(1)

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: Unija) je pogodbenica Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (1) (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt), ki je začel veljati 26. februarja 2020. V skladu s členom 21 Ženevskega akta so njegove pogodbenice članice posebne unije (v nadaljnjem besedilu: Lizbonska unija), ustanovljene z Lizbonskim sporazumom o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji (v nadaljnjem besedilu: Lizbonski sporazum). V skladu s členom 22(2)(a)(iii) Ženevskega akta bi morala skupščina Lizbonske unije spremeniti pravilnik v skladu z Ženevskim aktom.

(2)

Z začetkom veljavnosti Ženevskega akta se je pokazala potreba po preučitvi morebitnih sprememb Skupnega pravilnika v okviru Lizbonskega sporazuma ter Ženevskega akta (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik), s katerimi bi poenostavili in racionalizirali postopke v okviru lizbonskega sistema za mednarodno registracijo označb porekla in geografskih označb (v nadaljnjem besedilu: lizbonski sistem), tudi zato, da bi uporabnikom lizbonskega sistema zagotovili večjo jasnost.

(3)

Skupščina Lizbonske unije naj bi na generalnih skupščinah Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) od 14. do 22. julija 2022 sprejela spremembe Skupnega pravilnika.

(4)

Delovna skupina za razvoj lizbonskega sistema (v nadaljnjem besedilu: Lizbonska delovna skupina) je na četrtem zasedanju, ki je potekalo v Ženevi od 14. do 16. junija 2022, skupščini Lizbonske unije priporočila sprejetje različnih sprememb Skupnega pravilnika, kot jih je predlagal Mednarodni urad WIPO in spremenila Lizbonska delovna skupina.

(5)

S predlagano spremembo pravila 7(4)(a) Skupnega pravilnika se zagotavlja, da se samo za spremembe, ki se nanašajo na pravilo 5(2), plača pristojbina iz pravila 8(1)(ii) v zvezi s prenosom označbe porekla z Lizbonskega sporazuma na Ženevski akt. Ta prilagoditev bi olajšala pristop držav, ki so pogodbenice Lizbonskega sporazuma, k Ženevskemu aktu.

(6)

S predlagano spremembo pravila 8(1)(ii) Skupnega pravilnika bi se pristojbine za več sprememb, predloženih v isti zahtevi, omejile na 800 CHF. To bi povečalo privlačnost lizbonskega sistema in hkrati ohranilo njegovo finančno vzdržnost.

(7)

Predlagana sprememba pravila 9(1)(c) Skupnega pravilnika bi pojasnila, da se splošno načelo uporablja za vse zavrnitve, prejete v skladu s pravilom 9(1)(b), ki ga je treba brati v povezavi s pravilom 9(1)(c).

(8)

Predlagane spremembe pravila 15(1)(i) in (ii) Skupnega pravilnika bi racionalizirale postopek v zvezi z zahtevo za vpis spremembe, predloženo Mednarodnemu uradu WIPO.

(9)

S predlaganim črtanjem pravila 15(1)(vi) in predlagano spremembo pravila 16(2) Skupnega pravilnika bi se zagotovilo, da v primeru umika odpovedi v zvezi s pravilom 6(1)(d), ki zadeva nepravilnost v zvezi z zahtevo na podlagi uradnega obvestila, poslanega v skladu s pravilom 5(3) ali (4), ali izjave, dane v skladu s členom 7(4) Ženevskega akta, plačilo pristojbine za spremembo ne bi bilo več potrebno. V primeru odpovedi v skladu s pravilom 6(1)(d) je pogoj za umik odpovedi odprava nepravilnosti.

(10)

Predlagane spremembe naj bi začele veljati 1. januarja 2023 in bi morale poenostaviti in racionalizirati postopke v okviru lizbonskega sistema ter zagotoviti večjo jasnost za njegove uporabnike, kar je v interesu uporabnikov, upravičencev in deležnikov lizbonskega sistema v Evropski uniji.

(11)

Unija bi zato morala podpreti sprejetje teh sprememb.

(12)

Poleg tega je predsednik ob upoštevanju stališč, ki so jih delegacije izrazile na četrtem zasedanju Lizbonske delovne skupine v zvezi s pravilom 5(4) Skupnega pravilnika, in kot del sklepov zasedanja delovne skupine pozval delegacijo Unije, naj pravočasno predloži pisni predlog, da bo lahko nadalje obravnavan na naslednjem zasedanju delovne skupine.

(13)

Zato je primerno, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v skupščini Lizbonske unije –