(a)

državno pomoč za zasnovo in proizvodnjo okolju prijaznih izdelkov, strojev, opreme ali prevoznih sredstev, katerih cilj je delovati z manjšo količino naravnih virov, ter ukrepe, ki so bili sprejeti v obratih ali drugih proizvodnih enotah za izboljšanje varnosti ali higiene (10);

(b)

državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije, za katero veljajo pravila iz okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (11);

(c)

državno pomoč, ki je zajeta v pravilih o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju (12) ali v sektorju ribištva in akvakulture (13);

(d)

državno pomoč za jedrsko energijo.

(a)

pomoč za zmanjšanje in odvzem emisij toplogrednih plinov, tudi prek podpore za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost;

(b)

pomoč za izboljšanje energijske in okoljske učinkovitosti stavb;

(c)

pomoč za nakup in najem čistih vozil (za zračni, cestni, železniški prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz) in čiste mobilne opreme za spremljajoče storitve ter za naknadno opremljanje vozil in mobilne opreme za spremljajoče storitve;

(d)

pomoč za vzpostavitev infrastrukture za polnjenje ali oskrbo z gorivom za čista vozila;

(e)

pomoč za učinkovito rabo virov in podporo prehodu na krožno gospodarstvo;

(f)

pomoč za preprečevanje ali zmanjšanje onesnaževanja, ki ni onesnaževanje s toplogrednimi plini;

(g)

pomoč za sanacijo okoljske škode, rehabilitacijo naravnih habitatov in ekosistemov, varovanje ali obnovo biotske raznovrstnosti ter izvajanje sonaravnih rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev;

(h)

pomoč v obliki znižanj davkov ali davkom podobnih dajatev;

(i)

pomoč za zanesljivost oskrbe z električno energijo;

(j)

pomoč za energetsko infrastrukturo;

(k)

pomoč za daljinsko ogrevanje in hlajenje;

(l)

pomoč v obliki znižanj dajatev za električno energijo za energetsko intenzivne uporabnike;

(m)

pomoč za zaprtje elektrarn, ki uporabljajo premog, šoto ali oljni skrilavec, in rudarskih obratov v zvezi s pridobivanjem premoga, šote ali oljnega skrilavca;

(n)

pomoč za študije ali svetovalne storitve v zvezi s podnebjem, varstvom okolja in energijo.

(1)

„ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

(2)

„intenzivnost pomoči“ pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov. Vse zneske je treba upoštevati pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Kadar se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, mora biti znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev. Pomoč, plačljivo v več obrokih, je treba izračunati v vrednosti ob dodelitvi. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči pri ugodnem posojilu (16), mora biti referenčna obrestna mera, ki se uporablja ob dodelitvi. Intenzivnost pomoči se izračuna na upravičenca;

(3)

„območja, ki prejemajo pomoč“ pomeni območja, ki so ob dodelitvi pomoči določena v odobreni karti regionalne pomoči v skladu s členom 107(3), točki (a) in (c), Pogodbe;

(4)

„izravnava“ za električno energijo pomeni izravnavo, kot je opredeljena v členu 2, točka 10, Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(5)

„bilančno odgovorni akter“ pomeni bilančno odgovornega akterja, kot je opredeljen v členu 2, točka 14, Uredbe (EU) 2019/943;

(6)

„biotska raznovrstnost“ pomeni biotsko raznovrstnost, kot je opredeljena v členu 2, točka 15, Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(7)

„pogonska biogoriva“ pomeni pogonska biogoriva, kot so opredeljena v členu 2, točka 33, Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(8)

„bioplin“ pomeni bioplin, kot je opredeljen v členu 2, točka 28, Direktive (EU) 2018/2001;

(9)

„druga tekoča biogoriva“ pomeni biogoriva, kot so opredeljena v členu 2, točka 32, Direktive (EU) 2018/2001;

(10)

„biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele izdelkov, odpadkov in ostankov biološkega izvora, kot so opredeljeni v členu 2, točka 24, Direktive (EU) 2018/2001;

(11)

„biomasna goriva“ pomeni biomasna goriva, kot so opredeljena v členu 2, točka 27, Direktive (EU) 2018/2001;

(12)

„mehanizem za zmogljivost“ pomeni mehanizem za zmogljivost, kot je opredeljen v členu 2, točka 22, Uredbe (EU) 2019/943;

(13)

„zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida“ pomeni sklop tehnologij, ki omogočajo zajemanje ogljikovega dioksida (CO2), ki ga spuščajo industrijski obrati, vključno z emisijami, neločljivo povezanimi s procesi, ali njegovo zajemanje neposredno iz zunanjega zraka za njegov prevoz na območje shranjevanja in vbrizgavanje v primerne podzemne geološke formacije za trajno shranjevanje;

(14)

„zajemanje in uporaba ogljikovega dioksida“ pomeni sklop tehnologij, ki omogočajo zajemanje CO2, ki ga spuščajo industrijski obrati, vključno z emisijami, neločljivo povezanimi s procesi, ali njegovo zajemanje neposredno iz zunanjega zraka in prevoz na kraj porabe ali uporabe CO2 za popolno uporabo zadevnega CO2;

(15)

„odvzem CO2“ pomeni antropogene dejavnosti za odstranjevanje CO2 iz ozračja in njegovo trajno shranjevanje v geoloških, kopenskih ali oceanskih zbiralnikih ali izdelkih. Vključuje obstoječo in morebitno antropogeno izboljševanje bioloških ali geokemičnih ponorov ter neposredno zajemanje iz zraka in shranjevanje, ne pa tudi naravne uporabe CO2, ki je ne povzročajo neposredno človekove dejavnosti;

(16)

„shema obveznosti dobavitelja“ pomeni shemo, v okviru katere se ustvarja vrednost za ponujanje blaga ali storitev s certificiranjem tega blaga ali storitev in naložitvijo obveznosti nakupa certifikatov dobaviteljem ali potrošnikom;

(17)

„čista mobilna oprema za zemeljsko oskrbo“ pomeni mobilno opremo, ki se uporablja za spremljajoče storitvene storitve v zračnem ali pomorskem prometu in ima ničelne neposredne (izpušne) emisije CO2;

(18)

„čista mobilna oprema za spremljajoče storitve“ pomeni čisto mobilno terminalsko opremo in čisto mobilno opremo za zemeljsko oskrbo;

(19)

„čista mobilna terminalska oprema“ pomeni mobilno opremo za natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje blaga in intermodalnih nakladalnih enot ter prevoz tovora na območju terminalov, ki ima ničelne neposredne (izpušne) emisije CO2 ali, če ni alternativ z ničelnimi neposrednimi (izpušnimi) emisijami CO2, precej manjše neposredne (izpušne) emisije CO2 kot običajna terminalska oprema;

(20)

„čisto vozilo“ pomeni:

(21)

„soproizvodnja“ ali soproizvodnja toplote in električne energije pomeni soproizvodnjo, kot je opredeljena v členu 2, točka 30, Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23);

(22)

„onesnaženo območje“ pomeni območje, na katerem je potrjena prisotnost materialov ali snovi, ki jo je povzročila človekova dejavnost, do take stopnje, da predstavlja precejšnje tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ob upoštevanju sedanje in odobrene prihodnje rabe zemljišča, morskega dna ali rek;

(23)

„predstavitveni projekt“ pomeni predstavitveni projekt, kot je opredeljen v členu 2, točka 24, Uredbe (EU) 2019/943;

(24)

„digitalizacija“ pomeni uvedbo tehnologij za elektronske naprave in/ali sisteme, ki omogočajo povečanje funkcionalnosti izdelkov, razvoj spletnih storitev, posodobitev procesov ali prehod na poslovne modele, ki temeljijo na opuščanju posrednikov pri proizvodnji blaga in zagotavljanju storitev, ter imajo v končnem smislu transformativni učinek;

(25)

„odstranjevanje“ pomeni odstranjevanje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 19, Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24);

(26)

„operater distribucijskega sistema“ pomeni operaterja distribucijskega sistema, kot je opredeljen v členu 2, točka 29, Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta (25);

(27)

„daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni daljinsko ogrevanje ali daljinsko hlajenje, kot je opredeljeno v členu 2, točka 19, Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (26);

(28)

„sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja“ pomeni objekte za proizvodnjo toplote in/ali hlajenja (proizvodni obrati za ogrevanje/hlajenje), hranilnike toplote in distribucijsko omrežje (primarno omrežje (za prenos) in sekundarno omrežje cevovodov za oskrbo potrošnikov s toploto). Sklic na daljinsko ogrevanje je treba razlagati kot sklic na sisteme daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja, odvisno od tega, ali omrežja zagotavljajo ogrevanje ali hlajenje skupaj ali ločeno;

(29)

„ekoinovacija“ pomeni vse oblike inovativnih dejavnosti, vključno z novimi proizvodnimi procesi, novimi izdelki ali storitvami ter novimi načini upravljanja in poslovanja, s katerimi se dosežeta precejšnje izboljšanje varstva okolja in precejšnje zmanjšanje vpliva onesnaževanja na okolje ali so namenjeni temu. Za namene te opredelitve se naslednje ne šteje za inovacije:

(30)

„ekosistem“ pomeni ekosistem, kot je opredeljen v členu 2, točka 13, Direktive (EU) 2020/852;

(31)

„energijska učinkovitost“ pomeni energijsko učinkovitost, kot je opredeljena v členu 2, točka 4, Direktive 2012/27/EU;

(32)

„shranjevanje energije“ pomeni shranjevanje energije v elektroenergetskem sistemu, kot je opredeljeno v členu 2, točka 59, Direktive (EU) 2019/944;

(33)

„objekt za shranjevanje energije“ pomeni objekt za shranjevanje energije v elektroenergetskem sistemu, kot je opredeljen v členu 2, točka 60, Direktive (EU) 2019/944;

(34)

„učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ pomeni učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, kot je opredeljeno v členu 2, točka 41, Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

(35)

„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo, ki jo proizvedejo obrati, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije, kot so opredeljeni v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001, ter delež v smislu kurilne vrednosti energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo mešani obrati, ki uporabljajo tudi konvencionalne vire energije. Vključuje električno energijo iz obnovljivih virov, ki se uporablja za polnjenje sistemov za shranjevanje, priključenih pri odjemalcu (nameščenih skupaj z napravo za energijo iz obnovljivih virov ali kot njen dodatek), vendar ne vključuje električne energije, proizvedene kot rezultat sistemov za shranjevanje;

(36)

„energetska infrastruktura“ (27) pomeni vso fizično opremo ali objekt, ki je v Uniji ali povezuje Unijo z eno ali več tretjimi državami in ki spada v naslednje kategorije:

(37)

„energijska učinkovitost“ pomeni energetsko učinkovitost stavb, kot je opredeljena v členu 2, točka 4, Direktive 2010/31/EU;

(38)

„prihranek energije“ pomeni prihranek energije, kot je opredeljen v členu 2, točka 5, Direktive 2012/27/EU;

(39)

„varstvo okolja“ pomeni vse ukrepe ali dejavnosti, namenjene zmanjšanju ali preprečevanju onesnaževanja, negativnih vplivov na okolje ali druge škode, ki jo fizičnemu okolju (vključno z zrakom, vodo in tlemi), ekosistemom ali naravnim virom povzročajo človekove dejavnosti, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb, zmanjšanjem tveganja take škode, varovanjem ali obnovo biotske raznovrstnosti, ali zagotovitev učinkovitejše rabe naravnih virov, vključno z ukrepi za varčevanje z energijo in rabo obnovljivih virov energije ter drugimi tehnikami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter za prehod na modele krožnega gospodarstva za zmanjšanje uporabe neobdelanih materialov in povečanje učinkovitosti. Zajema tudi ukrepe za okrepitev prilagoditvene sposobnosti in čim večje zmanjšanje ranljivosti za podnebne vplive;

(40)

„okoljski davek ali davku podobna dajatev“ pomeni davek ali dajatev, ki se uporablja za posebno davčno osnovo, izdelke ali storitve, ki jasno negativno vplivajo na okolje ali s katerimi se poskušajo zaračunati določene dejavnosti, blago ali storitve, da bi bili okoljski stroški lahko vključeni v njihovo ceno ali da bi se proizvajalci in potrošniki usmerili na dejavnosti, ki bolj spoštujejo okolje;

(41)

„načrt ocenjevanja“ pomeni dokument, ki zajema eno ali več shem pomoči in vsebuje vsaj naslednje minimalne vidike:

(42)

„shema razširjene odgovornosti proizvajalca“ pomeni shemo razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je opredeljena v členu 3, točka 21, Direktive 2008/98/ES;

(43)

„proizvajalec“ pomeni podjetje, ki proizvaja električno energijo za komercialne namene;

(44)

„toplogredni plin“ pomeni vsak plin, ki z absorbiranjem infrardečega sevanja prispeva k učinku tople grede, vključno z ogljikovim dioksidom, metanom, dušikovim oksidom in fluoriranimi plini, kot so fluorirani ogljikovodiki;

(45)

„soproizvodnja z visokim izkoristkom“ pomeni soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v členu 2, točka 34, Direktive 2012/27/EU;

(46)

„operater vodikovega omrežja“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnosti prenosa in je odgovorna za obratovanje vodikovega omrežja, zagotavljanje njegovega vzdrževanja in po potrebi za njegov razvoj na danem območju, za medsebojne povezave z drugimi vodikovimi omrežji, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po transportu vodika;

(47)

„odstopanje“ pomeni odstopanje, kot je opredeljeno v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) 2017/2195;

(48)

„bilančni obračun“ pomeni bilančni obračun, kot je opredeljen v členu 2, točka 9, Uredbe (EU) 2017/2195;

(49)

„bilančni obračunski interval“ pomeni bilančni obračunski interval, kot je opredeljen v členu 2, točka 15, Uredbe (EU) 2019/943;

(50)

„individualna pomoč“ pomeni ad hoc pomoč in pomoč, ki je dodeljena na podlagi sheme pomoči in jo je treba priglasiti;

(51)

„prekinljiva shema“ pomeni ukrep za zanesljivost oskrbe z električno energijo, s katerim naj bi se zagotovila stabilna frekvenca v elektroenergetskem sistemu ali obravnavale kratkoročne težave z zanesljivostjo oskrbe, med drugim s prekinitvijo napajanja;

(52)

„mikropodjetje“ pomeni podjetje, ki izpolnjuje pogoje za mikropodjetja iz priporočila Komisije o opredelitvi mikro-, malih in srednjih podjetij (32);

(53)

„sonaravna rešitev“, pomeni rešitev, ki ima navdih in podporo v naravi, ki je stroškovno učinkovita, hkrati zagotavlja okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomaga graditi odpornost in ki z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi posegi v mesta, kopenske in morske krajine prinaša več narave ter naravnih značilnosti in procesov ter njihovo večjo raznolikost;

(54)

„ukrep za prezasedenost omrežja“ pomeni ukrep za zanesljivost oskrbe z električno energijo, s katerim naj bi se nadomestila nezadostnost omrežja za prenos ali distribucijo električne energije;

(55)

„onesnaževalo“ pomeni onesnaževalo, kot je opredeljeno v členu 2, točka 10, Direktive (EU) 2020/852;

(56)

„onesnaževalec“ pomeni onesnaževalca, kot je opredeljen v Prilogi, točka 3, Priporočila Sveta 75/436/Euratom, ESPJ, EGS (33);

(57)

„onesnaževanje“ pomeni onesnaževanje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 2, Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (34);

(58)

„načelo ‚onesnaževalec plača‘“ pomeni, da mora stroške ukrepov za boj proti onesnaževanju nositi onesnaževalec, ki povzroča onesnaževanje;

(59)

„priprava za ponovno uporabo“ pomeni pripravo za ponovno uporabo, kot je opredeljena v členu 3, točka 16, Direktive 2008/98/ES;

(60)

„infrastruktura za polnjenje“ pomeni stacionarno ali mobilno infrastrukturo za oskrbo čistih vozil ali čiste mobilne opreme za spremljajoče storitve z električno energijo;

(61)

„predelava“ pomeni predelavo, kot je opredeljena v členu 3, točka 15, Direktive 2008/98/ES;

(62)

„recikliranje“ pomeni recikliranje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 17, Direktive 2008/98/ES;

(63)

„referenčni projekt“ pomeni projekt, ki se uporablja kot primer in je reprezentativen za povprečni projekt v kategoriji upravičencev do sheme pomoči;

(64)

„infrastruktura za oskrbo z gorivom“ pomeni stacionarno ali mobilno infrastrukturo za oskrbo z vodikom, zemeljskim plinom v plinasti (stisnjeni zemeljski plin – SZP) in tekoči obliki (utekočinjeni zemeljski plin – UZP), bioplinom in pogonskimi biogorivi, vključno z naprednimi pogonskimi biogorivi, ali sintetičnimi gorivi, proizvedenimi iz energije iz obnovljivih virov ali nizkoogljične energije;

(65)

„rehabilitacija“ pomeni ukrep okoljskega upravljanja za ponovno vzpostavitev ravni delovanja ekosistema na degradiranih območjih, katerega namen sta obnovitev in nadaljnje zagotavljanje ekosistemskih storitev, ne biotske raznovrstnosti in celovitosti določenega naravnega ali polnaravnega referenčnega ekosistema;

(66)

„sanacija“ pomeni ukrepe okoljskega upravljanja, kot je odstranjevanje ali razstrupljanje onesnaževal ali presežka hranil iz tal in vode, z namenom odstranitve virov degradacije;

(67)

„električna energija iz obnovljivih virov“ pomeni električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001;

(68)

„skupnost na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, točka 16, Direktive (EU) 2018/2001;

(69)

„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001;

(70)

„obnovljiv vodik“ pomeni vodik, proizveden iz energije iz obnovljivih virov v skladu z metodologijami, določenimi za tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora v Direktivi (EU) 2018/2001;

(71)

„tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu“ pomeni tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, kot so opredeljena v členu 2, točka 36, Direktive (EU) 2018/2001;

(72)

„zadostnost virov“ pomeni raven proizvedene zmogljivosti, ki se šteje kot zadostna za izpolnitev potreb na trgovalnem območju v katerem koli obdobju, na podlagi uporabe konvencionalnega statističnega kazalnika, kot ga uporabljajo organizacije, ki po presoji institucij Unije opravljajo bistveno vlogo pri vzpostavljanju enotnega trga z električno energijo, na primer Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E);

(73)

„učinkovita raba virov“ pomeni zmanjšanje količine surovin, potrebnih za enoto proizvodnje, ali nadomestitev primarnih surovin s sekundarnimi;

(74)

„obnova“ pomeni postopek za podporo okrevanju ekosistema kot način ohranjanja biotske raznovrstnosti in povečanja odpornosti ekosistema, zlasti proti podnebnim spremembam. Obnova ekosistemov vključuje ukrepe, sprejete za izboljšanje stanja ekosistema in ponovno oblikovanje ali ponovno vzpostavitev ekosistema, kadar se je stanje poslabšalo, ter izboljšanje odpornosti ekosistema proti podnebnim spremembam in njegovega prilagajanja podnebnim spremembam;

(75)

„ponovna uporaba“ pomeni ponovno uporabo, kot je opredeljena v členu 3, točka 13, Direktive 2008/98/ES, in vključuje vsak postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za namene, za katere so bili prvotno izdelani;

(76)

„malo podjetje“ pomeni podjetje, ki izpolnjuje pogoje za mala podjetja iz priporočila Komisije o opredelitvi mikro-, malih in srednjih podjetij;

(77)

„malo in srednje podjetje“ (MSP) pomeni podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz priporočila Komisije o opredelitvi mikro-, malih in srednjih podjetij;

(78)

„malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni MSP in ima največ 499 zaposlenih, izračunano v skladu s členi 3 do 6 Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 (35), ter katerega letni promet ne presega 100 milijonov EUR ali katerega letna bilanca stanja ne presega 86 milijonov EUR. Več subjektov se šteje za eno podjetje, če je izpolnjen kateri koli od pogojev iz člena 3, točka 3, Priloge I k Uredbi (EU) št. 651/2014;

(79)

„pametno polnjenje“ pomeni polnjenje, pri katerem se intenzivnost električne energije, dobavljene akumulatorju, prilagodi v realnem času na podlagi informacij, prejetih prek elektronske komunikacije;

(80)

„pripravljenost na pametne sisteme“ pomeni zmogljivost stavb ali stavbnih enot, da svoje delovanje prilagodijo potrebam uporabnika, vključno z optimizacijo energijske in splošne učinkovitosti, ter da prilagodijo svoje delovanje v odziv na signale iz omrežja;

(81)

„standardne bilančne odgovornosti“ pomeni nediskriminatorne bilančne odgovornosti ne glede na tehnologijo, v okviru katerih noben proizvajalec ni izvzet iz bilančne odgovornosti, kot je določeno v členu 5 Uredbe (EU) 2019/943;

(82)

„začetek del“ pomeni prvo odločno zavezo (na primer za naročilo opreme ali začetek gradnje), po kateri naložbe ni več mogoče preklicati. Nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del. Pri prevzemih „začetek del“ pomeni trenutek, ko se pridobijo sredstva, ki so neposredno povezana s kupljeno poslovno enoto;

(83)

„strateška rezerva“ pomeni mehanizem za zmogljivost, pri katerem se zmogljivost v zvezi z električno energijo, kot je proizvodnja, shranjevanje ali prilagajanje odjema, hrani zunaj trga električne energije in dispečira le v posebnih okoliščinah;

(84)

„skupni stroški lastništva“ pomeni skupne stroške pridobitve in lastništva vozila v njegovi življenjski dobi, vključno s stroški pridobitve in najema vozila, stroški goriva, stroški vzdrževanja in popravil, stroški zavarovanja, stroški financiranja in davki;

(85)

„operater prenosnega sistema“ pomeni operaterja prenosnega sistema, kot je opredeljen v členu 2, točka 35, Direktive (EU) 2019/944;

(86)

„vozilo“ pomeni kar koli od naslednjega:

(87)

„obdelava“ pomeni obdelavo, kot je opredeljena v členu 3, točka 14, Direktive 2008/98/ES;

(88)

„najnižja davčna stopnja Unije“ pomeni najnižjo raven obdavčitve, določeno v zakonodaji Unije; v zvezi z energenti in električno energijo to pomeni najnižjo raven obdavčitve iz Priloge I k Direktivi Sveta 2003/96/ES (36);

(89)

„standard Unije“ pomeni:

(90)

„odpadek“ pomeni odpadek, kot je opredeljen v členu 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES;

(91)

„odvečna toplota“ pomeni odvečno toploto, kot je opredeljena v členu 2, točka 9, Direktive (EU) 2018/2001.

(a)

v zvezi s prvim (pozitivnim) pogojem, da pomoč pospešuje razvoj gospodarske dejavnosti:

(b)

v zvezi z drugim (negativnim) pogojem, da pomoč nima neutemeljenega vpliva na trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi:

(a)

se pomoč dodeli samodejno v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ter brez nadaljnjega uveljavljanja diskrecijske pravice države članice, ukrep pa je bil sprejet in je začel veljati, preden se je projekt ali dejavnost, za katero je bila dodeljena pomoč, začela izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že bila zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti;

(b)

nacionalni organi pred začetkom del objavijo obvestilo o nameri za določitev predlaganega ukrepa pomoči, ki ga mora Komisija potrditi v skladu s členom 108(3) Pogodbe. To obvestilo je treba objaviti na javnem spletnem mestu ali v drugem javnem mediju s podobno širokim in enostavnim dostopom ter v njem jasno navesti vrsto projektov, ki so po predlogu države članice upravičeni, in datum, po katerem namerava država članica šteti take projekte za upravičene. Predlagana upravičenost ne sme biti neutemeljeno omejena. Upravičenec mora organ, ki dodeli pomoč, pred začetkom del obvestiti, da je predlagani ukrep pomoči obravnaval kot pogoj za sprejete odločitve o naložbi. Kadar se država članica pri dokazovanju spodbujevalnega učinka opira na tako obvestilo, mora pri priglasitvi državne pomoči predložiti izvod obvestila in povezavo na spletno mesto, na katerem je bilo objavljeno, ali ustrezno dokazilo, da je obvestilo na voljo javnosti;

(c)

pomoč za tekoče poslovanje se dodeli obstoječim obratom za okolju prijazno proizvodnjo, pri čemer „začetka del“ ni, ker ni nobene pomembne nove naložbe. V teh primerih je mogoče spodbujevalni učinek dokazati na podlagi spremembe za okolju prijazno obratovanje obrata, namesto cenejšega in okolju manj prijaznega, alternativnega obratovanja.

(a)

Negativne eksternalije: pri ukrepih okoljske pomoči so te najpogostejše, nastanejo pa zaradi neustrezne cene onesnaževanja, kar pomeni, da zadevno podjetje ne nosi vseh stroškov onesnaževanja. V tem primeru podjetja, ki delujejo v lastnem interesu, nimajo zadostnih spodbud, da bi pri izbiri določene tehnologije ali odločanju o ravni proizvodnje upoštevala negativne eksternalije, ki so posledica njihove gospodarske dejavnosti. Povedano drugače, stroški, ki jih ima podjetje, ne odražajo v celoti stroškov, ki jih imajo potrošniki in širša družba. Zato podjetja običajno nimajo zadostnih spodbud za znižanje ravni onesnaževanja, ki ga povzročajo, ali za sprejetje posameznih ukrepov za varstvo okolja.

(b)

Pozitivne eksternalije: ker bodo imeli del koristi poleg vlagatelja tudi drugi udeleženci na trgu, bodo podjetja morda vlagala premalo. Pozitivne eksternalije se lahko na primer pojavijo pri naložbah v ekoinovacije, stabilnost sistema, nove in inovativne tehnologije za energijo iz obnovljivih virov ter inovativne ukrepe za prilagajanje odjema ali v primeru energetske infrastrukture ali ukrepov za zanesljivost oskrbe z električno energijo, ki koristijo številnim državam članicam ali večjemu številu potrošnikov.

(c)

Asimetrične informacije: običajno se pojavijo na trgih, na katerih so razlike med informacijami, ki so na voljo eni strani trga, in informacijami, ki so na voljo drugi strani trga. Tak položaj lahko na primer nastane, kadar zunanji finančni vlagatelji nimajo informacij glede verjetnih donosov projekta in tveganj v zvezi s projektom. Nastane lahko tudi pri sodelovanju na področju čezmejne infrastrukture, kadar ima ena stran manj informacij kot druga. Čeprav tveganje ali negotovost samo po sebi ne povzroča nedelovanja trga, je težava zaradi asimetričnih informacij povezana s stopnjo takega tveganja in negotovosti. Oboje je po navadi večje pri okoljskih naložbah, pri katerih je obdobje amortizacije običajno daljše, kar krepi poudarek na kratkoročnem obdobju, ki je lahko zaradi pogojev financiranja za take naložbe, zlasti za MSP, še večji.

(d)

Neuspešno usklajevanje: to lahko prepreči razvoj projekta ali njegovo učinkovito načrtovanje zaradi različnih interesov in spodbud vlagateljev (tako imenovanih ločenih spodbud), stroškov sklepanja pogodb ali sporazumov o zavarovanju odgovornosti, negotovosti glede skupnega rezultata in učinkov omrežja, na primer neprekinjene oskrbe z električno energijo. Tako neuspešno usklajevanje se lahko na primer pojavi v razmerju med lastnikom stavbe in najemnikom glede energijsko učinkovitih rešitev. Še dodatno ga lahko poslabšajo težave pri obveščanju, zlasti kadar so povezane z asimetričnimi informacijami. Nastane lahko tudi zaradi potrebe po doseganju določene kritične mase, preden je začetek projekta tržno privlačen, kar je lahko zlasti pomembno pri (čezmejnih) infrastrukturnih projektih.

(a)

postopek zbiranja ponudb je konkurenčen, kar pomeni, da je odprt, jasen, pregleden in nediskriminatoren, temelji na objektivnih merilih, ki so predhodno določena v skladu s ciljem ukrepa ter zagotavljajo čim manjše tveganje strateških ponudb;

(b)

merila se objavijo dovolj časa pred rokom za predložitev ponudb, da se omogoči učinkovita konkurenca (43);

(c)

proračun ali obseg, povezan s postopkom zbiranja ponudb, je zavezujoč, saj se lahko pričakuje, da vsi ponudniki ne bodo prejeli pomoči, pričakovano število ponudnikov zadostuje za zagotovitev učinkovite konkurence, zasnova postopkov zbiranja ponudb, v okviru katerih med izvajanjem sheme ni bilo prejetih dovolj ponudb, pa se popravi, da se v nadaljnjih postopkih zbiranja ponudb ali čim prej ponovno vzpostavi učinkovita konkurenca;

(d)

naknadne prilagoditve rezultata postopka zbiranja ponudb (kot so poznejša pogajanja o rezultatih ponudb ali racioniranje) se preprečijo, saj lahko ogrozijo učinkovitost rezultata postopka.

(a)

celotno besedilo odobrene sheme pomoči ali sklepa o dodelitvi individualne pomoči in njegovih izvedbenih določb ali povezava nanj;

(b)

informacije o vsaki individualni pomoči, ki je bila dodeljena ad hoc ali v okviru sheme pomoči, odobrene na podlagi teh smernic, in ki presega 100 000 EUR (48).

0,1–0,5;

0,5–1;

1–2;

2–5;

5–10;

10–30;

30–60;

60–100;

100–250;

250 in več.

(a)

zahteva za naknadno ocenjevanje, kot je opisana v poglavju 5; v takih primerih lahko Komisija omeji trajanje shem (običajno na štiri leta ali manj) z možnostjo naknadne ponovne priglasitve njihovega podaljšanja;

(b)

kadar se ne uporabi konkurenčni postopek zbiranja ponudb, zahteva za posamično priglasitev projektov podpore določenega obsega ali z določenimi značilnostmi;

(c)

zahteva za časovno omejitev ukrepov pomoči.

(a)

posojilo ali jamstvo za ponudnika ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti na podlagi pogodbe o zagotavljanju prihranka energije;

(b)

finančni produkt za refinanciranje zadevnega ponudnika (npr. odkup terjatev z regresom ali brez njega ali forfetiranje).

(a)

ukrep je ciljno usmerjen v specifičen sektorski ali tehnološki cilj, določen v pravu Unije (58), kot je shema za energijo iz obnovljivih virov ali energijsko učinkovitost (59);

(b)

ukrep je posebej namenjen podpori predstavitvenim projektom;

(c)

ukrep ni namenjen samo obravnavi razogljičenja, ampak tudi kakovosti zraka ali druge vrste onesnaževanja;

(d)

država članica opredeli razloge za pričakovanje, da lahko upravičeni sektorji ali inovativne tehnologije dolgoročno pomembno in stroškovno učinkovito prispevajo k varstvu okolja in temeljitemu razogljičenju;

(e)

ukrep je potreben za zagotovitev diverzifikacije, potrebne za preprečitev poslabšanja težav, povezanih s stabilnostjo omrežja (60);

(f)

predvideti je mogoče, da bodo z bolj selektivnim pristopom doseženi nižji stroški zagotavljanja varstva okolja (npr. z nižjimi stroški integracije v sistem zaradi diverzifikacije, tudi med obnovljivimi viri, kar bi lahko vključevalo tudi prilagajanje odjema in/ali shranjevanje) in/ali manjša izkrivljanja konkurence;

(g)

projekt je bil izbran na javnem razpisu kot del velikega integriranega čezmejnega projekta, ki ga je skupaj načrtovalo več držav članic in katerega cilj je pomembno prispevati k varstvu okolja v skupnem interesu Unije, ter uporablja inovativno tehnologijo, ki izhaja iz dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij, ki jo izvaja upravičenec ali drug subjekt, če ta pridobi pravice do uporabe rezultatov prejšnjih raziskav, razvoja in inovacij ali je med prvimi uporabniki inovativne tehnologije v svojem sektorju.

(a)

za ukrepe, pri katerih povprečna letna pomoč, ki se dodeli, po ocenah znaša vsaj 150 milijonov EUR, javno posvetovanje, ki traja vsaj šest tednov in zajema:

(b)

za ukrepe, pri katerih povprečna letna pomoč, ki se dodeli, po ocenah znaša manj kot 150 milijonov EUR, javno posvetovanje, ki traja vsaj štiri tedne in zajema:

(a)

z enotnim postopkom, odprtim za vse upravičence, ki izpolnjujejo pogoje, ne bi bil zagotovljen optimalen rezultat ali pa ne bi bilo mogoče doseči ciljev ukrepa; navedena utemeljitev se lahko nanaša na merila iz točke 96;

(b)

med pričakovanimi višinami ponudb različnih kategorij upravičencev obstajajo precejšnje razlike (na splošno to velja v primerih, kadar se pričakovane višine konkurenčnih ponudb – opredeljene na podlagi analize, ki se zahteva v skladu s točko 90 – razlikujejo za več kot 10 %); v tem primeru se lahko uporabijo ločeni konkurenčni postopki zbiranja ponudb, da med seboj konkurirajo kategorije upravičencev s podobnimi stroški.

(a)

potencialna ponudba ali število potencialnih ponudnikov sta premajhna, da bi bilo mogoče zagotoviti konkurenco; v tem primeru mora država članica dokazati, da konkurence ni mogoče po potrebi povečati z zmanjšanjem proračuna ali olajšanjem udeležbe v postopku zbiranja ponudb (npr. z opredelitvijo dodatnih zemljišč za razvoj ali prilagoditvijo predkvalifikacijskih zahtev);

(b)

upravičenci so majhni projekti, opredeljeni, kot sledi:

(c)

posamezni projekti izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

(a)

opredeljeni odjem v okviru sheme je manjši od potencialne ponudbe;

(b)

cena odkupa ali kazen, ki se uporablja za potrošnika ali dobavitelja, ki ne kupi zahtevanega števila certifikatov (tj. cena, ki pomeni najvišji znesek, ki ga je mogoče plačati za podporo), je dovolj visoka, da spodbuja izpolnjevanje obveznosti. Vendar bi morala kazen temeljiti na količinski opredelitvi iz točk 51, 52 in 53, da ne bi previsoka kazen vodila do prekomernega nadomestila;

(c)

kadar sheme vključujejo podporo za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, morajo države članice upoštevati informacije o že prejeti podpori iz dokumentacije o sistemu masne bilance na podlagi člena 30 Direktive (EU) 2018/2001, da preprečijo prekomerno nadomestilo.

(a)

obračunavanje za infrastrukturo bi moralo biti ločeno od vseh drugih dejavnosti, stroški dostopa in uporabe pa pregledni;

(b)

za pomoč bi morale veljati zaveze glede odprtja infrastrukture (71) tretjim osebam po poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih (vključno z javnimi razpisi za zahteve za priključitev pod enakimi pogoji), če to ne ogroža doseganja cilja pomoči;

(c)

prednost, ki jo upravičenci pridobijo do razvoja širšega omrežja, je morda treba izravnati, na primer s podporo dodatni razširitvi omrežja;

(d)

prednost, ki jo pridobijo namenski uporabniki, je morda treba omejiti in/ali deliti z drugimi akterji.

(a)

namestitev integriranih naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem, ki proizvajajo električno energijo, toploto ali hlad;

(b)

namestitev opreme za shranjevanje energije, proizvedene z napravami za energijo iz obnovljivih virov na kraju samem;

(c)

izgradnja in namestitev infrastrukture za polnjenje, namenjene uporabnikom stavbe, in povezane infrastrukture, kot so vodi, če je parkirišče v stavbi ali neposredno ob njej;

(d)

namestitev opreme za digitalizacijo okoljskega in energetskega upravljanja ter nadzora stavbe, zlasti za povečanje njene pripravljenosti na pametne sisteme, vključno s pasivnim hišnim ožičenjem ali strukturirano napeljavo kablov za podatkovna omrežja in pomožnim delom pasivnega omrežja na zemljišču, ki mu stavba pripada, vendar brez ožičenja ali kablov za podatkovna omrežja zunaj zemljišča;

(e)

druge naložbe, ki izboljšujejo energijsko ali okoljsko učinkovitost stavbe, vključno z naložbami v zelene strehe in opremo za zbiranje deževnice.

(a)

v primeru prenove obstoječih stavb izboljšanje energijske učinkovitosti, na podlagi katerega se povpraševanje po primarni energiji zmanjša za vsaj 20 % v primerjavi s stanjem pred naložbo, ali, kadar je izboljšanje del postopne prenove, zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji za vsaj 30 % v primerjavi s stanjem pred naložbo v petletnem obdobju,

(b)

v primeru ukrepov za prenovo, ki se nanašajo na namestitev ali zamenjavo samo ene vrste elementov stavbe (74) v smislu člena 2, točka 9, Direktive 2010/31/EU, zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji za vsaj 10 % v primerjavi s stanjem pred naložbo, če država članica dokaže, da ima ukrep na ravni sheme splošno pomemben učinek v smislu zmanjšanja povpraševanja po primarni energiji,

(c)

v primeru novih stavb izboljšanje energijske učinkovitosti, na podlagi katerega se povpraševanje po primarni energiji zmanjša za vsaj 10 % v primerjavi s pragom, določenim za zahteve za skoraj nič-energijske stavbe v okviru nacionalnih ukrepov za izvedbo Direktive 2010/31/EU.

(a)

finančne posrednike ali upravljavce sklada je treba izbrati v odprtem, preglednem in nediskriminatornem postopku, izvedenem v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ki se uporabljata;

(b)

vzpostavljeni so pogoji za zagotovitev, da se bodo finančni posredniki, vključno s skladi za energijsko učinkovitost ali energijo iz obnovljivih virov, upravljali na komercialni podlagi in zagotavljali odločitve o financiranju, usmerjene v dobiček;

(c)

upravljavci sklada za energijsko učinkovitost ali sklada za energijo iz obnovljivih virov ali drug finančni posrednik v največjem možnem obsegu prenese prednost na končne upravičence (lastnike stavbe ali najemnike) v obliki večjega obsega financiranja, nižjih zahtev glede zavarovanja s premoženjem, nižjih jamstvenih premij ali nižjih obrestnih mer.

(a)

kadar se tako omogoči, da se navedena vozila ali oprema štejejo za čista vozila oziroma čisto mobilno opremo za spremljajoče storitve, ali

(b)

kadar je to potrebno za to, da lahko plovila in zrakoplovi poleg ali namesto fosilnih goriv uporabljajo biogoriva in sintetična goriva, vključno s tekočimi in plinastimi gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenimi uporabi v prometu, ali povečajo njihov delež ali

(c)

kadar je to potrebno za to, da lahko plovila uporabljajo vetrni pogon.

(a)

kadar predvideno število udeležencev ne zadostuje za zagotovitev učinkovite konkurence ali preprečitev strateških ponudb;

(b)

kadar država članica zadovoljivo utemelji, da konkurenčni postopek zbiranja ponudb, kot je opisan v točkah 49 in 50, ni ustrezen za zagotavljanje sorazmernosti pomoči ter da se z uporabo alternativnih metod iz točk 177 do 180 ne bi povečalo tveganje neupravičenega izkrivljanja konkurence (82), odvisno od značilnosti ukrepa ali zadevnih sektorjev ali načinov prevoza, ali