02007R0861 — SL — 14.07.2017 — 003.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA (ES) št. 861/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L 199 31.7.2007, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	UREDBA SVETA (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013	L 158	1	10.6.2013
►M2	UREDBA (EU) 2015/2421 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2015	L 341	1	24.12.2015
►M3	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1259 z dne 19. junija 2017	L 182	1	13.7.2017

popravljena z:

C1	Popravek, UL L 141, 5.6.2015, str.  118 (861/2007)

---

▼B

UREDBA (ES) št. 861/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. julija 2007

o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti

POGLAVJE I

VSEBINA IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba uvaja evropski postopek v sporih majhne vrednosti, katerega namen je poenostavitev in pospešitev reševanja čezmejnih sporov majhne vrednosti in znižanje stroškov. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je na voljo strankam v sporu kot alternativa postopkom, ki obstajajo na podlagi zakonov držav članic.

Ta uredba tudi odpravlja vmesne postopke, ki so potrebni za omogočanje priznavanja in izvrševanja sodb, ki jih v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti izda ena država članica, v drugi državi članici.

▼M2

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja v čezmejnih zadevah, kakor so opredeljene v členu 3, za civilne in gospodarske zadeve ne glede na vrsto sodišča, če vrednost zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov ne presega 5 000 EUR v trenutku, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka. Ne uporablja se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti („acta iure imperii“).

2.  Ta uredba se ne uporablja za zadeve v zvezi s:

▼B

Člen 3

Čezmejne zadeve

1.  V tej uredbi je čezmejna zadeva tista, v kateri ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri je sodišče, kjer poteka postopek.

▼M2

2.  Stalno prebivališče se določi v skladu s členoma 62 in 63 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).

3.  Ustrezen trenutek za določitev, ali je zadeva čezmejna, je datum, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka.

▼B

POGLAVJE II

EVROPSKI POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI

Člen 4

Začetek postopka

1.  Tožeča stranka začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti z izpolnitvijo standardnega obrazca zahtevka A iz Priloge I, ki ga vloži neposredno pri pristojnem sodišču po pošti ali s katerim koli drugim načinom sporočanja, kot je telefaks ali elektronska pošta, ki je sprejemljiv v državi članici, kjer se postopek začne. Obrazec zahtevka vključuje opis dokazil v podporo zahtevku, po potrebi pa so mu priložene ustrezne dokazne listine.

2.  Države članice obvestijo Komisijo o zanje sprejemljivih načinih sporočanja. Komisija te podatke objavi.

3.  Kadar je zahtevek izven področja uporabe te uredbe, sodišče o tem obvesti tožečo stranko. Sodišče obravnava zahtevek v skladu z ustreznim procesnim pravom, ki se uporablja v državi članici, v kateri teče postopek, razen če ga tožeča stranka ne umakne.

4.  Kadar sodišče meni, da podatki, ki jih je predložila tožeča stranka, niso dovolj jasni ali so nezadostni, ali kadar vloga ni pravilno izpolnjena in razen če je zahtevek očitno neutemeljen ali je vloga nedopustna, tožeči stranki omogoči dopolnitev ali popravek obrazca zahtevka ali predložitev dodatnih podatkov ali listin, ali pa da vlogo umakne, pri čemer v ta namen določi rok. Sodišče v ta namen uporabi standardni obrazec B iz Priloge II.

V primeru, ko je zahtevek očitno neutemeljen ali vloga nedopustna ali ko tožeči stranki ne uspe dopolniti ali popraviti obrazca zahtevka v določenem času, se vloga zavrže. ►M2  Sodišče tožečo stranko obvesti, da je bila vloga zavržena, in o tem, ali proti takšnemu zavrženju obstajajo pravna sredstva. ◄

▼M2

5.  Države članice zagotovijo, da je standardni obrazec zahtevka A na voljo na vseh sodiščih, pred katerimi se lahko začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti, in da je dostopen prek ustreznih nacionalnih spletnih mest.

▼B

Člen 5

Vodenje postopka

▼M2

1.  Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je pisni postopek.

1a.  Sodišče izvede glavno obravnavo le, če meni, da sodbe ni mogoče izdati na podlagi pisnih dokazov, ali če stranka to zahteva. Takšno zahtevo lahko zavrne, če meni, da z vidika okoliščin zadeve glavna obravnava ni potrebna za pošteno vodenje postopka. Razlogi za zavrnitev se pisno utemeljijo. Zavrnitvi ni možno ugovarjati brez izpodbijanja same sodbe.

▼B

2.  Po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka sodišče izpolni del I standardnega obrazca za odgovore C iz Priloge III.

Sodišče izvod obrazca zahtevka in dokaznih listin, kjer je to ustrezno, skupaj z izpolnjenim obrazcem za odgovore vroči toženi stranki v skladu s členom 13. Te listine se pošljejo v 14 dneh po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka.

3.  Tožena stranka poda odgovor v 30 dneh od vročitve obrazca zahtevka in obrazca za odgovore, tako da izpolni del II standardnega obrazca za odgovore C in po potrebi doda ustrezne dokazne listine ter vlogo vrne sodišču ali na drug primeren način brez uporabe obrazca za odgovore.

4.  V 14 dneh od prejema odgovora tožene stranke sodišče kopijo odgovora, skupaj z vsemi ustreznimi dokaznimi listinami, pošlje tožeči stranki.

5.  Če tožena stranka v svojem odgovoru trdi, da vrednost nedenarnega zahtevka presega mejo iz člena 2(1), sodišče v 30 dneh po tem, ko je odgovor poslan tožeči stranki, odloči, ali zahtevek sodi na področje uporabe te uredbe. Take odločitve ni možno spodbijati ločeno.

6.  Vsaka nasprotna tožba, ki se predloži z uporabo standardnega obrazca A, in morebitne ustrezne dokazne listine se vročijo tožeči stranki v skladu s členom 13. Te listine se pošljejo v 14 dneh po prejemu.

Tožeča stranka ima od vročitve 30 dni časa, da odgovori na morebitno nasprotno tožbo.

7.  Če nasprotna tožba presega vrednost, določeno v členu 2(1), zahtevek in nasprotna tožba ne potekata v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, ampak se obravnavata v skladu z ustreznim procesnim pravom, ki se uporablja v državi članici, v kateri teče postopek.

Člena 2 in 4 ter odstavki 3, 4 in 5 tega člena se smiselno uporabljajo za nasprotne tožbe.

Člen 6

Jeziki

1.  Obrazec zahtevka, odgovor, vsak nasprotni zahtevek, vsak odgovor na nasprotni zahtevek in vsak opis ustreznih dokaznih listin se posredujejo v jeziku ali v enem od jezikov sodišča.

2.  Če je kakšna druga listina, ki jo prejme sodišče, v jeziku, ki ni jezik postopka, lahko sodišče zahteva prevod te listine le, če se prevod zdi potreben za izdajo sodbe.

3.  Če stranka noče sprejeti listine, ker ta ni v nobenem od naslednjih jezikov:

sodišče o tem obvesti drugo stranko in ji svetuje, da zagotovi prevod te listine.

Člen 7

Zaključek postopka

1.  Sodišče v 30 dneh od prejema odgovora tožene ali tožeče stranke, ki je bil vložen v roku, določenem v členu 5(3) ali (6), izda sodbo ali:

2.  Sodišče izda sodbo v 30 dneh po morebitni glavni obravnavi ali po prejemu vseh podatkov, potrebnih za izdajo sodbe. Strankama se sodba vroči v skladu s členom 13.

3.  Če sodišče v roku, določenem v členu 5(3) ali (6), ne prejme odgovora zadevne stranke, izda sodbo o zahtevku ali nasprotni tožbi.

▼M2

Člen 8

Glavna obravnava

1.  Kadar se v skladu s členom 5(1a) šteje, da je potrebna glavna obravnava, se ta izvede ob uporabi katere koli ustrezne tehnologije komuniciranja na daljavo, na primer videokonference ali telekonference, ki je na voljo sodišču, razen če uporaba takšne tehnologije zaradi posebnih okoliščin zadeve ni ustrezna za pošteno vodenje postopka.

Kadar ima oseba, ki bo zaslišana, stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri je sodišče, pred katerim poteka postopek, se udeležba te osebe na glavni obravnavi prek videokonference, telekonference ali s pomočjo druge ustrezne tehnologije komuniciranja na daljavo uredi z uporabo postopkov, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 1206/2001 ( 2 ).

2.  Stranka, ki je vabljena, da se fizično udeleži glavne obravnave, lahko zahteva uporabo tehnologije za komuniciranje na daljavo, kolikor je sodišču takšna tehnologija na voljo, z utemeljitvijo, da bi bili ukrepi za njeno fizično prisotnost, zlasti glede stroškov, ki jih utegne imeti, nesorazmerni z zahtevkom.

3.  Stranka, ki je vabljena, da se udeleži glavne obravnave s pomočjo tehnologije za komuniciranje na daljavo, lahko zahteva, da je na tej obravnavi fizično prisotna. Stranke so prek standardnega obrazca zahtevka A in standardnega obrazca za odgovore C, pripravljenih v skladu s postopkom iz člena 27(2), obveščene, da za vračilo morebitnih stroškov, ki so jih imele, ker so bile na lastno zahtevo fizično prisotne na glavni obravnavi, veljajo pogoji iz člena 16.

4.  Odločitvi sodišča o zahtevi iz odstavkov 2 in 3 ni mogoče ugovarjati brez izpodbijanja same sodbe.

Člen 9

Pridobivanje dokazov

1.  Sodišče določi načine pridobivanja dokazov in obseg dokazov, ki so potrebni za sodbo v okviru pravil, ki se uporabljajo za dopustnost dokazov. Izbere najpreprostejši in najmanj obremenilen način pridobivanja dokazov.

2.  Sodišče lahko dopusti pridobivanje dokazov s pisnimi izjavami prič, izvedencev ali strank.

3.  Kadar pridobivanje dokazov vključuje zaslišanje določene osebe, se to zaslišanje izvede v skladu s pogoji iz člena 8.

4.  Sodišče lahko pridobi izvedenske dokaze ali pričanje le, če sodbe ni mogoče izdati na podlagi ostalih dokazov.

▼B

Člen 10

Zastopanje strank

Zastopanje z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom ni obvezno.

▼M2

Člen 11

Pomoč strankam

1.  Države članice zagotovijo, da stranke lahko dobijo tako praktično pomoč pri izpolnjevanju obrazcev in splošne informacije o področju uporabe evropskega postopka v sporih majhne vrednosti kot tudi splošne informacije o tem, katera sodišča v zadevni državi članici so pristojna za izdajo sodbe v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti. Ta pomoč se zagotovi brezplačno. S tem odstavkom se od držav članic nikakor ne zahteva, da zagotovijo pravno pomoč ali pravno svetovanje v obliki pravne presoje konkretne zadeve.

2.  Države članice zagotovijo, da so informacije o organih ali organizacijah, pristojnih za pomoč v skladu z odstavkom 1, na voljo na vseh sodiščih, pred katerimi se lahko začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti, in dostopne prek zadevnih nacionalnih spletnih mest.

▼B

Člen 12

Vloga sodišča

1.  Sodišče od strank ne zahteva, da podajo pravno oceno zahtevka.

2.  Če je potrebno, sodišče obvesti stranke o postopkovnih vprašanjih.

3.  Kadar je to primerno, si sodišče prizadeva za poravnavo med strankama.

▼M2

Člen 13

Vročitev listin in drugega pisnega sporočanja

1.  Listine iz členov 5(2) in (6) ter sodbe, izdane v skladu s členom 7, se vročajo:

Vročitev se potrdi s potrdilom o prejemu, vključno z datumom prejema.

2.  Vso pisno sporočanje, navedeno v odstavku 1, med sodiščem in strankami ali drugimi osebami, ki so udeležene v postopku, se pošiljajo elektronsko s potrdilom o prejemu, kadar je takšen način tehnično razpoložljiv in dopusten v skladu s procesnimi pravili države članice, v kateri teče evropski postopek v sporu majhne vrednosti, pod pogojem, da se stranka ali oseba s takšnim načinom sporočanja strinja vnaprej ali je – v skladu s procesnimi pravili države članice, v kateri ima ta strank ali oseba stalno ali običajno prebivališče – pravno obvezana, da ga sprejme.

3.  Poleg morebitnih drugih načinov, ki so na voljo v skladu s procesnimi pravili držav članic za izražanje v odstavkih 1 in 2 zahtevanega vnaprejšnjega strinjanja z uporabo elektronske oblike vročanja, je takšno strinjanje mogoče izraziti prek standardnega obrazca zahtevka A in standardnega obrazca za odgovore C.

4.  Če listin ni možno vročiti v skladu z odstavkom 1, se lahko vročitev izvede na enega od načinov, določenih v členu 13 ali 14 Uredbe (ES) št. 1896/2006.

Če sporočanje v skladu z odstavkom 2 ni možno ali zaradi posebnih okoliščin zadeve ni ustrezno, se lahko uporabi kateri koli drug način sporočanja, ki je dopusten na podlagi prava države članice, v kateri teče evropski postopek v sporu majhne vrednosti.

▼B

Člen 14

Roki

1.  Kadar sodišče določi rok, se zadevno stranko obvesti, kakšne posledice lahko ima zamuda roka.

2.  Sodišče lahko v izjemnih okoliščinah podaljša roke, predvidene v členih 4(4), 5(3) in (6) ter členu 7(1), če je to potrebno, da bi se zaščitile pravice strank.

3.  Če v izjemnih okoliščinah sodišče ne more spoštovati rokov, predvidenih v členu 5(2) do (6) in členu 7, v najkrajšem možnem času ukrene vse, kar predvidevajo te določbe.

Člen 15

Izvršljivost sodbe

1.  Sodba je izvršljiva ne glede na možna pravna sredstva. Ne zahteva se položitev varščine.

2.  Člen 23 se uporablja tudi v primeru, ko se sodba izvrši v državi članici, v kateri je bila izrečena.

▼M2

Člen 15a

Sodne takse in načini plačila

1.  Sodne takse, ki se v državi članici zaračunajo za evropski postopek v sporih majhne vrednosti, ne smejo biti nesorazmerne in višje od sodnih taks, ki se v isti državi članici zaračunajo za nacionalne poenostavljene sodne postopke.

2.  Države članice zagotovijo, da lahko stranke sodne takse plačajo z uporabo sredstev za plačila na daljavo, ki strankam omogočajo izvedbo plačila tudi iz države članice, ki ni država članica, v kateri je sodišče, pri čemer ponudijo vsaj enega od naslednjih načinov plačila:

▼B

Člen 16

Stroški

Stroške postopkov nosi stranka, ki v pravdi ne uspe. Vendar sodišče ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v pravdi uspe, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom.

Člen 17

Pravna sredstva

1.  Države članice obvestijo Komisijo, ali so po njihovem procesnem pravu dopustna pravna sredstva zoper sodbo, izdano v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, in v kakšnem roku se taka pravna sredstva vložijo. Komisija te podatke objavi.

▼M2

2.  Za vsa pravna sredstva se uporabljata člena 15a in 16.

Člen 18

Preskus sodbe v izjemnih primerih

1.  Tožena stranka, ki se ni spustila v postopek, ima pravico zahtevati preskus sodbe, izdane v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti pred pristojnim sodiščem države članice, v kateri je bila sodba izdana, kadar:

razen če tožena stranka ni izpodbijala sodbe, čeprav je imela to možnost.

2.  Rok za vložitev zahteve za preskus je 30 dni. Teči začne na dan, ko je bila tožena stranka dejansko seznanjena z vsebino sodbe in je bila sposobna ukrepati, vendar najpozneje na dan prvega izvršilnega ukrepa, zaradi katerega postane njeno premoženje v celoti ali delno nerazpoložljivo. Ta rok se ne sme podaljšati.

3.  Če sodišče zavrne zahtevo za preskus iz odstavka 1, ker za to ni podan noben od razlogov za preskus iz navedenega odstavka, ostane sodba v veljavi.

Če sodišče odloči, da je preskus utemeljen iz enega od razlogov iz odstavka 1, je sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, nična. Vendar tožeča stranka ne izgubi pravic, ki izhajajo iz morebitnega pretrganja prekluzivnih ali zastaralnih rokov, če se takšno pretrganje uporablja po nacionalnem pravu.

▼B

Člen 19

Veljavno procesno pravo

Ob upoštevanju določb te uredbe evropski postopek v sporih majhne vrednosti ureja procesno pravo države članice, v kateri teče postopek.

POGLAVJE III

PRIZNAVANJE IN IZVRŠBA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI

Člen 20

Priznavanje in izvršba

1.  Sodba, izdana v državi članici v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, se prizna in izvrši v drugi državi članici brez potrdila o izvršljivosti in brez vsakršne možnosti nasprotovanja njenemu priznanju.

▼M2

2.  Sodišče na zahtevo stranke brez dodatnih stroškov izda potrdilo v zvezi s sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, pri čemer uporabi standardni obrazec D iz Priloge IV. Tej stranki na zahtevo priskrbi potrdilo v katerem koli drugem uradnem jeziku institucij Unije tako, da uporabi večjezični dinamični standardni obrazec, dostopen na evropskem portalu e-pravosodje. S to uredbo sodišče nikakor ni zavezano, da zagotovi prevod in/ali transliteracijo besedila, vpisanega v prazna besedilna polja v tem potrdilu.

▼B

Člen 21

Postopek izvršbe

1.  Brez poseganja v določbe tega poglavja ureja postopke izvršbe zakonodaja države članice izvršbe.

Vsaka sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, se izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe.

2.  Stranka, ki zahteva izvršbo, predloži:

▼M2

▼B

3.  Stranki, ki zahteva izvršbo sodbe izdane v evropskem postopku v sporu majhne vrednosti v drugi državi članici, ni treba imeti:

v državi članici izvršbe, razen kadar gre za pooblaščene osebe za izvršilni postopek.

4.  Od stranke, ki v eni državi članici zaprosi za izvršbo sodbe, izdane v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, v drugi državi članici, se na podlagi tega, da je tuj državljan ali da nima stalnega prebivališča ali bivališča v državi članici izvršbe, ne sme zahtevati nobene varščine, jamstva ali pologa ne glede na to, kako se imenuje.

▼M2

Člen 21a

Jezik potrdila

1.  Vsaka država članica lahko navede uradni jezik ali uradne jezike institucij Unije, ki ni(-so) njen(-i) uradni jezik(-i) in ki ga/jih lahko sprejme za potrdilo iz člena 20(2).

2.  Vsak prevod informacij o vsebini sodbe, danih v potrdilu iz člena 20(2), opravi oseba, ki je pooblaščena za prevajanje v eni od držav članic.

▼B

Člen 22

Odklonitev izvršbe

1.  Pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo osebe, proti kateri je vložena izvršba, odkloni izvršbo, če je sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, nezdružljiva s prejšnjo sodbo, izdano v kateri koli državi članici ali tretji državi, če:

2.  Pod nobenim pogojem se sodba izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede njene vsebine.

Člen 23

Prekinitev ali omejitev izvršbe

Kadar stranka vloži pravno sredstvo zoper sodbo, izdano v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, ali je vloga takega pravnega sredstva še vedno možna, ali je stranka vložila zahtevek za preskus sodbe v smislu člena 18, lahko pristojno sodišče ali pristojni organ v državi članici izvršbe na zahtevo stranke, proti kateri je vložena izvršba:

▼M2

Člen 23a

Sodne poravnave

Sodna poravnava, ki jo potrdi sodišče ali je sklenjena pred sodiščem med evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti in je izvršljiva v državi članici, v kateri je tekel postopek, se prizna in izvrši v drugi državi članici pod enakimi pogoji kot sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.

Za sodne poravnave se smiselno uporabljajo določbe poglavja III.

▼B

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Obveščanje

Države članice sodelujejo pri obveščanju splošne in strokovne javnosti o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, vključno s stroški, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene v skladu z Odločbo 2001/470/ES.

▼M2

Člen 25

Informacije, ki jih zagotovijo države članice

1.  Države članice Komisiji do 13. januarja 2017 sporočijo:

Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremembah teh informacij.

2.  Komisija objavi informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1, na kakršen koli primeren način, na primer na evropskem portalu e-pravosodje.

Člen 26

Spremembe prilog

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembami prilog I do IV.

Člen 27

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 26 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 13. januarja 2016.

3.  Prenos pooblastila iz člena 26 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 26, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 28

Pregled

1.  Komisija do 15. julija 2022 Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o delovanju te uredbe, vključno z oceno ali:

Temu poročilu se, če je primerno, priložijo zakonodajni predlogi.

V ta namen države članice Komisiji do 15. julija 2021 zagotovijo informacije v zvezi s številom vlog v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti ter številom zahtevkov za izvršbo sodb, izdanih v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.

2.  Komisija do 15. julija 2019 Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o obveščanju o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti v državah članicah ter lahko pripravi priporočila o tem, kako bi lahko ta postopek bil bolj poznan.

▼B

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009, razen člena 25, ki se uporablja od 1. januarja 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

▼M3

---

PRILOGA I

---

PRILOGA II

---

PRILOGA III

---

PRILOGA IV

---

( 1 ) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

( 2 ) Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 1).