za predložitev potovalnega zdravstvenega zavarovanja lahko zadeva posebne poklicne skupine, kot so pomorščaki, ki jih že krije potovalno zdravstveno zavarovanje zaradi njihovih poklicnih dejavnosti.
7. Zahteva po ustreznem in veljavnem potovalnem zavarovanju ne velja za imetnike diplomatskih potnih listov.
Člen 16
Vizumska taksa
1. Prosilci plačajo vizumsko takso v višini 80 EUR.
2. Otroci od šestega do dvanajstega leta starosti plačajo vizumsko takso v višini 40 EUR.
2a. Če Svet sprejme izvedbeni sklep na podlagi točke (b) člena 25a(5), se uporablja vizumska taksa 120 EUR ali 160 EUR. Ta odločba ne velja za otroke, mlajše od 12 let.
▼M5 —————
4. Prosilci, ki sodijo v eno od naslednjih kategorij, so oproščeni plačila vizumske takse:
otroci do šest let;
učenci, dijaki in študentje, podiplomski študentje in učitelji spremljevalci, ki se za bivanje odločijo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja;
raziskovalci, kot so opredeljeni v točki 2 člena 3 Direktive (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), ki potujejo zaradi opravljanja znanstvenih raziskav oziroma se udeležujejo znanstvenega seminarja ali konference;
predstavniki neprofitnih organizacij, stari 25 let ali mlajši, ki se udeležujejo seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije.
5. Plačila vizumske takse so lahko oproščeni:
otroci med šestim in 18 letom starosti;
imetniki diplomatskih in službenih potnih listov;
udeleženci seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije, stari 25 let ali mlajši.
6. V posameznih primerih se znesek vizumske takse, ki se zaračuna, lahko oprosti ali zniža, kadar ta ukrep pomaga spodbujati kulturne ali športne interese, interese na področju zunanje politike, razvojne politike in na drugih področjih ključnega javnega pomena ali iz humanitarnih razlogov ali zaradi mednarodnih obveznosti.
7. Vizumska taksa se zaračuna v eurih, v nacionalni valuti tretje države ali v valuti, ki se navadno uporablja v tretji državi, kjer je vloga oddana, in razen v primerih iz členov 18(2) in 19(3) ni vračljiva.
Če se vizumska taksa zaračuna v valuti, ki ni euro, se zaračunani znesek vizumske takse v tej valuti določi in redno prilagaja na podlagi referenčnega deviznega tečaja za euro, ki ga določi Evropska centralna banka. Zaračunani znesek se lahko zaokroži navzgor, hkrati pa se zagotovi, da se v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni zaračunavajo podobne vizumske takse.
8. Prosilec prejme potrdilo o plačani vizumski taksi.
9. Komisija oceni potrebo po pregledu zneska vizumskih taks, določenih v odstavkih 1, 2 in 2a tega člena, vsaka tri leta, pri čemer upošteva objektivna merila, kot je splošna stopnja inflacije v Uniji, ki jo objavi Eurostat, in tehtano povprečje plač javnih uslužbencev držav članic. Na podlagi te ocene Komisija po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s členom 51a v zvezi s spremembo te uredbe glede zneska vizumskih taks.
Člen 17
Pristojbina za storitve
►M5 1. Zunanji ponudnik storitev lahko v skladu s členom 43 zaračuna pristojbino za storitve. ◄ Pristojbina za storitve je sorazmerna s stroški, ki jih ima zunanji ponudnik storitev pri opravljanju ene ali več nalog iz člena 43(6).
2. Ta pristojbina za storitve se določi v pravnem instrumentu iz člena 43(2).
▼M5 —————
4. Ne glede na morebitno zmanjšanje ali oprostitev vizumske takse iz člena 16(2), (4), (5) in (6) pristojbina za storitve ne presega polovice vizumske takse, določene v členu 16(1).
4a. Z odstopanjem od odstavka 4 v tretjih državah, kjer pristojna država članica nima konzulata za namen zbiranja vlog in je ne zastopa druga država članica, pristojbina za storitve načeloma ne presega 80 EUR.
4b. Če znesek iz odstavka 4a ne zadostuje za plačilo celotne storitve, se lahko izjemoma zaračuna višja pristojbina za storitve v višini do 120 EUR. V takšnem primeru zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o svoji nameri, da dovoli zaračunavanje višje pristojbine za storitve najpozneje tri mesece pred začetkom njenega izvajanja. V uradnem obvestilu se navedejo razlogi za določitev višine pristojbine za storitve in zlasti se podrobno navedejo stroški, zaradi katerih je določen višji znesek pristojbine.
5. Zadevna država članica lahko ohrani možnost za vse prosilce, da vloge oddajo neposredno na njenih konzulatih ali na konzulatu države članice, s katero ima sklenjen sporazum o zastopanju v skladu s členom 8.
POGLAVJE III
Obravnavanje vlog in odločanje o njih
Člen 18
Preverjanje ali je konzulat pristojen za obravnavo vloge in odločanje o njej
1. Konzulat ob oddaji vloge preveri, ali je pristojen za njeno obravnavo in odločitev o njej v skladu z določbami iz členov 5 in 6.
2. Če konzulat ni pristojen, takoj vrne obrazec in vse dokumente, ki jih je prosilec predložil, povrne vizumsko takso in navede, kateri konzulat je pristojen za obravnavo vloge.
Člen 19
Dopustnost
1. Pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice preverijo, ali:
2. Če pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice ugotovijo, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, je vloga dopustna in konzulat ali centralni organi:
Podatke vnaša v VIS samo ustrezno pooblaščeno konzularno osebje v skladu s členom 6(1), členom 7 ter točkama 5 in 6 člena 9 Uredbe VIS.
3. Če pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice ugotovijo, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, vloga ni dopustna in konzulat ali centralni organi brez odlašanja:
4. Vloga, ki ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1, se lahko, z odstopanjem od odstavka 3, šteje za dopustno iz humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnih interesov ali mednarodnih obveznosti.
Člen 20
Žig, s katerim se potrjuje dopustnost vloge
1. Če je vloga dopustna, odtisne pristojni konzulat žig v prosilčevo potno listino. Žig je takšen, kot je naveden v vzorcu iz Priloge III, in se odtisne v skladu z določbami navedene priloge.
2. Diplomatski, službeni/uradni in posebni potni listi se ne žigosajo.
3. Določbe tega člena veljajo za konzulate držav članic do datuma, ko začne VIS v skladu s členom 48 Uredbe VIS v celoti delovati na vseh območjih.
Člen 21
Preverjanje pogojev za vstop in ocena tveganja
1. Pri obravnavi vloge za enotni vizum se preveri, ali prosilec izpolnjuje pogoje za vstop iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah, še posebej pa je treba preveriti, ali prosilec predstavlja tveganje nezakonitega priseljevanja ali tveganje za varnost držav članic in ali namerava prosilec zapustiti ozemlje držav članic pred datumom izteka zaprošenega vizuma.
2. Za vsako vlogo za izdajo vizuma se pregledajo podatki v VIS v skladu s členoma 8(2) in 15 Uredbe VIS. Države članice zagotovijo, da se v celoti uporabljajo vsa iskalna merila iz člena 15 Uredbe VIS, da bi se izognili neutemeljenim zavrnitvam in napačnim identifikacijam.
3. Pri preverjanju, ali prosilec izpolnjuje pogoje za vstop, konzulat ali centralni organi preverijo:
da predložena potna listina ni lažna, ponarejena ali prenarejena;
dokazila prosilca o namenu in pogojih načrtovanega bivanja in ali ima zadostna sredstva za preživljanje, tako za čas načrtovanega bivanja kot tudi za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali tranzit v tretjo državo, kjer bo zagotovo sprejet, oziroma ali bo lahko ta sredstva zakonito pridobil;
ali je bil zanj razpisan ukrep v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) zaradi zavrnitve vstopa;
da prosilec ne predstavlja grožnje javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, kot je opredeljeno v členu 2(19) Zakonika o schengenskih mejah, ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če je bil razpisan ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi;
da ima prosilec sklenjeno ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki po potrebi krije obdobje načrtovanega bivanja ali, če je zaprosil za vizum za večkratni vstop, obdobje prvega načrtovanega potovanja.
4. Konzulat ali centralni organi na podlagi trajanja predhodnih in načrtovanih bivanj po potrebi preveri, da prosilec ni presegel najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic, ne glede na morebitna dovoljena bivanja na podlagi nacionalnih vizumov za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.
5. Sredstva za preživljanje se preverijo v skladu s trajanjem in namenom predvidenega bivanja ter ob upoštevanju povprečnih cen za prehrano in poceni namestitev v zadevni državi članici ali zadevnih državah članicah, kar se določi v znesku potrebnih sredstev za nastanitev, pomnoženem s številom dni bivanja; pri tem se uporabijo referenčni zneski, ki jih določijo države članice v skladu s členom 34(1)(c) Zakonika o schengenskih mejah. Garantno pismo in/ali dokazilo o zasebni nastanitvi lahko prav tako služi kot dokaz o zadostnih sredstvih za preživetje.
6. Pri preverjanju vloge za letališki tranzitni vizum konzulat ali centralni organi preverijo zlasti:
da predložena potna listina ni lažna, ponarejena ali prenarejena;
kraj odhoda in prihoda zadevnega državljana tretje države ter skladnost predvidenega načrta potovanja z letališkim tranzitom;
dokazilo o nadaljnjem potovanju do končnega cilja.
7. Obravnava vloge temelji zlasti na verodostojnosti in zanesljivosti predloženih dokumentov ter resničnosti in zanesljivosti izjav prosilca.
8. Med obravnavo vloge lahko konzulati ali centralni organi v utemeljenih primerih opravijo razgovor s prosilcem in zahtevajo dodatne dokumente.
9. Predhodna zavrnitev vizuma ne pomeni avtomatične zavrnitve nove vloge. Nova vloga se preuči na podlagi vseh razpoložljivih informacij.
Člen 22
Predhodno posvetovanje s centralnimi organi drugih držav članic
1. Zaradi nevarnosti za javni red, notranjo varnost, mednarodne odnose ali javno zdravje lahko država članica zahteva, da se centralni organi drugih držav članic med obravnavo vlog, ki so jih oddali državljani določenih tretjih držav ali določene kategorije teh državljanov, posvetujejo z njenimi centralnimi organi. Tovrstno posvetovanje se ne izvaja v primeru vlog za letališki tranzitni vizum.
2. Centralni organi, s katerimi poteka posvetovanje, v vsakem primeru odgovorijo čim prej, najpozneje pa v sedmih koledarskih dneh po prejemu zahteve za posvetovanje. Če centralni organi v navedenem roku ne odgovorijo, pomeni, da nimajo razlogov za nasprotovanje izdaji vizuma.
3. Države članice praviloma uradno obvestijo Komisijo o uvedbi ali umiku zahteve za predhodno posvetovanje najpozneje 25 koledarskih dni pred začetkom veljavnosti ukrepa. Te informacije se sporočijo tudi v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zadevni jurisdikciji.
4. Komisija s tovrstnimi uradnimi obvestili seznani države članice.
▼M5 —————
Člen 23
Odločanje o vlogi
1. Odločitev o vlogi se sprejme v 15 koledarskih dneh od datuma oddaje vloge, ki je dopustna v skladu s členom 19.
2. Ta rok se lahko v posameznih primerih podaljša na največ 45 koledarskih dni, zlasti kadar je treba vlogo dodatno pregledati.
2a. O vlogi se v utemeljenih posameznih nujnih primerih odloči brez odlašanja.
▼M5 —————
4. Če vloga ni bila umaknjena, se sklene, da se:
izda enotni vizum v skladu s členom 24;
izda vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo v skladu s členom 25;
izda letališki tranzitni vizum v skladu s členom 26 ali
zavrne vizum v skladu s členom 32.
▼M5 —————
Dejstvo, da je v skladu s členom 13(7)(b) jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče, ne vpliva na izdajo ali zavrnitev vizuma.
POGLAVJE IV
Izdaja vizuma
Člen 24
Izdaja enotnega vizuma
1. Obdobje veljavnosti vizuma in trajanje dovoljenega bivanja sta določena na podlagi obravnave v skladu s členom 21.
Vizum se lahko izda za enkratni, dvakratni ali večkratni vstop. Obdobje veljavnosti ne presega petih let.
▼M5 —————
Brez poseganja v točko (a) člena 12 obdobje veljavnosti vizuma za enkratni vstop vključuje „dopustno prekoračitev roka“ 15 dni.
Države članice lahko sklenejo, da zaradi javne politike ali mednarodnih odnosov katere koli izmed držav članic ne bodo odobrile tovrstne dopustne prekoračitve roka.
2. Če prosilec izpolnjuje pogoje za vstop iz točke (a) in točk (c) do (e) člena 6(1) Uredbe (EU) 2016/399, se vizumi za večkratni vstop z daljšo veljavnostjo izdajo za naslednja obdobja veljavnosti, razen če bi veljavnost vizuma presegla veljavnosti potne listine:
za obdobje veljavnosti enega leta, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil tri vizume v zadnjih dveh letih;
za obdobje veljavnosti dveh let, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil predhoden vizum za večkratni vstop, veljaven eno leto v zadnjih dveh letih;
za obdobje veljavnosti petih let, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil predhoden vizum za večkratni vstop, veljaven dve leti v zadnjih treh letih.
Letališki tranzitni vizumi in vizumi z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, izdani v skladu s členom 25(1), se ne upoštevajo pri izdajanju vizumov za večkratni vstop.
2a. Z odstopanjem od odstavka 2 se obdobje veljavnosti izdanega vizuma v posameznih primerih lahko skrajša, kadar obstaja upravičen dvom, da bodo pogoji za vstop izpolnjeni za celotno obdobje.
2b. Z odstopanjem od odstavka 2 konzulati v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni ocenijo, ali je treba pravila o izdaji vizumov za večkratni vstop iz odstavka 2 prilagoditi zaradi upoštevanja lokalnih razmer ter migracijskih in varnostnih tveganj, da bi se sprejeli ugodnejši ali bolj omejevalni predpisi v skladu z odstavkom 2d.
2c. Brez poseganja v odstavek 2 se lahko vizum za večkratni vstop, z veljavnostjo do pet let, izda prosilcem, ki dokažejo, da morajo pogosto ali redno potovati, ali utemeljijo namero, da bodo pogosto ali redno potovali, če dokažejo svojo poštenost in zanesljivost, zlasti zakonito uporabo prejšnjih vizumov, ekonomski položaj v matični državi in dejansko namero, da zapustijo ozemlje držav članic pred iztekom veljavnosti vizuma, za katerega so zaprosili.
2d. Komisija po potrebi na podlagi ocene iz odstavka 2b tega člena z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi s pogoji za izdajo vizumov za večkratni vstop iz odstavka 2 tega člena, ki se uporabijo v posamezni jurisdikciji, da bi se upoštevale lokalne razmere, migracijska in varnostna tveganja in splošni odnosi zadevne tretje države z Unijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).
3. Podatki iz člena 10(1) Uredbe VIS se v VIS vnesejo, ko je sprejet sklep o izdaji vizuma.
Člen 25
Izdaja vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo
1. Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo se izda izjemoma v naslednjih primerih:
ko država članica meni, da je zaradi humanitarnih razlogov, nacionalnega interesa ali spoštovanja mednarodnih obveznosti treba:
odstopiti od načela izpolnitve pogojev za vstop iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah;
izdati vizum, čeprav država članica, s katero je v skladu s členom 22 potekalo posvetovanje, nasprotuje izdaji enotnega vizuma, ali
izdati vizum zaradi nujnosti, čeprav ni bilo predhodnega posvetovanja v skladu s členom 22;
ali
če se iz razlogov, ki so po mnenju konzulata upravičeni, novi vizum za isto 180-dnevno obdobje ponovno izda prosilcu, ki je v tem 180-dnevnem obdobju že uporabil enotni vizum ali vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, v skladu s katerim je dovoljeno 90-dnevno bivanje.
2. Vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo velja na ozemlju države članice, ki je vizum izdala. Izjemoma lahko velja na ozemlju več kot ene države članice, če v to privoli vsaka taka država članica.
3. Če ima prosilec potno listino, ki jo priznava ena ali več držav članic, ne pa vse, se izda vizum, ki velja na ozemlju držav članic, ki priznavajo potno listino. Če država članica, ki izdaja vizum, ne priznava prosilčeve potne listine, velja izdani vizum samo na ozemlju navedene države članice.
4. Ko je vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo izdan v primerih iz odstavka 1(a), centralni organi države članice, ki je izdala vizum, po postopku iz člena 16(3) Uredbe VIS nemudoma pošljejo ustrezne podatke centralnim organom drugih držav članic.
5. Podatki iz člena 10(1) Uredbe VIS se v VIS vnesejo, ko je sprejet sklep o izdaji vizuma.
Člen 25a
Sodelovanje na področju ponovnega sprejema
1. Odvisno od stopnje sodelovanja tretje države z državami članicami pri ponovnem sprejemu migrantov brez urejenega statusa, ocenjene na podlagi ustreznih in objektivnih podatkov, se člen 14(6), člen 16(1), točka (b) člena 16(5), člen 23(1) ter člen 24(2) in (2c) ne uporabljajo za prosilce ali kategorije prosilcev, ki so državljani tretje države, za katero se na podlagi zadevnih in objektivnih podatkov šteje, da ne sodeluje v zadostni meri v skladu s tem členom.
2. Komisija redno, vsaj enkrat letno, ocenjuje sodelovanje tretjih držav na področju ponovnega sprejema, pri čemer upošteva zlasti naslednje kazalnike:
število odločb o vrnitvi, izdanih osebam iz zadevne tretje države, ki nezakonito bivajo na ozemlju držav članic;
število dejanskih prisilnih vrnitev oseb, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, kot odstotek števila odločb o vrnitvi, izdanih državljanom zadevne tretje države, vključno po potrebi in na podlagi sporazumov o ponovnem sprejemu Unije ali dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu s številom državljanov tretjih držav, ki so potovali prek ozemlja zadevne tretje države;
za vsako državo članico število prošenj za ponovni sprejem, ki jih je tretja država sprejela, izraženo kot odstotek števila prošenj, ki jih je prejela.
stopnjo praktičnega sodelovanja glede vračanja v različnih fazah postopka vračanja, kot so:
pomoč pri identifikaciji oseb, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic, in pri pravočasnem izdajanju potnih listin;
sprejemanje evropske potne listine za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali prepustnice Unije;
pristanek na ponovni sprejem oseb, ki so v postopku zakonitega vračanja;
sprejetje letov in operacij vračanja.
Takšna ocena mora temeljiti na uporabi zanesljivih podatkov, ki jih posredujejo države članice ter institucije, organi, uradi in agencije Unije. Komisija redno, vsaj enkrat letno, poroča Svetu o svoji oceni.
3. Država članica lahko Komisijo uradno obvesti o večjih in trajnih praktičnih težavah pri sodelovanju s tretjo državo na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa na podlagi enakih kazalnikov, kot so določeni v odstavku 2. Komisija nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet o takšnem uradnem obvestilu.
4. Komisija v roku enega meseca preuči vsako uradno obvestilo, podano na podlagi odstavka 3. Komisija o rezultatih svoje preučitve obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Kadar Komisija na podlagi analize iz odstavkov 2 in 4 ter upoštevajoč ukrepe, ki jih je sprejela za izboljšanje sodelovanja zadevne tretje države na področju ponovnega sprejema ter splošne odnose Unije s to tretjo državo, vključno na področju migracij, meni, da država ne sodeluje v zadostni meri in da je zato potrebno ukrepanje, ali kadar v 12 mesecih navadna večina držav članic uradno obvesti Komisijo v skladu z odstavkom 3, Komisija nadaljuje prizadevanja za izboljšanje sodelovanja z zadevno tretjo državo in hkrati predloži Svetu predlog za sprejetje:
izvedbenega sklepa o začasni opustitvi uporabe nekaterih ali vseh naslednjih določb: člena 14(6), točke (b) člena 16(5), člena 23(1) ali člena 24(2) in (2c), za vse državljane zadevne tretje države ali za nekatere kategorije njenih državljanov;
kadar se po oceni Komisije, ukrepi, ki se uporabljajo v skladu z izvedbenim sklepom iz točke (a) tega odstavka, štejejo za neučinkovite, izvedbenega sklepa, ki postopoma uvaja eno od vizumskih taks iz člena 16(2a) za vse državljane zadevne tretje države ali za določene kategorije njenih državljanov.
6. Komisija na podlagi kazalnikov iz odstavka 2 redno ocenjuje in poroča, ali je mogoče ugotoviti bistveno in trajno izboljšanje sodelovanja zadevne tretje države na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa, in lahko, ob upoštevanju splošnih odnosov Unije s to tretjo državo, predloži Svetu predlog za razveljavitev ali spremembo izvedbenega sklepa iz odstavka 5.
7. Najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti izvedbenih sklepov iz odstavka 5 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o napredku, doseženem glede sodelovanja te tretje države pri ponovnem sprejemu.
8. Kadar na podlagi analize iz odstavka 2 in ob upoštevanju splošnih odnosov Unije z zadevno tretjo državo, zlasti glede sodelovanja na področju ponovnega sprejema, Komisija meni, da zadevna tretja država zadovoljivo sodeluje, lahko Svetu predloži predlog za sprejetje izvedbenega sklepa za prosilce ali kategorije prosilcev, ki so državljani te tretje države in ki zaprosijo za vizum na ozemlju te tretje države, ki zagotavlja eno ali več od naslednjega:
zmanjšanje vizumske takse iz člena 16(1) na 60 EUR;
zmanjšanje obdobja, v katerem je treba sprejeti odločitve o vlogi iz člena 23(1), na 10 dni;
podaljšanje obdobja veljavnosti vizumov za večkratni vstop v skladu s členom 24(2).
Ta izvedbeni sklep se uporablja največ eno leto. Lahko se podaljša.
Člen 26
Izdaja letališkega tranzitnega vizuma
1. Letališki tranzitni vizum je veljaven za tranzit čez mednarodna tranzitna območja letališč na ozemlju držav članic.
2. Brez poseganja v člen 12(a) vključuje obdobje veljavnosti vizuma dodatno „dopustno prekoračitev roka“ 15 dni.
Države članice lahko sklenejo, da zaradi javne politike ali mednarodnih odnosov katere koli izmed držav članic ne bodo odobrile tovrstne dopustne prekoračitve roka.
3. Brez poseganja v člen 12(a) se lahko letališki tranzitni vizum za več vstopov izda za obdobje največ šest mesecev.
4. Pri odločanju o izdaji letaliških tranzitnih vizumov za več vstopov so posebej pomembna naslednja merila:
potreba prosilca do pogostega in/ali rednega tranzita in
integriteta in zanesljivost prosilca, zlasti zakonita uporaba predhodnih enotnih vizumov, vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo ali letaliških tranzitnih vizumih, njegov ekonomski položaj v matični državi in dejanska namera, da namerava nadaljevati potovanje.
5. Če prosilec v skladu z določbami člena 3(2) potrebuje letališki tranzitni vizum, velja ta samo za tranzit čez mednarodna tranzitna območja letališč na ozemlju zadevne države članice oz. zadevnih držav članic.
6. Podatki iz člena 10(1) Uredbe VIS se v VIS vnesejo, ko je sprejet sklep o izdaji vizuma.
Člen 27
Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke
1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o izpolnjevanju vizumske nalepke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).
2. Države članice lahko v oddelek „opombe“ na vizumski nalepki dodajo podatke za svojo državo. Ti podatki ne smejo podvajati obveznih podatkov, določenih po postopku iz odstavka 1.
3. Vsi vnosi na vizumski nalepki so natisnjeni, natisnjenih vizumskih nalepk pa se ne spreminja ročno.
4. Vizumska nalepka za vizum za enkratni vstop se lahko ročno izpolni samo v primeru tehničnih težav zaradi višje sile. Ročno izpolnjena vizumska nalepka se ne sme spreminjati.
5. Če je bila vizumska nalepka izpolnjena ročno v skladu z odstavkom 4 tega člena, se ta podatek vnese v VIS v skladu s členom 10(1)(k) Uredbe VIS.
Člen 28
Razveljavitev že izpolnjenega vizuma
1. Če se napaka odkrije na vizumski nalepki, ki še ni bila pritrjena v potni listini, se nalepka uniči.
2. Če se napaka odkrije potem, ko je bila vizumska nalepka že pritrjena v potno listino, se vizumska nalepka razveljavi tako, da se prekriža z neizbrisnim rdečim črnilom in na drugo stran se pritrdi nova vizumska nalepka.
3. Če se napaka odkrije potem, ko so bili v VIS že vneseni ustrezni podatki v skladu s členom 10(1) Uredbe VIS, se napaka popravi v skladu s členom 24(1) navedene uredbe.
Člen 29
Pritrditev vizumskih nalepk
1. Vizumska nalepka se pritrdi na potno listino.
1a. Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o pritrditvi vizumske nalepke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).
2. Če država članica, ki izda vizum, ne priznava prosilčeve potne listine, se vizum pritrdi na poseben list.
3. Če se vizumska nalepka pritrdi na poseben list za pritrditev vizuma, se ta podatek vnese v VIS v skladu s členom 10(1)(j) Uredbe VIS.
4. Posamezni vizumi, izdani osebam, ki so vključene v potno listino prosilca, se pritrdijo v navedeno potno listino.
5. Če država članica, ki izdaja vizum, ne priznava potne listine, v katero so vključene te osebe, se posamezni vizumi pritrdijo na poseben list za pritrditev vizuma.
Člen 30
Pravice, ki jih daje izdani vizum
Samo posedovanje enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo še ne pomeni samodejne pravice do vstopa.
Člen 31
Obveščanje centralnih organov ostalih držav članic
1. Država članica lahko zahteva, da se njeni centralni organi obvestijo o vizumih, ki so jih državljanom določenih tretjih držav ali določenim kategorijam takšnih državljanov izdale druge države članice, razen v primeru letaliških tranzitnih vizumov.
2. Države članice uradno obvestijo Komisijo o uvedbi ali umiku zahteve za tovrstne informacije najpozneje 25 koledarskih dni pred začetkom veljavnosti ukrepa. Te informacije se sporočijo tudi v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zadevni jurisdikciji.
3. Komisija s tovrstnimi uradnimi obvestili seznani države članice.
▼M5 —————
Člen 32
Zavrnitev izdaje vizuma
1. Brez poseganja v člen 25(1) se izdaja vizuma zavrne:
če:
prosilec predloži lažno, ponarejeno ali prenarejeno potno listino;
prosilec ne upraviči namena in ne izpolni pogojev za načrtovano bivanje;
prosilec ne upraviči namena in ne izpolni pogojev za načrtovani letališki tranzit;
prosilec ne predloži dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje, tako za trajanje nameravanega bivanja kot za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero bo nedvomno sprejet, ali da je sposoben zakonito pridobiti navedena sredstva;
je prosilec v zadnjem 180-dnevnem obdobju že 90 dni bival na ozemlju držav članic na podlagi enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo;
je prosilec oseba, za katero je bil v SIS razpisan ukrep za zavrnitev vstopa;
prosilec predstavlja grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, kot je opredeljeno v členu 2(19) Zakonika o schengenskih mejah, ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če je bil razpisan ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi, ali
prosilec ne predloži dokazila, da ima ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, kjer je primerno;
ali
če obstaja upravičen dvom o verodostojnosti spremnih dokumentov, ki jih je predložil prosilec, ali resničnosti njihove vsebine, zanesljivosti izjav prosilca ali glede namena, da bo zapustil ozemlje držav članic pred potekom zaprošenega vizuma.
2. Prosilec je o sklepu o zavrnitvi in razlogih za zavrnitev obveščen prek standardnega obrazca iz Priloge VI v jeziku države članice, ki je sprejela končno odločitev o vlogi in še v enem uradnem jeziku institucij Unije.
3. Prosilci, katerim se zavrne izdaja vizuma, se lahko pritožijo. Pritožbe se vložijo zoper državo članico, ki je sprejela končno odločitev o vlogi, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Države članice zagotovijo prosilcem informacije o postopku, v skladu s katerim je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI.
▼M5 —————
5. Informacije o zavrnjenih vizumih se vnesejo v VIS v skladu s členom 12 Uredbe VIS.
POGLAVJE V
Sprememba izdanega vizuma
Člen 33
Podaljšanje
1. Obdobje veljavnosti izdanega vizuma in/ali bivanje se podaljša, če je imetnik tega vizuma po mnenju pristojnega organa države članice predložil dokaze, da ozemlja države članice zaradi višje sile ali iz humanitarnih razlogov ni mogel zapustiti pred iztekom vizuma ali bivanja, dovoljenega na podlagi vizuma. Takšno podaljšanje je brezplačno.
2. Veljavnost izdanega vizuma in/ali bivanje na podlagi tega vizuma se lahko podaljšata, če imetnik vizuma predloži dokazila o resnih osebnih razlogih, zaradi katerih bi se lahko podaljšalo vizum ali bivanje. Taksa za tovrstno podaljšanje znaša 30 EUR.
3. Ozemeljska veljavnost podaljšanega vizuma ostane enaka ozemeljski veljavnosti prvotnega vizuma, razen če organi, ki podaljšajo vizum, odločijo drugače.
4. Za podaljšanje vizuma je pristojen organ države članice, na ozemlju katere se nahaja državljan tretje države, ko zaprosi za podaljšanje.
5. Države članice obvestijo Komisijo o organih, ki so pristojni za podaljšanje vizumov.
6. Vizum se podaljša s pritrditvijo vizumske nalepke.
7. Informacije o podaljšanem vizumu se vnesejo v VIS v skladu s členom 14 Uredbe VIS.
Člen 34
Razveljavitev in preklic
1. Vizum se razveljavi, če je očitno, da pogoji za izdajo vizuma ob izdaji le-tega niso bili izpolnjeni, zlasti če obstaja utemeljen razlog za domnevo, da je bil vizum pridobljen na goljufiv način. Vizum načeloma razveljavijo pristojni organi države članice, ki so ga izdali. Vizum lahko razveljavi pristojni organ druge države članice, v tem primeru pa se organ države članice, ki je izdal vizum, obvesti o takšni razveljavitvi.
2. Vizum se prekliče, če je očitno, da pogoji za izdajo niso več izpolnjeni. Vizum načeloma prekličejo pristojni organi države članice, ki so ga izdali. Vizum lahko prekliče pristojni organ druge države članice, v tem primeru pa se organ države članice, ki je izdal vizum, obvesti o takšnem preklicu.
3. Vizum se lahko prekliče na zahtevo imetnika vizuma. O takem preklicu se obvesti pristojni organ države članice, ki je izdal vizum.
4. Če imetnik vizuma na meji ne pokaže enega ali več spremnih dokumentov iz člena 14(3), ne pomeni, da se vizum avtomatično razveljavi ali prekliče.
5. Če je vizum razveljavljen ali preklican, se nanj odtisne žig „RAZVELJAVLJENO“ ali „PREKLICANO“, optično spremenljivi element vizumske nalepke, varnostni element „z učinkom skrite podobe“ in beseda „vizum“ pa se prečrtajo in tako uničijo.
6. Prosilec je o sklepu o razveljavitvi ali preklicu vizuma ter razlogih za to obveščen s pomočjo standardnega obrazca iz Priloge VI.
7. Imetnik vizuma, čigar vizum je bil razveljavljen ali preklican, se lahko pritoži, razen če je bil vizum v skladu z odstavkom 3 preklican na zahtevo imetnika vizuma. Pritožbe se vložijo zoper državo članico, ki je sprejela odločitev o razveljavitvi ali preklicu, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Države članice zagotovijo prosilcem informacije o postopku, v skladu s katerim je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI.
8. Informacije o razveljavljenem ali preklicanem vizumu se vnesejo v VIS v skladu s členom 13 Uredbe VIS.
POGLAVJE VI
Vizumi, izdani na zunanjih mejah
Člen 35
Vizumi, zaprošeni na zunanji meji
1. Vizumi se lahko na mejnih prehodih izjemoma izdajo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
prosilec izpolnjuje pogoje iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah;
prosilec za vizum ni mogel zaprositi vnaprej in po potrebi predloži spremne dokumente, s katerimi utemelji nepredvidljive in nujne razloge za vstop, in
ocenjeno je, da se bo prosilec zagotovo vrnil v matično državo ali državo stalnega prebivališča ali bo zagotovo prečkal države, ki niso države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red.
2. Če se vloga za izdajo vizuma predloži na zunanji meji, se lahko odstopi od zahteve po sklenitvi potovalnega zdravstvenega zavarovanja, če tovrstnega potovalnega zdravstvenega zavarovanja na tem mejnem prehodu ali zaradi humanitarnih razlogov ni mogoče skleniti.
3. Vizum, izdan na zunanji meji, je enotni vizum, na podlagi katerega lahko imetnik – odvisno od namena in pogojev načrtovanega bivanja – biva največ 15 dni. Bivanje je v primeru tranzita dovoljeno tako dolgo, kolikor časa je potrebnega za tranzit.
4. Če pogoji iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah niso izpolnjeni, lahko organi, odgovorni za izdajo vizuma na meji, v skladu s členom 25(1)(a) te uredbe izdajo vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, ki velja samo za ozemlje države članice izdajateljice.
5. Državljanu tretje države, ki sodi v kategorijo oseb, za katere se zahteva predhodno posvetovanje v skladu s členom 22, se vizum na zunanji meji načeloma ne izda.
Lahko pa se v izjemnih primerih takim osebam na zunanji meji izda vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo samo za ozemlje države članice, ki je izdala vizum, v skladu s členom 25(1)(a).
6. Poleg razlogov za zavrnitev vizuma iz člena 32(1) se izdaja vizuma na mejnem prehodu zavrne tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) tega člena.
7. Uporabljajo se določbe o utemeljitvi in priglasitvi zavrnitev ter pravica do pritožbe iz člena 32(3) in Priloge VI.
Člen 36
Vizum, ki se na zunanji meji izda pomorščakom v tranzitu
1. Pomorščaku, ki mora imeti vizum ob prehodu zunanjih meja držav članic, se na meji lahko izda tranzitni vizum, če:
izpolnjuje pogoje iz člena 35(1) in
prestopi zadevno mejo, da bi se vkrcal ali ponovno vkrcal na ladjo ali izkrcal z ladje, na kateri bo oz. je delal kot pomorščak.
▼M5 —————
2a. Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativna navodila za izdajo vizumov na meji pomorščakom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).
3. Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 35(3), (4) in (5).
NASLOV IV
UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA
Člen 37
Organizacijska sestava vizumskih oddelkov
1. Države članice so pristojne za organizacijsko sestavo vizumskih oddelkov na svojih konzulatih.
Da bi preprečili upad intenzivnosti kontrol in preprečili izvajanje pritiska nad osebjem na lokalni ravni, se po potrebi vzpostavi sistem kroženja osebja, ki se ukvarja neposredno s prosilci. Posebna pozornost se posveti jasnim delovnim strukturam in jasnemu dodeljevanju/razdeljevanju pristojnosti v zvezi s sprejemanjem končnih odločitev o vlogah. Dostop do VIS in SIS ter drugih zaupnih podatkov prejme le omejeno število za to pooblaščenega osebja. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se prepreči nepooblaščen dostop do takih zbirk podatkov.
2. Za shranjevanje vizumskih nalepk in ravnanje z njimi se uporabljajo ustrezni varnostni ukrepi, da se preprečijo goljufije ali izguba. Na vsakem konzulatu se vodi evidenca vizumskih nalepk in se zabeleži, kako je bila vsaka vizumska nalepka uporabljena. Vsaka znatna izguba praznih vizumskih nalepk se sporoči Komisiji.
3. Konzulati ali centralni organi vodijo arhive vlog v papirni ali elektronski obliki. Vsak posamezen spis vsebuje zadevne informacije, ki po potrebi omogočajo obnovitev razlogov za sprejetje odločitve o vlogi.
Posamezen spis z vlogo se hrani najmanj eno leto od datuma sprejetja odločitve o vlogi, kakor je določeno v členu 23(1) ali v primeru pritožbe do konca postopka pritožbe, odvisno od tega, kaj je daljše. Če je to ustrezno, se posamezni elektronski spisi z vlogo hranijo za obdobje veljavnosti izdanega vizuma.
Člen 38
Sredstva za preverjanje vlog in spremljanje vizumskih postopkov
1. Države članice v konzulatih namestijo zadostno število ustreznega osebja za opravljanje nalog v zvezi z obravnavo vlog, tako da se javnosti zagotovi razumna in usklajena kakovost storitev.
1a. Države članice zagotovijo, da celoten vizumski postopek v konzulatih, vključno z oddajo in obravnavo vlog, tiskanjem vizumskih nalepk in praktičnim sodelovanjem z zunanjimi ponudniki storitev, spremlja osebje na delu v tujini, da se zagotovi celovitost vseh faz postopka.
2. Prostori so funkcionalni in zgrajeni tako, da omogočajo izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov.
3. Centralni organi držav članic zagotovijo ustrezno usposabljanje tako napotenemu osebju kot lokalnemu osebju in so odgovorni, da jim zagotovijo popolne, natančne in posodobljene informacije o ustreznem pravu Unije in nacionalnem pravu.
3a. Kadar vloge obravnavajo in o njih odločajo centralni organi, kakor je določeno v členu 4(1a), države članice zagotovijo posebno usposabljanje, da se zagotovi, da ima osebje teh centralnih organov zadostno in posodobljeno znanje o posamezni državi glede lokalnih socialno-gospodarskih razmer ter popolne, natančne in posodobljene informacije o zadevnem pravu Unije in nacionalnem pravu.
3b. Države članice zagotovijo tudi, da imajo konzulati dovolj ustrezno usposobljenega osebja za pomoč centralnim organom pri obravnavi vlog in odločanju o njih, zlasti z udeležbo na sestankih v okviru lokalnega schengenskega sodelovanja, izmenjavo informacij z drugimi konzulati in lokalnimi oblastmi, z zbiranjem ustreznih informacij na lokalni ravni o migracijskih tveganjih in goljufivih praksah, ter opravljanjem razgovorov in dodatnih pregledov.
4. Centralni organi držav članic zagotovijo izvajanje pogostih in primernih kontrol nad obravnavo vlog in sprejmejo popravne ukrepe, kadar ugotovijo odstopanja od določb te uredbe.
5. Države članice zagotovijo, da je v veljavi postopek, ki omogoča prosilcem, da vložijo pritožbo v zvezi z:
ravnanjem osebja na konzulatih in, kadar je to primerno, zunanjih ponudnikov storitev ali
postopkom v zvezi z oddajo vloge.
Konzulati ali centralni organi vodijo evidenco pritožb in odgovorov nanje.
Države članice dajo informacije o postopku iz tega odstavka na voljo javnosti.
Člen 39
Ravnanje osebja
1. Konzulati držav članic zagotovijo, da so prosilci prijazno sprejeti.
2. Konzularno osebje in osebje centralnih organov pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma spoštuje dostojanstvo ljudi. Vsi sprejeti ukrepi morajo biti sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči s takimi ukrepi.
3. Pri opravljanju svojih nalog konzularno osebje in osebje centralnih organov z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
Člen 40
Konzularna organiziranost in sodelovanje
1. Vsaka država članica je odgovorna za organizacijo postopkov v zvezi z vlogami.
2. Države članice:
svoje konzulate in organe, pristojne za izdajo vizumov na mejnih prehodih, pa tudi urade svojih častnih konzulov, kadar uporabljajo biometrične identifikatorje, opremijo s potrebno opremo za zbiranje biometričnih identifikatorjev v skladu s členom 42;
sodelujejo z eno ali več drugimi državami članicami na podlagi sporazumov o zastopanju ali katere koli druge oblike konzularnega sodelovanja.
3. Država članica lahko sodeluje tudi z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 43.
4. Države članice uradno obvestijo Komisijo o svoji konzularni organiziranosti in konzularnem sodelovanju na vsakem posameznem konzularnem mestu.
5. Države članice si v primeru prekinitve sodelovanja z drugimi državami članicami prizadevajo zagotoviti neprekinjeno opravljanje celotne storitve.
▼M5 —————
Člen 42
Udeležba častnih konzulov
1. Častni konzuli so lahko pooblaščeni tudi za opravljanje nekaterih ali vseh nalog, navedenih v členu 43(6). Za zagotovitev varnosti in zaščite podatkov se sprejmejo ustrezni ukrepi.
2. Če častni konzul ni javni uslužbenec države članice, se te naloge opravlja skladno z zahtevami iz Priloge X, razen določb iz točke D(c) navedene priloge.
3. Če je častni konzul javni uslužbenec države članice, zadevna država članica zagotovi, da veljajo zahteve, primerljive s tistimi, ki bi veljale, če bi naloge opravljal njen konzulat.
Člen 43
Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev
1. Države članice si prizadevajo za sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev skupaj z eno ali več drugimi državami članicami, brez poseganja v pravila o javnem naročanju in konkurenci.
2. Sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev temelji na pravnem instrumentu, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge X.
▼M5 —————
4. Pregled vlog, morebitne razgovore, po potrebi sprejemanje odločitev o vlogah ter tiskanje in lepljenje vizumskih nalepk lahko opravi le konzulat.
5. Zunanji ponudniki storitev nimajo v nobenih okoliščinah dostopa do VIS. Dostop do VIS ima izključno ustrezno pooblaščeno osebje konzulatov ali centralnih organov.
6. Zunanjemu ponudniku storitev se lahko zaupa opravljanje ene ali več naslednjih nalog:
zagotavljanje splošnih informacij o vizumskih zahtevah v skladu s točkami (a) do (c) člena 47(1) in obrazcev za vloge;
obveščanje prosilca o zahtevanih spremnih dokumentih na podlagi kontrolnega seznama;
zbiranje podatkov in vlog (vključno z zbiranjem biometričnih identifikatorjev) in posredovanje vlog konzulatu ali centralnim organom;
pobiranje vizumske takse;
po potrebi naročanje prosilcev na konzulatu ali v prostorih zunanjega ponudnika storitev;
zbiranje potnih listin, vključno z uradnim obvestilom o zavrnitvi, če je ustrezno, od konzulata ali centralnih organov ter njihovo vrnitev prosilcu.
7. Pri izbiri zunanjega ponudnika storitev zadevna država članica preveri zanesljivost in solventnost organizacije ali podjetja in zagotovi, da ni navzkrižja interesov. Preverjanje po potrebi zajema pregled potrebnih dovoljenj, vpis v register družb, statute in bančne pogodbe.
8. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da izbrani zunanji ponudnik storitev izpolnjuje pogoje, določene v pravnem instrumentu iz odstavka 2.
9. Države članice so odgovorne za spoštovanje pravil o varstvu osebnih podatkov in zagotovijo, da nadzorni organi držav članic za varstvo podatkov spremljajo zunanje ponudnike storitev na podlagi člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ).
10. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo) usposabljanje zunanjega ponudnika storitev, ki ustreza znanju, potrebnemu za ustrezno opravljanje storitve in zagotavljanje zadostnih informacij prosilcem.
11. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) pozorno spremlja(-jo) izvajanje pravnega instrumenta iz odstavka 2, vključno z naslednjim:
splošnimi informacijami o merilih, pogojih in postopkih za oddajo vloge za izdajo vizuma, kakor je določeno v točkah (a) do (c) člena 47(1), in vsebini obrazcev za vlogo, ki jih zunanji ponudnik storitev zagotovi prosilcem;
vsemi tehničnimi in organizacijskimi varnostnimi ukrepi, ki so potrebni za varovanje osebnih podatkov pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spremembo, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kadar sodelovanje vključuje prenos dokumentov in podatkov konzulatu ali centralnim organom zadevne države članice ali zadevnih držav članic, ter pred vsemi drugimi nezakonitimi načini obravnave osebnih podatkov;
zbiranjem in prenosom biometričnih podatkov;
ukrepi, sprejetimi za zagotavljanje skladnosti z določbami o varstvu podatkov.
V ta namen konzulat(i) ali centralni organi zadevne države članice ali zadevnih držav članic redno in vsaj vsakih devet mesecev izvaja(jo) nenapovedane preglede v prostorih zunanjega ponudnika storitev. Države članice se lahko dogovorijo, da si bodo delile breme tega rednega spremljanja.
11a. Države članice vsako leto do 1. februarja Komisiji poročajo o svojem sodelovanju z zunanjimi ponudniki storitev po vsem svetu in njihovem spremljanju, kot je določeno v točki C Priloge X.
12. Države članice v primeru prekinitve sodelovanja z zunanjim ponudnikom storitev zagotovijo neprekinjeno opravljanje celotne storitve.
13. Države članice pošljejo Komisiji izvod pravnega instrumenta iz odstavka 2.
Člen 44
Šifriranje in varen prenos podatkov
1. V primeru sodelovanja med državami članicami, sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev in udeležbe častnih konzulov, zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da so podatki tako pri elektronskem kot tudi pri fizičnem prenosu na elektronskem pomnilniškem mediju v celoti šifrirani.
2. V tretjih državah, v katerih je prepovedano šifriranje podatkov, ki se prenašajo elektronsko, zadevna(-e) država(-e) članica(-e) ne dovoli(-jo) elektronskega prenosa podatkov.
V takem primeru zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da se elektronski podatki pošiljajo fizično, v celoti šifrirani na elektronskem pomnilniškem mediju prek konzularnega funkcionarja države članice ali – kadar bi bilo treba zaradi takega prenosa sprejeti nesorazmerne ali nerazumne ukrepe – na kakšen drug varen in zanesljiv način, na primer prek priznanih izvajalcev, izkušenih na področju prenosa občutljivih dokumentov in podatkov v zadevni tretji državi.
3. V vseh primerih se raven varnosti, ki je potrebna za prenos, prilagodi občutljivi naravi podatkov.
Člen 45
Sodelovanje držav članic s komercialnimi posredniki
1. Države članice lahko sodelujejo s komercialnimi posredniki pri sprejemanju vlog, ne pa pri zbiranju biometričnih podatkov.
2. Tovrstno sodelovanje temelji na izdaji pooblastila pristojnih organov držav članic. Pooblastilo se izda po preučitvi zlasti naslednjih vidikov:
trenutni status komercialnega posrednika: veljavno licenco, register gospodarskih družb, pogodbe z bankami;
obstoječe pogodbe s komercialnimi partnerji s sedežem v državah članicah, ki ponujajo nastanitev in druge storitve potovalnega paketa;
pogodb s prevoznimi agencijami, ki morajo vključevati potovanja v tujino in zajamčena, fiksna povratna potovanja.
3. Pooblaščene komercialne posrednike je treba redno spremljati z nenapovedanimi pregledi, ki vključujejo osebni ali telefonski razgovor s prosilci, preverjanje potovanj in nastanitev, kadarkoli je potrebno pa tudi preverjanje dokumentacije v zvezi z vračanjem skupin.
4. V okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se izmenjujejo informacije o učinkovitosti akreditiranih komercialnih posrednikov glede ugotovljenih nepravilnosti, zavrnitev vlog, ki so jih vložili komercialni posredniki, ter o ugotovljenih oblikah goljufij s potnimi listinami in neizvajanjem načrtovanih potovanj.
5. V okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se izmenjajo seznami komercialnih posrednikov, ki so prejeli akreditacijo posameznih konzulatov in ki jim je bila akreditacija odvzeta, skupaj z razlogi za takšen odvzem.
Vsi konzulati ali centralni organi po potrebi zagotovijo, da je javnost obveščena o seznamu akreditiranih komercialnih posrednikov, s katerimi sodelujejo.
Člen 46
Zbiranje statističnih podatkov
Države članice zberejo statistične podatke o vizumih v skladu s preglednicami iz Priloge XII. Ti statistični podatki se predložijo do 1. marca za vsako predhodno koledarsko leto.
Člen 47
Obveščanje širše javnosti
1. Centralni organi in konzulati držav članic širši javnosti zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi z vlogo za izdajo vizuma, predvsem:
merila, pogoje in postopke za vlogo za izdajo vizuma;
merila, da se vloga šteje za dopustno, kot je določeno v členu 19(1);
da se biometrični podatki načeloma odvzamejo vsakih 59 mesecev, začenši z datumom prvega odvzema;
načine naročanja za termin obiska, če je primerno;
kje se lahko predložijo vloge (pristojni konzulat ali zunanji ponudnik storitev);
kdo so pooblaščeni komercialni posredniki;
dejstvo, da nima žig, opredeljen v členu 20, nobenih pravnih posledic;
roke za obravnavo vlog, predvidenih v členu 23(1), (2) in (3);
o tretjih državah, za državljane ali določene kategorije državljanov katerih se zahteva predhodno posvetovanje ali obveščanje;
da je treba o odločitvah o zavrnitvi vlog obvestiti prosilca, da je treba take odločitve utemeljiti in da imajo prosilci, katerih vloge se zavrnejo, pravico do pritožbe in informacij o postopku v primeru pritožbe, vključno s pristojnim organom in rokom za vložitev pritožbe;
da samo posedovanje vizuma ne zagotavlja samodejne pravice do vstopa in da morajo imetniki vizuma na zunanji meji predložiti dokaz, da izpolnjujejo pogoje za vstop, kot je določeno v členu 5 Zakonika o schengenskih mejah;
informacije o pritožbenem postopku iz člena 38(5).
2. Država članica zastopnica in zastopana država članica obvestita širšo javnost o ureditvah o zastopanju, kakor je navedeno v členu 8, preden začnejo take ureditve veljati.
NASLOV V
SCHENGENSKO SODELOVANJE NA LOKALNI RAVNI
Člen 48
Schengensko sodelovanje konzulatov držav članic na lokalni ravni
1. Konzulati in delegacije Unije v vsaki jurisdikciji sodelujejo med seboj, da se zagotovi usklajena uporaba skupne vizumske politike ob upoštevanju lokalnih razmer.
V ta namen Komisija v skladu s členom 5(3) Sklepa Sveta 2010/427/EU ( 10 ) izda navodila za delegacije Unije, da izvedejo zadevne naloge koordiniranja iz tega člena.
Kadar vloge, oddane v zadevni jurisdikciji, obravnavajo in o njih odločajo centralni organi, kot je določeno v členu 4(1a), države članice zagotovijo aktivno sodelovanje teh centralnih organov v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni. Osebje, ki je vključeno v schengensko sodelovanje na lokalni ravni, mora biti ustrezno usposobljeno in sodelovati pri obravnavi vlog v zadevni jurisdikciji.
1a. Države članice in Komisija zlasti sodelujejo, da:
pripravijo usklajen seznam spremnih dokumentov, ki jih morajo predložiti prosilci, ob upoštevanju člena 14;
pripravijo izvajanje na lokalni ravni člena 24(2) o izdaji vizumov za večkratni vstop;
zagotovijo skupni prevod obrazca za vlogo, kjer je to potrebno;
oblikujejo seznam potnih listin, ki jih izdaja država gostiteljica, in ga redno posodabljajo;
sestavijo skupni informacijski list, ki vsebuje informacije iz člena 47(1);
po potrebi spremljajo izvajanje člena 25a(5) in (6).
▼M5 —————
3. Države članice si v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni izmenjujejo naslednje informacije:
četrtletne statistične podatke o enotnih vizumih, vizumih z omejeno ozemeljsko veljavnostjo in letaliških tranzitnih vizumih, za katere je bilo zaprošeno, izdanih vizumih in zavrnjenih vizumih;
informacije glede ocene migracijskega in varnostnega tveganja, zlasti o:
socialno-ekonomski strukturi države gostiteljice;
virih podatkov na lokalni ravni, vključno s podatki o socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju, davčnih registrih, vstopno-izstopni registraciji;
uporabi lažnih, ponarejenih in prenarejenih dokumentov;
poteh, ki se uporabljajo za nedovoljeno vodenje ljudi prek meje;
trendih goljufivega ravnanja;
trendih zavrnitve vstopa;
informacije o sodelovanju z zunanjimi ponudniki storitev in prevoznimi družbami;
podatke o zavarovalnicah, ki zagotavljajo ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, vključno s preverjanjem vrste kritja in možnimi presežnimi zneski.
4. Med državami članicami in Komisijo se redno organizirajo sestanki za schengensko sodelovanje na lokalni ravni, na katerih se posebej obravnavajo operativne zadeve v zvezi z uporabo skupne vizumske politike. Če na zahtevo Komisije ni dogovorjeno drugače, sestanke znotraj sodne pristojnosti skliče Komisija.
Za preučitev posebnih vprašanj v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se lahko organizirajo sestanki z eno samo temo in ustanovijo podskupine.
5. Poročila o sestankih v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se sestavijo sistematično in lokalno objavijo. Komisija lahko za sestavljanje poročil pooblasti državo članico. Konzulat vsake države članice posreduje poročila svojim centralnim organom.
▼M5 —————
6. Zastopniki konzulatov držav članic, ki ne uporabljajo pravnega reda Skupnosti v zvezi z vizumi, ali tretjih držav, so lahko občasno povabljeni na sodelovanje na sestankih za izmenjavo podatkov o vprašanjih v zvezi z vizumi.
7. V vsaki jurisdikciji se do 31. decembra vsakega leta pripravi letno poročilo. Na podlagi teh poročil Komisija sestavi letno poročilo o stanju pri schengenskem sodelovanju na lokalni ravni, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
NASLOV VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 49
Ureditve v primeru olimpijskih in para-olimpijskih iger
Države članice, ki gostijo olimpijske igre in para-olimpijske igre, uporabijo posebne postopke in pogoje iz Priloge XI, ki olajšujejo izdajo vizumov.
▼M5 —————
Člen 51
Navodila za praktično uporabo te uredbe
Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativna navodila za praktično uporabo določb te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).
Člen 51a
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(9) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. avgusta 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz člena 16(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 11 ).
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 16(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 52
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: Vizumski odbor). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 53
Obveščanje
1. Države članice uradno obvestijo Komisijo:
o ureditvi zastopanja iz člena 8;
o tretjih državah, za katere posamezne države članice zahtevajo, da imajo njihovi državljani za prečkanje mednarodnih tranzitnih območij letališč, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, letališki tranzitni vizum, kot je določeno v členu 3;
po potrebi o nacionalnem obrazcu za garantno pismo ali/in zasebni nastanitvi, kot je določeno v členu 14(4);
o seznamu tretjih držav, za katere se zahteva predhodno posvetovanje iz člena 22(1);
o seznamih tretjih držav, za katere se zahteva obveščanje iz člena 31(1);
o dodatnih nacionalnih vpisih v oddelek „opombe“ na vizumski nalepki, kakor je navedeno v členu 27(2);
o pristojnih organih za podaljšanje vizumov iz člena 33(5);
o izbranih oblikah sodelovanja iz člena 40;
o statističnih podatkih, pripravljenih v skladu s členom 46 in Prilogo XII.
2. Komisija te podatke v skladu z odstavkom 1 pošlje državam članicam in javnosti s pomočjo elektronske objave, ki se stalno posodablja.
Člen 54
Spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008
Uredba (ES) št. 767/2008 se spremeni:
Člen 4(1) se spremeni:
točka (a) se nadomesti z naslednjim:
‚enotni vizum‘, kot je opredeljen v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (‚Vizumski zakonik‘) ( *1 );
točka (b) črta;
točka (c) se nadomesti z naslednjim:
‚letališki tranzitni vizum‘, kot je opredeljen v členu 2(5) Uredbe (ES) št. 810/2009;“
točka (d) se nadomesti z naslednjim:
‚vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo‘, kot je opredeljen v členu 2(4) Uredbe (ES) št. 810/2009;“
točka (e) se črta.
V členu 8(1) se besede „Takoj po prejemu vloge“ nadomestijo z naslednjim:
„Ko je vloga dopustna v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 810/2009;“.
Člen 9 se spremeni:
naslov se nadomesti z naslednjim:
„Podatki, ki se vnesejo ob oddaji vloge“;
točka 4 se spremeni:
točka (a) se nadomesti z naslednjim:
priimek, priimek ob rojstvu (prejšnji priimki), ime(-na); datum, kraj in država rojstva, spol;“
točka (e) se črta;
točka (g) se nadomesti z naslednjim:
namembna(-e) država(-e) članica(-e) in trajanje načrtovanega bivanja ali tranzita;“
točka (h) se nadomesti z naslednjim:
glavnega(-ih) razloga(-ov) za potovanje;“
točka (i) se nadomesti z naslednjim:
načrtovani datum prihoda v schengensko območje in načrtovani datum odhoda s schengenskega območja;“
točka (j) se nadomesti z naslednjim:
države članice prvega vstopa;“
točka (k) se nadomesti z naslednjim:
domači naslov prosilca;“
v točki (l) se beseda „šole“ nadomesti z besedama „izobraževalne ustanove“;
v točki (m) se besede „očeta in matere“ nadomestijo z besedami „osebe s starševsko avtoriteto ali zakonitega skrbnika“.
V členu 10(1) se doda naslednja točka:
po potrebi podatek, da je bila vizumska nalepka izpolnjena ročno.“.
V členu 11 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:
„Če organ, pristojen za izdajo vizuma, ki zastopa drugo državo članico, prekine obravnavo vloge, v prosilčev dosje doda naslednje podatke:“.
Člen 12 se spremeni:
v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
informacijo o tem, ali je bil vizum zavrnjen in ali ga je organ zavrnil v imenu druge države članice;“
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Prosilčev dosje prav tako vsebuje razloge za zavrnitev vizuma, ki so lahko eden ali več od naslednjih:
prosilec:
predloži lažno, ponarejeno ali prenarejeno potno listino;
prosilec ne upraviči namena in ne izpolni pogojev za načrtovano bivanje;
prosilec ne predloži dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje, tako za trajanje nameravanega bivanja kot za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero bo nedvomno sprejet, ali da je sposoben zakonito pridobiti navedena sredstva;
je prosilec v zadnjih šestih mesecih na podlagi enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo že tri mesece bival na ozemlju držav članic;
je oseba, za katero je bil v SIS razpisan ukrep za zavrnitev vstopa;
predstavlja grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, kot je opredeljeno v členu 2(19) drugega člena Zakonika o schengenskih mejah, ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če je bil razpisan ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi;
ne predloži dokazila, da ima ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, kjer je primerno;
predložene informacije o utemeljitvi namena in izpolnitvi pogojev nameravanega bivanja niso bile zanesljive;
namena prosilca, da bo ozemlje države članice zapustil pred iztekom zaprošenega vizuma, ni bilo moč preveriti;
prosilec ni predložil zanesljivega dokazila, da za vizum ni mogel predhodno zaprositi in je zanj zato zaprosil na meji.“.
Člen 13 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 13
Podatki, ki se dodajo za razveljavljen ali preklican vizum
1. Kadar je bilo odločeno, da se vizum razveljavi ali prekliče, vizumski organ, ki je sprejel odločitev, doda naslednje podatke v prošnji:
informacijo o tem, da je bil vizum razveljavljen ali preklican;
organ, ki je razveljavil ali preklical vizum, vključno z mestom, kjer se nahaja;
kraj in datum odločitve.
2. Prosilčev dosje prav tako vsebuje informacije o razlogih za razveljavitev ali preklic vizuma, ki so naslednji:
eden ali več razlogov iz člena 12(2);
zahteva imetnika vizuma, da se vizum prekliče.“.
Člen 14 se spremeni:
odstavek 1 se spremeni:
uvodni odstavek se nadomesti z naslednjim:
„1. Kadar je bilo odločeno, da se podaljša obdobje veljavnosti vizuma in/ali trajanja bivanja na podlagi izdanega vizuma, vizumski organ, ki je podaljšal vizum, doda naslednje podatke v prošnjo:“;
točka (d) se nadomesti z naslednjim:
številko vizumske nalepke podaljšanega vizuma;“
točka (g) se nadomesti z naslednjim:
ozemlje, znotraj katerega je imetnik vizuma upravičen potovati, če se ozemeljska veljavnost podaljšanega vizuma razlikuje od ozemeljske veljavnosti prvotnega vizuma;“;
v odstavku 2 se črta točka (c).
V členu 15(1) se besede, „podaljšanje ali skrajšanje veljavnosti vizumov“ nadomestijo z besedami „ali podaljšanje vizumov“.
Člen 17 se spremeni:
točka 4 se nadomesti z naslednjim:
države članice prvega vstopa;“
točka 6 se nadomesti z naslednjim:
vrste izdanega vizuma;“
točka 11 se nadomesti z naslednjim:
glavnega(-ih) razloga(-ov) za potovanje;“.
V členih 18(4)(c), 19(2)(c), 20(2)(d) in 22(2)(d) se črtajo besede „ali skrajšana“.
V členu 23(1)(d) se črta beseda „skrajšana“.
▼M4 —————
Člen 56
Razveljavitve
1. Členi 9 do 17 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 se razveljavijo.
2. Razveljavijo se:
Sklep Schengenskega izvršnega Odbora z dne 28. aprila 1999 o dokončnih različicah Skupnega priročnika in Skupnih konzularnih navodil (SCH/Com-ex (99) 13 (Skupna konzularna navodila, vključno s prilogami);
Sklepi Schengenskega izvršnega Odbora z dne 14. decembra 1993 o podaljšanju veljavnosti enotnega vizuma (SCH/Com-ex (93) 21), o skupnih načelih za razveljavitev, odpravo in skrajšanje veljavnosti enotnega vizuma (SCH/Com-ex (93) 24), Sklep izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o izmenjavi statističnih informacij o izdaji enotnih vizumov (SCH/Com-ex (94) 25), Sklep Izvršnega Odbora z dne 21. aprila 1998 o izmenjavi statistike o izdanih vizumih (SCH/Com-ex (98) 12) in Sklep izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o uvedbi enotnega obrazca za dokazovanje vabil, garantnih izjav in izjav o namestitvi (SCH/Com-ex (98) 57);
Skupni ukrep 96/197/PNZ z dne 4. marca 1996 o ureditvi letališkega tranzita ( 13 );
Uredba Sveta (ES) št. 789/2001 z dne 24. aprila 2001 s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume ( 14 );
Uredba Sveta (ES) št. 1091/2001 z dne 28. maja 2001 o prostem gibanju z vizumom za daljše prebivanje ( 15 );
Uredba Sveta (ES) št. 415/2003 z dne 27. februarja 2003 o izdaji vizumov na meji, vključno z izdajo takih vizumov pomorščakom v tranzitu ( 16 );
člen 2 Uredbe (ES) št. 390/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma ( 17 ).
3. Sklicevanja na razveljavljene instrumente se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIII.
Člen 57
Nadzor in ocenjevanje
1. Dve leti po tem, ko so se začele uporabljati vse določbe te uredbe, Komisija pripravi poročilo o oceni izvajanja. V okviru te skupne ocene se bodo brez poseganja v poročila iz odstavka 3 preučili rezultati, doseženi glede na zastavljene cilje, in izvajanje določb te uredbe.
2. Komisija posreduje oceno iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija na podlagi ocene po potrebi predlaga ustrezne spremembe te uredbe.
3. Komisija tri leta po začetku delovanja VIS in nato vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju členov 13, 17, 40 do 44 te uredbe, tudi o zbiranju in uporabi biometričnih identifikatorjev, ustreznosti izbranega standarda ICAO, spoštovanju pravil o varstvu podatkov, izkušnjah z zunanjimi ponudniki storitev z izrecno omembo zbiranja biometričnih podatkov, upoštevanju pravila o 59 mesecih za kopiranje prstnih odtisov ter organizaciji postopkov v zvezi z vlogami. Poročilo na podlagi člena 17(12), (13) in (14) ter člena 50(4) Uredbe VIS, vključuje tudi primere, ko prstnih odtisov dejansko ni bilo mogoče priskrbeti ali jih iz pravnih razlogov ni bilo treba priskrbeti, v primerjavi s številom primerov, ko so bili prstni odtisi odvzeti. Vključuje tudi informacije o primerih, v katerih se osebi, ki prstnih odtisov dejansko ni mogla priskrbeti, zavrne izdaja vizuma. Poročilu se po potrebi priložijo ustrezni predlogi za spremembo te uredbe.
4. V prvem od poročil iz odstavka 3 bo na podlagi rezultatov študije, izvedene v okviru odgovornosti Komisije, obravnavano tudi vprašanje, ali je odvzem prstnih odtisov otrokom, mlajšim od 12 let, za namene identifikacije in preverjanja zadosti zanesljiv in predvsem, kako se prstni odtisi z leti spreminjajo.
Člen 58
Začetek veljavnosti
1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Uporablja se od 5. aprila 2010.
3. Člen 52 in člen 53(1)(a) do (h) in (2) se uporabljata od 5. oktobra 2009.
4. V primeru schengenske posvetovalne mreže (tehnične specifikacije) se člen 56(2)(d) uporablja od datuma, določenega v členu 46 Uredbe VIS.
5. Člen 32(2) in (3), člen 34(6) in (7) ter člen 35(7) se uporabljajo od 5. aprila 2011.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
PRILOGA I
Usklajen obrazec za vlogo
VLOGA ZA IZDAJO SCHENGENSKEGA VIZUMA
Ta obrazec za vlogo je brezplačen
(
18
)
Družinski člani državljanov EU, EGP ali CH ne izpolnjujejo polj št. 21, 22, 30, 31 in 32 (označena z *).
Polja 1–3 se izpolnijo v skladu s podatki iz potne listine.
|
1. Priimek (družinsko ime): |
IZPOLNI URADNA OSEBA Datum vloge: Številka vloge: |
|||
|
2. Priimek ob rojstvu (prejšnje družinsko ime (prejšnja družinska imena)): |
||||
|
3. Ime (imena) (rojstno ime (rojstna imena)): |
||||
|
4. Datum rojstva (dan–mesec–leto): |
5. Kraj rojstva: 6. Država rojstva: |
7. Sedanje državljanstvo: Državljanstvo ob rojstvu, če je bilo drugačno: Druga državljanstva: |
Mesto oddaje vloge: □ veleposlaništvo/konzulat □ izvajalec storitev □ komercialni posrednik |
|
|
8. Spol: □moški □ženski |
9. Osebno stanje: □samski □poročen □registrirana partnerska skupnost □živi ločeno □razvezan □vdovec/vdova □drugo (navedite): |
□ mejni prehod (naziv): … … □ drugo: |
||
|
10. Oseba s starševskimi pravicami (pri mladoletnih osebah) / zakoniti skrbnik priimek, ime, naslov, če je drugačen od naslova prosilca, in državljanstvo: |
Vlogo je sprejel(-a): |
|||
|
11. Nacionalna identifikacijska številka, če obstaja: |
Spremni dokumenti: □ potna listina □ sredstva za preživljanje □ vabilo |
|||
|
12. Vrsta potne listine: □običajni potni list □diplomatski potni list □službeni potni list □uradni potni list □posebni potni list □druga potna listina (navedite): |
||||
|
13. Številka potne listine: |
14. Datum izdaje: |
15. Veljavna do: |
16. Izdal (država): |
□ potovalno zdravstveno zavarovanje □ Prevozna sredstva □ drugo Odločitev glede vizuma: □ zavrnjen □ izdan: □ A □ C □ ozemeljsko omejena veljavnost □ veljaven: od: do: |
|
17. Po potrebi osebni podatki o družinskem članu, ki je državljan EU, EGP ali CH |
||||
|
Priimek: |
Ime (imena): |
|||
|
Datum rojstva (dan-mesec-leto): |
Državljanstvo: |
Številka potne listine ali osebne izkaznice: |
||
|
18. Po potrebi sorodstveno razmerje z državljanom EU, EGP ali CH: □zakonec □otrok □vnuk □vzdrževani prednik □registrirana partnerska skupnost □drugo: |
||||
|
19. Domači naslov in elektronski naslov prosilca: |
Telefonska št.: |
|||
|
20. Prebivališče v državi, ki ni država sedanjega državljanstva: □Ne □Da Dovoljenje za prebivanje ali enakovreden dokument … št. … Veljavna do …. |
||||
|
*21. Sedanji poklic: |
Število vstopov: □1 □2 □večkrat Število dni: |
|||
|
22. Naslov in telefonska številka delodajalca. Za študente: naziv in naslov izobraževalne organizacije: |
||||
|
23. Namen potovanja: □turizem □poslovni obisk □obisk sorodnikov ali prijateljev □kultura □šport □uradni obisk □zdravstveni razlogi □študij □letališki tranzit □drugo (navedite): |
||||
|
24. Dodatne informacije o namenu bivanja: |
||||
|
25. Država članica glavnega cilja (in, po potrebi, druge namembne države članice): |
26. Država članica prvega vstopa: |
|||
|
27. Število zaprošenih vstopov: □en vstop □dva vstopa □večkratni vstop Predvideni datum prihoda v schengensko območje ob prvem načrtovanem bivanju: Predvideni datum odhoda s schengenskega območja po prvem načrtovanem bivanju: |
||||
|
28. Prstni odtisi, odvzeti predhodno za vlogo za schengenski vizum: □ne □da Datum, če je znan … Številka vizumske nalepke, če je znana … |
||||
|
29. Dovoljenje za vstop v državo končnega cilja, kadar je potrebno: Izdal … Velja od … do … |
||||
|
*30. Priimek in ime osebe (oseb) iz države članice (držav članic), ki vabi (vabijo). Če to ni mogoče, navedite ime hotela (hotelov) ali začasne nastanitve (začasnih nastanitev) v državi članici (državah članicah): |
||||
|
Naslov in elektronski naslov osebe (oseb), ki vabi (vabijo)/hotela (hotelov)/začasne nastanitve (začasnih nastanitev): |
Telefonska št.: |
|||
|
*31. Ime in naslov podjetja/organizacije, ki vabi: |
||||
|
Priimek, ime, naslov, telefonska št., in e-pošta kontaktne osebe v podjetju/organizaciji: |
Telefonska št. podjetja/organizacije: |
|||
|
*32. Stroške potovanja in bivanja med bivanjem prosilca krije: |
||||
|
□ prosilec sam sredstva za preživljanje: □ gotovina □ potovalni čeki □ kreditna kartica □ vnaprej plačana nastanitev □ vnaprej plačan prevoz □ drugo (navedite): |
□ porok (gostitelj, podjetje, organizacija) (navedite): … □ iz polja 30 ali 31 … □ drugo (navedite): sredstva za preživljanje □ gotovina □ nastanitev zagotovljena □ kriti vsi stroški v času prebivanja □ vnaprej plačan prevoz □ drugo (navedite): |
|||
|
|
||||
|
Zavedam se, da se vizumska taksa ne povrne, če je vizum zavrnjen. |
||||
|
|
||||
|
V primeru vloge za vizum za večkratni vstop: Zavedam se, da moram imeti za prvo bivanje in naslednje obiske na območju držav članic ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje. |
||||
|
|
||||
|
Zavedam in strinjam se: da so podatki, ki se zahtevajo v tem obrazcu za vlogo, moja fotografija in po potrebi odvzem prstnih odtisov obvezni za obravnavo vloge; in da se moji osebni podatki na tej vlogi ter moji prstni odtisi in fotografija pošljejo ustreznim organom držav članic, ki jih obdelajo z namenom, da odločijo o moji vlogi. Ti podatki in podatki v zvezi z odločitvijo o vlogi ali odločitvijo o razveljavitvi, preklicu ali podaljšanju izdanega vizuma se vnesejo v vizumski informacijski sistem (VIS), kjer se hranijo največ pet let; v tem času so podatki dostopni organom, pristojnim za izdajo vizumov, organom, pristojnim za izvajanje pregledov vizumov na zunanjih mejah in znotraj držav članic, in organom v državah članicah, pristojnim za področje priseljevanja in azila, da preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za zakonit vstop, bivanje in bivališče na ozemlju držav članic, da ugotovijo, kdo so osebe, ki teh pogojev ne izpolnjujejo ali jih ne izpolnjujejo več, da obravnavajo prošnjo za azil in določijo, kdo je pristojen za tako obravnavo. Pod določenimi pogoji so podatki na voljo tudi imenovanim organom držav članic in Europolu za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. Pristojni organ države članice za obdelavo podatkov je: [(…)]. Seznanjen sem s svojo pravico, da lahko v vsaki državi članici dobim uradno obvestilo o svojih podatkih, vpisanih v VIS, in o državi članici, ki je podatke vnesla, ter zahtevam, da se moji podatki, ki niso točni, popravijo, podatki o meni, ki so zabeleženi nezakonito, pa se izbrišejo. Na mojo izrecno zahtevo me bo organ, ki obravnava mojo vlogo, obvestil o tem, kako lahko uveljavljam pravico, da preverim osebne podatke ter zahtevam, da se netočni podatki spremenijo ali izbrišejo, ter o ustreznih pravnih sredstvih, ki so v zvezi s tem predvidena v nacionalni zakonodaji zadevne države članice. Nacionalni nadzorni organ te države članice [kontaktni podatki: …] bo obravnaval zahteve glede varstva osebnih podatkov. Izjavljam, da so navedeni podatki po mojem najboljšem vedenju točni in popolni. Zavedam se, da bo zaradi morebitne lažne izjave moja vloga za izdajo vizuma zavrnjena oziroma bo že izdan vizum razveljavljen ter da sem lahko zaradi tega tudi kazensko preganjan skladno z zakonodajo države članice, ki obravnava vlogo. Zavezujem se, da bom zapustil ozemlje držav članic pred iztekom veljavnosti vizuma, če mi bo ta izdan. Zavedam se, da je posedovanje vizuma samo eden izmed pogojev za vstop na evropsko ozemlje držav članic. Samo dejstvo, da mi je bil vizum izdan, ne pomeni, da imam pravico do odškodnine, če ne bom izpolnjeval ustreznih določb člena 6(1) Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah) in mi bo zaradi tega vstop zavrnjen. Pogoji za vstop bodo znova preverjeni ob vstopu na evropsko ozemlje držav članic. |
||||
|
|
||||
|
Kraj in datum: |
Podpis: (po potrebi, podpis osebe s starševsko avtoriteto/zakonitega skrbnika): |
|||
PRILOGA II
Neizčrpen seznam spremnih dokumentov
Spremni dokumenti iz člena 14, ki jih predložijo prosilci za izdajo vizuma, lahko vključujejo naslednje:
DOKUMENTACIJA V ZVEZI Z NAMENOM POTOVANJA
za poslovna potovanja:
povabila podjetja ali organa na sestanke, konference ali dogodke, povezane s trgovino, industrijo ali delom;
drugi dokumenti, ki dokazujejo obstoj trgovinskih ali delovnih odnosov;
vstopnice za sejme ali kongrese, če je primerno;
dokumenti, ki dokazujejo poslovne dejavnosti podjetja;
dokumenti, ki dokazujejo status zaposlenega v družbi;
za študijska potovanja ali potovanja zaradi druge vrste usposabljanja:
potrdilo o vpisu v izobraževalno ustanovo zaradi obiskovanja poklicnih ali teoretičnih tečajev v okviru osnovnega ali nadaljnjega izobraževanja;
študentska izkaznica ali potrdila za vpisane tečaje;
za turistična potovanja ali potovanja iz osebnih razlogov:
dokumenti glede nastanitve:
dokumenti glede načrta potovanja:
za potovanja, ki se opravljajo zaradi političnih, znanstvenih, kulturnih, športnih ali verskih ali drugih razlogov:
za člane uradnih delegacij, ki v skladu z uradnim povabilom vladam zadevnih tretjih držav sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju države članice pripravijo medvladne organizacije:
za potovanja iz zdravstvenih razlogov:
DOKUMENTACIJA, NA PODLAGI KATERE SE LAHKO OCENI NAMEN PROSILCA, DA BO ZAPUSTIL OZEMLJE DRŽAV ČLANIC
povratna vozovnica ali rezervacija slednje;
dokazilo o finančnih sredstvih v državi stalnega bivališča;
dokazilo o zaposlitvi: bančni izpiski;
dokazilo o lastništvu nepremičnin;
dokazilo o povezanosti z državo stalnega bivališča: družinske vezi; poklicni status.
DOKUMENTACIJA V ZVEZI Z DRUŽINSKIMI RAZMERAMI PROSILCA
soglasje starševske avtoritete ali zakonitega skrbnika (če mladoletna oseba ne potuje z njimi);
dokazilo o družinskih vezeh z gostiteljem/osebo, ki je prosilca povabila.
PRILOGA III
ENOTNA OBLIKA IN UPORABA ŽIGA, KI POTRJUJE, DA JE BILA VLOGA ZA IZDAJO VIZUMA SPREJEMLJIVA
|
Vizum … (1) |
|
|
xx/xx/xxxx (2) |
… (3) |
|
Primer: |
|
|
vizum C FR |
|
|
22.4.2009 |
Francoski konzulat |
|
Džibuti |
|
|
(1) Šifra države članice, ki obravnava vlogo. Uporabljene so šifre iz točke 1.1 Priloge VII. (2) Datum vloge (osemmestna številka: xx dan, xx mesec, xxxx leto). (3) Organ, ki obravnava vlogo za izdajo vizuma. |
|
Žig se odtisne na prvo prazno stran potne listine.
PRILOGA IV
Skupni seznam tretjih držav, naštetih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 539/2001, katerih državljani morajo imeti letališki tranzitni vizum, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje letališča, ki se nahaja na ozemlju držav članic
PRILOGA V
SEZNAM DOVOLJENJ ZA PREBIVANJE, KI DAJEJO IMETNIKU PRAVICO DO TRANZITA PREKO LETALIŠČ DRŽAV ČLANIC BREZ LETALIŠKEGA TRANZITNEGA VIZUMA
ANDORA:
KANADA:
JAPONSKA:
SAN MARINO:
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE:
PRILOGA VI
(
19
)
STANDARDNI OBRAZEC ZA URADNO OBVEŠČANJE O RAZLOGIH ZA ZAVRNITEV, RAZVELAJVITEV ALI PREKLIC VIZUMA
ZAVRNITEV IZDAJE/RAZVELJAVITEV/PREKLIC VIZUMA
Spoštovana ga./Spoštovani g. …,
□ … veleposlaništvo/generalni konzulat/konzulat /[drug pristojni organ] v … [v imenu (ime zastopane države članice)];
□ [drug pristojni organ] …;
□ organi, pristojni za kontrolo oseb, v/na …
je/so
□ obravnaval(-i) vašo vlogo;
□ obravnaval(-i) vaš vizum številka: …, izdan: … [dan/mesec/leto].
|
□ Izdaja vizuma je bila zavrnjena. |
□ Vizum je bil razveljavljen. |
□ Vizum je bil preklican. |
Odločitev je bila sprejeta na podlagi naslednjih razlogov:
predložena je lažna/ponarejena/prenarejena potna listina
utemeljitev namena in pogojev nameravanega bivanja ni bila predložena
niste predložili dokazil o zadostnih sredstvih za preživljanje, tako za čas nameravanega bivanja kot za vrnitev v matično državo ali državo prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero boste nedvomno sprejeti
niste predložili dokazil, da ste sposobni zakonito pridobiti zadostna sredstva za preživljanje, tako za čas nameravanega bivanja kot za vrnitev v matično državo ali državo prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero boste nedvomno sprejeti
ste v zadnjem 180-dnevnem obdobju že 90 dni bivali na ozemlju držav članic na podlagi enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo
v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) je ukrep za zavrnitev vstopa, ki ga je vnesla … (navedba države članice)
ena ali več držav članic meni, da predstavljate nevarnost za javni red ali notranjo varnost
ena ali več držav članic meni, da predstavljate grožnjo javnemu zdravju, kot je opredeljena v točki 21 člena 2 Uredbe (EU) št. 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah)
ena ali več držav članic meni, da predstavljate nevarnost za njene/njihove mednarodne odnose
predložene informacije o utemeljitvi namena in izpolnitvi pogojev nameravanega bivanja niso bile zanesljive
obstaja upravičen dvom o zanesljivosti navedb glede … (navedite)
obstaja upravičen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti predloženih spremnih dokumentov ali o resničnosti njihove vsebine
obstaja upravičen dvom glede vaše namere, da boste zapustili ozemlje držav članic pred iztekom veljavnosti vizuma
zadostno dokazilo, da niste mogli zaprositi za vizum vnaprej, kar bi opravičilo vlogo za izdajo vizuma na mejnem prehodu, ni bilo predloženo
namen in pogoji načrtovanega letališkega tranzita niso bili utemeljeni
niste predloži dokazila, da imate ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje
za preklic vizuma je zaprosil imetnik vizuma ( 20 )
Dodatne opombe:
…
…
…
…
…
Zoper odločitev o zavrnitvi izdaje/razveljavitvi/preklicu vizuma imate možnost vložiti pritožbo.
Pravila glede pritožb zoper odločitev o zavrnitvi izdaje/razveljavitvi/preklicu vizuma so določena v: (sklic na nacionalno zakonodajo):
…
Pristojni organ, pri katerem se lahko vloži pritožba: (kontaktni podatki):
…
Informacije o ustreznem postopku so na voljo pri: (kontaktni podatki):
…
Pritožbo je treba vložiti v: (navedba roka):
…
Datum in žig veleposlaništva/generalnega konzulata/konzulata/organa, pristojnega za kontrolo oseb/drugega pristojnega organa:
Podpis zadevne osebe ( 21 ): …
▼M5 —————
PRILOGA X
SEZNAM MINIMALNIH ZAHTEV, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V PRAVNI INSTRUMENT V PRIMERU SODELOVANJA Z ZUNANJIMI PONUDNIKI STORITEV
Pravni instrument:
našteva naloge, ki jih mora opraviti zunanji ponudnik storitev v skladu s členom 43(6) te uredbe;
opredeljuje lokacije, na katerih bo deloval zunanji ponudnik, in to, katerim konzulatom odgovarja posamezni zajemni center;
našteva storitve, ki jih krije obvezna pristojbina za storitve;
zunanjemu ponudniku storitev nalaga, da mora javnost jasno obvestiti, da se neobvezne storitve krijejo z drugimi taksami.
Zunanji ponudnik storitev pri izvajanju svojih dejavnosti glede varstva podatkov:
ob vsakem času preprečuje nepooblaščeno branje, prepisovanje, spreminjanje ali brisanje podatkov, zlasti med njihovim pošiljanjem konzulatu države(-av) članice(-ic), pristojne(-ih) za obdelavo vloge;
v skladu z navodili zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) pošlje podatke:
pošlje podatke čim prej:
zagotovi ustrezna sredstva za sledenje posameznim spisom z vlogo na poti na konzulat in z njega;
podatke izbriše najpozneje sedem dni po njihovem prenosu in zagotovi, da se za namene dogovora o terminu obiska le priimek in ime ter kontaktni naslov prosilca in številka potnega lista hranijo do vrnitve potnega lista prosilcu, nato pa izbrišejo v petih dneh;
zagotovi vse tehnične in organizacijske varnostne ukrepe, ki so potrebni, da se osebni podatki zaščitijo pred nenamernim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kadar sodelovanje vključuje pošiljanje dokumentov in podatkov konzulatu zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic), ter pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave osebnih podatkov;
obdeluje podatke le za namene obdelave osebnih podatkov prosilcev v imenu zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic);
uporablja standarde o varstvu podatkov, ki so najmanj enakovredni standardom iz Uredbe (EU) 2016/679;
prosilcem priskrbi informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 37 Uredbe VIS.
Zunanji izvajalec storitev pri izvajanju svojih dejavnosti glede ravnanja zaposlenih:
zagotovi, da so njegovi zaposleni ustrezno usposobljeni;
zagotovi, da njegovi zaposleni pri opravljanju nalog:
poskrbi za identifikacijo zaposlenih, ki delajo za zunanjega izvajalca storitev, ob vsakem času;
dokaže, da njegovi zaposleni nimajo kazenske evidence ter da imajo zahtevano strokovno znanje in izkušnje.
Zunanji izvajalec storitev pri preverjanju izvajanja svoje dejavnosti:
zagotovi, da imajo uslužbenci, ki ji pooblasti(-jo) zadevna(-e) država(-e) članica(-e), dostop do njegovih prostorov ob vsakem času brez predhodnega obvestila, zlasti za namene pregleda;
za namene pregleda zagotovi možnost dostopa na daljavo do sistema naročanja prosilcev;
zagotovi uporabo ustreznih metod spremljanja (npr. izpraševanje prosilcev, spletna kamera);
nacionalnim organom držav članic za varstvo podatkov zagotovi dostop do dokazil o izpolnjevanju zahtev v zvezi z varstvom podatkov, vključno z obveznostjo poročanja, zunanjimi revizijami in rednimi pregledi;
zadevni(-m) državi(-am) članici(-am) nemudoma pisno poroča o vsakršnih kršitvah varnosti ali pritožbah prosilcev glede zlorabe podatkov ali nepooblaščenega dostopa do njih ter z njo (njimi) sodeluje pri iskanju rešitve, da bi prosilci, ki so se pritožili, dobili hiter odgovor s pojasnili.
Zunanji izvajalec storitev upošteva naslednje splošne zahteve:
dela v skladu z navodili države(-av) članice(-ic), pristojne(-ih) za obravnavo vloge;
sprejme ustrezne protikorupcijske ukrepe (npr. ustrezno plačilo zaposlenih, sodelovanje pri izbiri uslužbencev, ki se zaposlijo za določeno nalogo, pravilo dvojnega preverjanja, načelo rotacije);
v celoti spoštuje določbe pravnega instrumenta, ki vsebuje klavzulo o začasni prekinitvi ali prenehanju, zlasti v primeru kršitve veljavnih pravil, in revizijsko klavzulo, s katero se zagotovi, da pravni instrument odraža najboljšo prakso.
PRILOGA XI
POSEBNI POSTOPKI IN POGOJI ZA POENOSTAVLJENO IZDAJO VIZUMOV ČLANOM OLIMPIJSKE DRUŽINE, KI SODELUJEJO NA OLIMPIJSKIH IN PARAOLIMPIJSKIH IGRAH
POGLAVJE I
Namen in opredelitve
Člen 1
Namen
Naslednji posebni postopki in pogoji olajšujejo oddajo vloge in izdajo vizumov članom olimpijske družine za čas trajanja olimpijskih ali para-olimpijskih iger, ki jih organizira država članica.
Poleg tega se uporabljajo ustrezne določbe pravnega reda Skupnosti v zvezi z oddajo vloge in izdajo vizuma.
Člen 2
Opredelitev pojmov
Za namene te uredbe:
„odgovorne organizacije“ v povezavi z ukrepi za poenostavitev postopkov za oddajo vloge in izdajo vizumov za člane olimpijske družine, ki sodelujejo na olimpijskih in/ali para-olimpijskih igrah, in pomenijo uradne organizacije, kot jih opredeljuje olimpijska listina, ki imajo pravico organizacijskemu odboru države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, predložiti sezname članov olimpijske družine z namenom izdaje akreditacijskih kartic za igre;
„člani olimpijske družine“ so vse osebe, ki so člani Mednarodnega olimpijskega komiteja, Mednarodnega para-olimpijskega komiteja, mednarodnih zvez, nacionalnih olimpijskih ali para-olimpijskih odborov, organizacijskih odborov olimpijskih iger in nacionalnih zvez, kot na primer športniki, glavni in pomožni sodniki, trenerji in drugi športni delavci, zdravniško osebje, ki spremlja moštva ali posamezne športnike ali športnice, in medijsko akreditirani novinarji, vodstveni delavci, donatorji, sponzorji ali drugi uradni povabljenci, ki se strinjajo, da bo njihovo vedenje skladno s pravili, ki jih predpisuje olimpijska listina, da bodo ravnali pod nadzorom in vrhovnim pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki so na seznamih odgovornih organizacij in so akreditirani pri organizacijskem odboru države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, kot sodelujoči na olimpijskih in/ali para-olimpijskih igrah;
„olimpijska akreditacijska kartica“, ki jo izda organizacijski odbor države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, pomeni enega od dveh zavarovanih dokumentov (eden za olimpijske, drugi pa za para-olimpijske igre), na katerem je fotografija imetnika, ki omogoča identifikacijo člana olimpijske družine in dovoljuje dostop do objektov, kjer potekajo tekmovanja, in udeležbo na drugih dogodkih, ki so načrtovani med trajanjem iger;
„trajanje olimpijskih in para-olimpijskih iger“ pomeni obdobje, ko potekajo olimpijske oziroma para-olimpijske igre;
„organizacijski odbor države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre“ pomeni odbor, ki ga je država članica ustanovila v skladu s svojo nacionalno zakonodajo za organizacijo olimpijskih in para-olimpijskih iger in ki odloča o akreditaciji članov olimpijske družine, ki sodelujejo na navedenih igrah;
„službe, pristojne za izdajo vizumov“ pomeni službe, ki jih država članica, ki gosti olimpijske in para-olimpijske igre, imenuje za obravnavanje vlog in izdajo vizumov članom olimpijske družine.
POGLAVJE II
Izdaja vizumov
Člen 3
Pogoji
V skladu s to uredbo se vizum lahko izda samo, če je zadevna oseba:
imenovana s strani ene od odgovornih organizacij in jo je organizacijski odbor države članice, ki gosti olimpijske in para-olimpijske igre, akreditiral kot sodelujočo osebo na olimpijskih in/ali para-olimpijskih igrah;
imetnik veljavne potne listine, ki dovoljuje prehod zunanjih meja, kot do določa člen 5 Zakonika o schengenskih mejah;
oseba, za katero ni bil razpisan ukrep zavrnitve vstopa;
oseba, za katero se meni, da ne ogroža javnega reda, nacionalne varnosti ali mednarodnih odnosov katere od držav članic.
Člen 4
Izpolnjevanje vloge
1. V primerih, ko odgovorna organizacija pripravi seznam oseb, ki so izbrane, da se udeležijo olimpijskih in/ali para-olimpijskih iger, lahko skupaj z vlogo za izdajo olimpijske akreditacijske kartice za izbrane osebe vloži skupinsko vlogo za vizum za tiste izbrane osebe, za katere velja vizumska obveznost v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001, razen v primeru, ko imajo te osebe dovoljenje za bivanje, ki ga izda država članica, ali dovoljenje za bivanje, ki ga izda Združeno kraljestvo ali Irska v skladu z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ( 22 ).
2. Skupinske vloge za vizum se za zadevne osebe pošljejo hkrati z vlogami za izdajo olimpijske akreditacijske kartice organizacijskemu odboru države članice, ki gosti olimpijske in para-olimpijske igre, in sicer v skladu s postopkom, ki ga določi odbor.
3. Individualne vloge za vizum se vložijo za vse posameznike, ki sodelujejo na olimpijskih in/ali para-olimpijskih igrah.
4. Organizacijski odbor države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, skupinske vloge za vizume na najhitrejši možni način pošlje službam, odgovornim za izdajo vizumov, skupaj s kopijami vlog za izdajo olimpijske akreditacijske kartice za zadevne osebe, na katerih je njihovo ime in priimek, državljanstvo, spol, datum in kraj rojstva ter številka, vrsta in datum poteka veljavnosti njihove potne listine.
Člen 5
Obravnavanje skupinske vloge za vizum in vrsta izdanega vizuma
1. Vizum izda služba, ki je odgovorna za izdajo vizumov, po preučitvi, ki zagotavlja izpolnjevanje pogojev iz člena 3.
2. Izdani vizum je enotni vizum, ki dovoljuje več vstopov in omogoča bivanje največ 90 dni v času trajanja olimpijskih in/ali para-olimpijskih iger.
3. Če član zadevne olimpijske družine ne izpolnjuje pogojev, določenih v točki (c) ali (d) člena 3, lahko službe, odgovorne za izdajo vizumov, izdajo vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo v skladu s členom 25 te uredbe.
Člen 6
Oblika vizuma
1. Vizum ima obliko dveh številk, ki se vneseta na olimpijsko akreditacijsko kartico. Prva številka je številka vizuma. V primeru enotnega vizuma to številko sestavlja sedem (7) znakov, ki jih sestavlja šest (6) številk, pred katerimi stoji črka „C“. V primeru vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo to številko sestavlja osem (8) znakov, ki jih sestavlja šest (6) številk, pred katerimi stojita črki „XX“ ( 23 ). Druga številka je številka potne listine zadevne osebe.
2. Službe, odgovorne za izdajo vizumov, pošljejo številke vizumov organizacijskemu odboru države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, zaradi izdaje akreditacijskih kartic.
Člen 7
Oprostitev takse
Za obravnavo vlog za vizume in izdajo vizumov službe, ki so odgovorne za izdajo vizumov, ne zaračunavajo nobenih taks.
POGLAVJE III
Splošne in končne določbe
Člen 8
Razveljavitev vizuma
Če se seznam oseb, ki so prijavljene kot sodelujoče na olimpijskih in/ali para-olimpijskih igrah, spremeni pred začetkom iger, odgovorne organizacije o tem brez odlašanja obvestijo organizacijski odbor države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, tako da je mogoče preklicati akreditacijske kartice za osebe, črtane s seznama. Organizacijski odbor nato o tem obvesti službe, odgovorne za izdajo vizumov, pri čemer navede številke zadevnih vizumov.
Službe, odgovorne za izdajo vizumov, razveljavijo vizume za zadevne osebe. O tem nemudoma obvestijo organe, odgovorne za mejne kontrole, slednji pa brez odlašanja te podatke pošljejo pristojnim organom drugih držav članic.
Člen 9
Kontrole na zunanjih mejah
1. Pri prehodu zunanjih meja držav članic so kontrole članov olimpijske družine, katerim so bili vizumi izdani v skladu s to uredbo, ob vstopu omejene na preverjanje izpolnjevanja pogojev, določenih v členu 3.
2. V času trajanja olimpijskih in/ali para-olimpijskih iger:
se vstopni in izstopni žig odtisneta na prvo prazno stran potne listine tistih članov olimpijske družine, katerim je treba odtisniti takšne žige v skladu s členom 10(1) Zakonika o schengenskih mejah. Ob prvem vstopu se na isti strani označi številka vizuma;
se šteje, da so pogoji za vstop, predvideni v členu 5(1)(c) Zakonika o schengenskih mejah, izpolnjeni, ko je član olimpijske družine pravilno akreditiran.
3. Določbe odstavka 2 se uporabljajo za člane olimpijske družine, ki so državljani tretjih držav, ne glede na to, ali zanje velja vizumska obveznost po Uredbi (ES) št. 539/2001.
PRILOGA XII
LETNI STATISTIČNI PODATKI O ENOTNIH VIZUMIH, VIZUMIH Z OZEMELJSKO OMEJENO VELJAVNOSTJO IN LETALIŠKIH TRANZITNIH VIZUMIH
Podatki, ki jih je treba predložiti Komisiji v roku iz člena 40a za vsako mesto, kjer posamezne države članice izdajajo vizume:
Splošna pravila za predložitev podatkov:
Če podatkov ni na voljo ali so brezpredmetni za določeno kategorijo ali tretjo državo, države članice pustijo okence prazno (in ne vpišejo „0“ (ničle), „brezpredmetno“ ali druge vrednosti).
PRILOGA XIII
KORELACIJSKA TABELA
|
Določba te uredbe |
Nadomeščena določba Schengenske konvencije (CSA), Skupnih konzularnih navodil (CCI) ali Schengenskega izvršilnega odbora (SCH/Com-ex) |
|
NASLOV I |
|
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
Člen 1 Cilj in področje uporabe |
CCI, del I.1. Področje uporabe (člena 9 in 10 CSA) |
|
Člen 2 Opredelitve (1)–(4) |
CCI: del I. 2. Opredelitev pojmov in vrste vizumov CCI: Del IV „Pravna podlaga“ CSA: členi 11(2), 14(1), 15, 16 |
|
NASLOV II |
|
|
LETALIŠKI TRANZITNI VIZUM |
|
|
Člen 3 Državljani tretjih držav, ki morajo imeti letališki tranzitni vizum |
Skupni ukrep 96/197/PNZ, CCI, del 2.1.1 |
|
NASLOV III |
|
|
POSTOPKI IN POGOJI ZA IZDAJO VIZUMOV |
|
|
POGLAVJE I |
|
|
Organi, udeleženi v postopkih obravnave vlog |
|
|
Člen 4 Pristojni organi, udeleženi v postopkih oddaje in obravnave vlog |
CCI, del II. 4., CSA, člen 12(1), Uredba (ES) št. 415/2003 |
|
Člen 5 Država članica, pristojna za obravnavo vlog in odločanje o njih |
CCI, del II, 1.1(a) (b), CSA, člen 12(2) |
|
Člen 6 Konzularna ozemeljska pristojnost |
CCI, del II, 1.1 in 3 |
|
Člen 7 Pristojnost za izdajanje vizumov državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice |
— |
|
Člen 8 Sporazumi o zastopanju |
CCI, del II, 1.2 |
|
POGLAVJE II |
|
|
Vloga |
|
|
Člen 9 Praktični načini za oddajo vloge |
CCI, Priloga 13, opomba (člen 10(1)) |
|
Člen 10 Splošni predpisi o oddaji vloge |
— |
|
Člen 11 Obrazec vloge |
CCI, del III. 1.1. |
|
Člen 12 Potna listina |
CCI, del III, 2(a), CSA, člen 13(1) in (2) |
|
Člen 13 Biometrični podatki |
CCI, del III, 1.2(a) in (b) |
|
Člen 14 Spremni dokumenti |
CCI, del III, 2(b) in del V, 1.4, Com-ex (98) 57 |
|
Člen 15 Potovalno zdravstveno zavarovanje |
CCI, del V, 1.4 |
|
Člen 16 Vizumska taksa |
CCI, del VII, 4 in Priloga 12 |
|
Člen 17 Pristojbina za storitve |
CCI, del VII, 1.7 |
|
POGLAVJE III |
|
|
Obravnava vloge in odločitev o njih |
|
|
Člen 18 Preverjanje konzularne pristojnosti |
— |
|
Člen 19 Dopustnost |
— |
|
Člen 20 Žig, s katerim se potrjuje dopustnost vloge |
CCI, del VIII, 2 |
|
Člen 21 Preverjanje pogojev za vstop in ocena tveganja |
CCI, del III, 4 in del V, 1 |
|
Člen 22 Predhodno posvetovanje s centralnimi organi drugih držav članic |
CCI, del II, 2.3 in del V, 2.3(a)–(d) |
|
Člen 23 Odločanje o vlogi |
CCI, del V, 2.1 (druga alinea), 2.2, CCI |
|
POGLAVJE IV |
|
|
Izdaja vizuma |
|
|
Člen 24 Izdaja enotnega vizuma |
CCI, del V, 2.1. |
|
Člen 25 Izdaja vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo |
CCI, del V, 3, Priloga 14, CSA 11(2), 14(1) in 16 |
|
Člen 26 Izdaja letališkega tranzitnega vizuma |
CCI, del I, 2.1.1 – Skupni ukrep 96/197/PNZ |
|
Člen 27 Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke |
CCI, del VI, 1–2–3–4 |
|
Člen 28 Razveljavitev že izpolnjenih vizumskih nalepk |
CCI, del VI, 5.2 |
|
Člen 29 Pritrditev vizumskih nalepk |
CCI, del VI, 5.3 |
|
Člen 30 Pravice, ki jih daje izdani vizum |
CCI, del I, 2.1, zadnji stavek |
|
Člen 31 Obveščanje centralnih organov ostalih držav članic |
— |
|
Člen 32 Zavrnitev izdaje vizuma |
— |
|
POGLAVJE V |
|
|
Sprememba izdanega vizuma |
|
|
Člen 33 Podaljšanje |
Com-ex (93) 21 |
|
Člen 34 Razveljavitev in preklic |
Com-ex (93) 24 in Priloga 14 k CCI |
|
POGLAVJE VI |
|
|
Vizumi, izdani na zunanjih mejah |
|
|
Člen 35 Vizumi, izdani na zunanji meji |
Uredba (ES) št. 415/2003 |
|
Člen 36 Vizumi, ki se na zunanji meji izdajo pomorščakom v tranzitu |
|
|
NASLOV IV |
|
|
UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA |
|
|
Člen 37 Organizacijska sestava vizumskih oddelkov |
CCI, VII, 1-2-3 |
|
Člen 38 Sredstva za preverjanje vlog in spremljanje konzularnih predstavništev |
— |
|
|
CCI, del VII, 1A |
|
Člen 39 Ravnanje osebja |
CCI, del III, 5 |
|
Člen 40 Oblike sodelovanja med državami članicami |
CCI, del VII, 1AA |
|
Člen 41 Sodelovanje med državami članicami |
|
|
Člen 42 Udeležba častnih konzulov |
CCI, del VII, AB |
|
Člen 43 Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev |
CCI, del VII, 1B |
|
Člen 44 Šifriranje in varen prenos podatkov |
CCI, del II, 1.2, del VII, 1.6, šesti, sedmi, osmi in deveti pododstavek |
|
Člen 45 Sodelovanje konzulatov držav članic s komercialnimi posredniki |
CCI, VIII, 5.2 |
|
Člen 46 Zbiranje statističnih podatkov |
SCH Com-ex (94) 25 in (98) 12 |
|
Člen 47 Obveščanje širše javnosti |
— |
|
NASLOV V |
|
|
SCHENGENSKO SODELOVANJE NA LOKALNI RAVNI |
|
|
Člen 48 Schengensko sodelovanje konzularnih predstavništev držav članic na lokalni ravni |
CCI, VIII, 1–3–4 |
|
NASLOV VI |
|
|
KONČNE DOLOČBE |
|
|
Člen 49 Ureditve v zvezi z olimpijskimi in para-olimpijskimi igrami |
— |
|
Člen 50 Spremembe prilog |
— |
|
Člen 51 Navodila za praktično uporabo Vizumskega zakonika |
— |
|
Člen 52 Postopek v odboru |
— |
|
Člen 53 Uradno obveščanje |
— |
|
Člen 54 Spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008 |
— |
|
Člen 55 Spremembe Uredbe (ES) št. 562/2006 |
— |
|
Člen 56 Razveljavitve |
— |
|
Člen 57 Nadzor in ocenjevanje |
— |
|
Člen 58 Začetek veljavnosti |
— |
PRILOGE
|
Priloga I Usklajen obrazec vloge |
CCI, Priloga 16 |
|
Priloga II Neizčrpen seznam spremnih dokumentov |
Delno CCI, V, 1.4 |
|
Priloga III Enotna oblika in uporaba žiga, ki potrjuje, da je bila vloga za izdajo vizuma sprejemljiva |
CCI, VIII, 2 |
|
Priloga IV Skupni seznam tretjih držav, naštetih v Prilogi I k uredbi (ES) št. 539/2001, katerih državljani morajo imeti letališki tranzitni vizum, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje letališča, ki se nahaja na ozemlju držav članic |
CCI, Priloga 3, del I |
|
Priloga V Seznam dovoljenj za bivanje, ki dajejo imetnikom pravico do tranzita preko letališč držav članic brez letališkega tranzitnega vizuma |
CCI, Priloga 3, del III |
|
Priloga VI Standardni obrazec za uradno obveščanje o zavrnitvi izdaje, razveljavitvi ali preklicu vizuma in obrazložitev odločitve |
— |
|
Priloga VII Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke |
CCI, del VI, 1–4, Priloga 10 |
|
Priloga VIII Pritrditev vizumske nalepke |
CCI, del VI, 5.3 |
|
Priloga IX Pravila za izdajanje vizumov na meji pomorščakom v tranzitu, za katere je obvezen vizum |
Uredba (ES) št. 415/2003, Prilogi I in II |
|
Priloga X Seznam minimalnih zahtev, ki jih je treba vključiti v pravni instrument v primeru sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev |
CCI, Priloga 19 |
|
Priloga XI Posebni postopki in pogoji za poenostavljeno izdajo vizumov članom olimpijske družine, ki sodelujejo na olimpijskih in paraolimpijskih igrah |
— |
|
Priloga XII Letni statistični podatki o enotnih vizumih, vizumih z ozemeljsko omejeno veljavnostjo in letaliških tranzitnih vizumih |
— |
( 1 ) UL L 81, 21.3.2001, str. 1.
( 2 ) UL L 164, 14.7.1995, str. 1.
( 3 ) Sklep št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama (UL L 287, 4.11.2011, str. 9).
( 4 ) UL L 53, 23.2.2002, str. 4.
( 5 ) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).
( 6 ) UL L 267, 27.9.2006, str. 41.
( 7 ) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).
( 8 ) Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).
( 9 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
( 10 ) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
( 11 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
( 12 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
( *1 ) UL L 243, 15.9.2009, str. 1.“;
( 13 ) UL L 63, 13.3.1996, str. 8.
( 14 ) UL L 116, 26.4.2001, str. 2.
( 15 ) UL L 150, 6.6.2001, str. 4.
( 16 ) UL L 64, 7.3.2003, str. 1.
( 17 ) UL L 131, 28.5.2009, str. 1.
( 18 ) Za Norveško, Islandijo, Lihtenštajn in Švico se ne zahteva logotip.
( 19 ) Za Norveško, Islandijo, Lihtenštajn in Švico se logotip ne zahteva.
( 20 ) Preklic vizuma iz tega razloga ne daje pravice do pritožbe.
( 21 ) Če to zahteva nacionalno pravo.
( 22 ) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
( 23 ) Navedba kode ISO države članice organizatorke.