(1)

Svet je z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 214/2013 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska, LRK ali zadevna država). Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo od 0 % do 26,1 % (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Preiskava, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se bo v nadaljnjem besedilu imenovala prvotna preiskava.

(2)

Svet je z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 215/2013 (3) uvedel tudi izravnalne dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom s Kitajske. Trenutno veljavne izravnalne dajatve znašajo od 13,7 % do 44,7 %.

(3)

Stopnja skupnih dajatev znaša od 13,7 % do 58,3 %.

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov (4)13. decembra 2017 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložilo združenje evropskih jeklarjev (EUROFER) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 70 % celotne proizvodnje nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji (v nadaljnjem besedilu: vložnik). Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek dokončnih protidampinških ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga in škode industriji Unije.

(5)

Komisija je 14. marca 2018 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Komisija je z obvestilom, objavljenim 14. marca 2018 v Uradnem listu Evropske unije (6), v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (7) napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka veljavnih dokončnih izravnalnih ukrepov za zadevne izdelke s poreklom s Kitajske.

(7)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov uradno obvestila naslednje strani: vložnika, znane proizvajalce iz Unije in njihova zadevna združenja, znane proizvajalce izvoznike s Kitajske, znane nepovezane uvoznike iz Unije, nepovezane uporabnike iz Unije, za katere je znano, da jih to zadeva, in organe v državi izvoznici.

(9)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku, navedenem v obvestilu o začetku, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Imele so tudi možnost, da pisno zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Pred začetkom postopka je 21 proizvajalcev Unije predložilo informacije, zahtevane za izbor vzorca, in izrazilo pripravljenost za sodelovanje s Komisijo. Na podlagi navedenega je Komisija začasno izbrala vzorec treh proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so reprezentativni za industrijo Unije v smislu obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Vzorčeni proizvajalci Unije so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 28 % ocenjene celotne proizvodnje industrije Unije in 27 % njenega celotnega obsega prodaje nepovezanim kupcem v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Ker pripomb ni prejela, je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se je štel za reprezentativen za industrijo Unije.

(12)

V zahtevku za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov je bilo opredeljenih devet nepovezanih uvoznikov, ki so bili pozvani, naj predložijo informacije za vzorčenje. Nobeden od njih se ni odzval.

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike s Kitajske pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(14)

Dva proizvajalca izvoznika sta poslala obrazec za vzorčenje, vendar nobeden od teh ni bil proizvajalec jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, kot je opredeljeno v obvestilu o začetku. Tretji proizvajalec izvoznik se je javil šest tednov po roku za pošiljanje odgovorov na obrazcih za vzorčenje. Ta proizvajalec izvoznik je pridobil status zainteresirane strani, vendar se je štel za nesodelujočega, saj ni nikoli odgovoril na obrazec za vzorčenje ali poskušal odgovoriti na vprašalnik proizvajalca izvoznika.

(15)

Zato proizvajalci izvozniki s Kitajske v preiskavi niso sodelovali.

(16)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije, vložniku in kitajski vladi. Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije in vložnik.

(17)

Komisija je preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(18)

Glede na zadostne razpoložljive dokaze na začetku preiskave, iz katerih je bil razviden obstoj znatnih izkrivljanj v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da bi bilo primerno začeti preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(19)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku pozvala vse proizvajalce izvoznike iz zadevne države, naj predložijo informacije, zahtevane v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Ista proizvajalca izvoznika, ki sta poslala odgovore na obrazcih za vzorčenje, sta nato predložila informacije, zahtevane v Prilogi III. Ker nista proizvajala izdelka, ki se pregleduje, ni bilo prejetih nobenih odgovorov, ki bi se nanašali na ta izdelek.

(20)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. Slednja ni poslala nobenega odgovora.

(21)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo podporne dokaze v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Niti kitajska vlada niti proizvajalci izvozniki niso predložili nobenih informacij niti dodatnih dokazov v zvezi s tem.

(22)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(23)

Komisija je 13. aprila 2018 objavila prvo obvestilo v zvezi z dokumentacijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 13. aprila 2018) (8), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih lahko uporabi za določitev normalne vrednosti v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabijo v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila šest možnih reprezentativnih držav, in sicer so to Argentina, Kolumbija, Malezija, Mehika, Tajska in Južna Afrika.

(24)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Pripombe je prejela le od vložnika. Organi zadevne države in proizvajalci izvozniki pripomb niso poslali.

(25)

Komisija je pripombe o obvestilu z dne 13. aprila 2018, ki jih je prejela od vložnika, obravnavala v drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 3. julija 2018 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 3. julija 2018) (9). Oblikovala je tudi seznam proizvodnih dejavnikov in ugotovila, da je Mehika v tej fazi najustreznejša reprezentativna država na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe. Pripombe je prejela le od vložnika. Ta uredba obravnava navedene pripombe.

(26)

Komisija je 22. februarja 2019 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na osnovi katerih namerava uvesti protidampinške dajatve (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z razkritjem.

(27)

Pripomb v zvezi s končnim razkritjem ni predložila nobena stran.

(28)

Zadevni izdelek, obravnavan v tem pregledu zaradi izteka ukrepov, je enak kot izdelek iz prvotne preiskave, in sicer gre za nekatere jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, tj. ploščato valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več) in z izjemo izdelkov s substratom s prevleko iz kroma ali kositra, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70 (oznake TARIC 7210708011, 7210708091, 7212408001, 7212408021, 7212408091, 7225990011, 7225990091, 7226997011 in 7226997091), s poreklom s Kitajske (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje, ali jekleni izdelek, prevlečen z organskim premazom).

(29)

Izdelek, ki se pregleduje, se pridobi z nanosom organskega premaza na ploščato valjane jeklene izdelke. Organski premaz jeklene izdelke zaščiti ter jim zagotovi estetske in funkcionalne lastnosti.

(30)

Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, se v glavnem uporabljajo v gradbeništvu in za nadaljnjo obdelavo izdelkov, ki se uporabljajo v tem sektorju. Uporabljajo se tudi za gospodinjske aparate.

(31)

Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb glede podobnega izdelka. Zato je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, potrdila, da imajo izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo na domačih trgih na Kitajskem in v reprezentativni državi Mehiki, ter izdelki, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v Uniji, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(32)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik. Proizvajalci izvozniki torej niso predložili odgovorov na vprašalnik niti nobenih podatkov o izvoznih cenah in stroških, domačih cenah in stroških, zmogljivosti, proizvodnji, naložbah itd. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki prav tako niso obravnavali dokazov iz spisa zadeve, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (10) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ter dodatnih dokazov, ki jih je zagotovil vložnik, iz katerih je razvidno, da je na take cene in stroške vplivalo znatno poseganje države. Komisija se je zato odločila, da bo v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva.

(34)

Kitajske organe in tretjega proizvajalca izvoznika, navedenega v uvodni izjavi 14, je obvestila o uporabi člena 18(1) osnovne uredbe in jim dala možnost, da predložijo pripombe. Prejela ni nobenih pripomb.

(35)

Na navedeni podlagi so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, predložitvah zainteresiranih strani in razpoložljivih statističnih podatkih iz zbirke podatkov iz člena 14(6).

(36)

Statistični podatki iz zbirke podatkov iz člena 14(6) za obdobje preiskave v zvezi s pregledom kažejo, da je bila iz LRK v Unijo uvožena majhna količina jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki je znašala 6 338 ton in obsegala 0,1 % celotne potrošnje Unije. Vendar so bili jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, uvoženi v 16 držav članic, uvoz pa je potekal celo obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je na podlagi tega sklenila, da je dejanski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen, zato je proučila, ali se je damping v navedenem obdobju nadaljeval.

(37)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(38)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(39)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(40)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(41)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze v spisu preiskave izpodbijejo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo na začetku preiskave. V zvezi s tem je Komisija pripravila poročilo, ki opisuje znatno poseganje države na mnogih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri mnogih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave. Zahtevek je vseboval tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(42)

Vložnik se je v odstavku 71 zahtevka in Prilogi 18 k zahtevku skliceval na dokument ministrstva za trgovino ZDA (11). V skladu z navedenim ministrstvom je jeklarski sektor razvrščen med „temeljne in nosilne industrije“, v katerih mora država „ohraniti razmeroma močan nadzor“. Dokument ministrstva za trgovino ZDA vsebuje sklicevanje na „dokument SASAC“ (12), ki gospodarske sektorje deli v tri kategorije in z njimi povezane podkategorije glede na opaženo potrebo po državnem nadzoru, ki so: (1) strateške industrije, ki „vplivajo na nacionalno varnost in gonilo gospodarstva“ ter v katerih mora država „ohraniti absoluten nadzor“; (2) „temeljne in nosilne industrije“, v katerih mora država „ohraniti razmeroma močan nadzor“, in (3) druge industrije, v katerih mora država „ohraniti vpliv“. V dokumentu SASAC je določen tudi splošen cilj, da se do leta 2010 oblikuje skupina pomembnih družb s temeljno vlogo, ki bo imela dokaj močan vpliv in bo postala gonilna sila za razvoj industrije, kar pomeni, da je treba vzpostaviti trden temelj, da bi se pomembne družbe s temeljno vlogo v petrokemičnem in telekomunikacijskem sektorju, sektorju električne energije in pomorskih prevozov ter gradbeništvu lahko razvijale in dosegle vrhunskost na svetovni ravni ter da bi to dosegle tudi pomembne družbe s temeljno vlogo v avtomobilskem in strojnem sektorju ter sektorju informacijske tehnologije.

(43)

V zvezi s stroški vroče in hladno valjanega jekla (v nadaljnjem besedilu: VVJ in HVJ), potrebnimi za ponovno valjanje, se je vložnik skliceval na prejšnji uredbi EU o uvedbi izravnalnih dajatev (13), v katerih je Komisija določila, da se subvencionirajo ploščati izdelki iz HVJ in VVJ. Po navedbah vložnika so bile posledice tega umetno nizke cene končnih izdelkov. Vložnik se je poleg tega skliceval na poročilo družbe Think!Desk (14) in trdil, da vsebuje tudi dokaze, da so številni kitajski proizvajalci lahko ponujali ploščate izdelke iz VVJ na kitajskem trgu po izkrivljenih cenah.

(44)

Vložnik je na koncu tudi trdil, da so veljavne domače kitajske cene za VVJ in HVJ glede na podatke, ki jih je zagotovila družba Global Platts (15) še vedno nižje od mednarodnih cen.

(45)

Vložnik je v zvezi s cinkom in prevlado družb v državni lasti v rudarski industriji poleg dokazov iz poročila predložil tudi dokaze o tem, da na Kitajskem trenutno velja 30-odstotni izvozni davek na cink (glej odstavke 87–89 in Prilogo 18 k zahtevku).

(46)

Vložnik je nadalje trdil, da obstajajo znatna izkrivljanja pri kemičnih sestavinah, kar je privedlo do znatnih izkrivljanj pri barvi in drugih kemičnih premazih, ki se uporabljajo v proizvodnji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Svojo trditev je utemeljil na dokazih iz poročila (poglavje 16 poročila z naslovom Kemijski sektor). V poročilu je na podlagi podatkov združenja China Chemical Enterprise Management Association (Kitajsko združenje za upravljanje kemijskih družb) navedeno, da so največje kemijske družbe (v letu 2015 glede na dohodek) na Kitajskem družbe v državni lasti, vključno z osmimi od takrat še desetih največjih kemijskih družb (16). Poleg tega se je vložnik skliceval tudi na poročilo KPMG, navedeno v Prilogi 18 k zahtevku, ki je pokazalo, da je deset vodilnih kitajskih kemijskih družb v državni lasti.

(47)

V zvezi z električno energijo je vložnik poleg poročila navedel tudi, da za proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, veljajo preferencialne cene električne energije (17), družba Chongquing Wanda Steel Strip pa naj bi bila upravičena do cen električne energije, nižjih od tistih, ki na splošno veljajo za večje industrijske družbe (18). Vložnik je nazadnje predložil javno dostopne informacije, po katerih naj bi skupina Shougang Group in družba Inner Mongolia Baotou Steel Union prejeli subvencije za ceno električne energije (19).

(48)

V zvezi s preferencialnimi posojili in drugo finančno podporo je vložnik poleg poročila opozoril na nedavno tiskovno poročilo, ki navaja, da se je nadzor kitajske vlade nad lokalnimi bankami na podlagi zakonodajnih sprememb v letu 2017 nadalje okrepil (20). Vložnik se je tudi skliceval na ugotovitve ministrstva za trgovino ZDA, v skladu s katerimi je sektor „v svoji osnovi še vedno izkrivljen s stališča tveganja pri določanju cen in dodeljevanja sredstev. Poleg tega analiza dinamike obrestne mere kaže, da so obrestne mere še vedno tesno povezane z ‚referenčnimi merami‘, ki jih objavi vlada, zato še niso tržno določene. Mehke proračunske omejitve, določanje cen, ki niso primerljive tržne cene, implicitna državna jamstva in smernice vladne politike neposredno ali posredno izkrivljajo formalni bančni sektor, medbančni trg, trg obveznic in nebančno kreditno dejavnost. Ta izkrivljanja se lahko neposredno povežejo z vladnim lastništvom, nadzor pa z razširjeno vlogo države v finančnem sistemu Kitajske in njenim vmešavanjem vanj“ (21).

(49)

Vložnik je opozoril, da je Komisija v svojih prejšnjih preiskavah ugotovila, da so večji proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prejeli subvencije v obliki preferencialnega posojila, zamenjav terjatev v lastniške deleže, infuzij lastniškega kapitala in olajšav za plačilo dividend kitajski vladi kot glavnemu delničarju (22). Poleg tega je navedel tudi številne druge proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki jim je bilo zagotovljeno preferencialno posojilo na podlagi njihovih letnih poročil (23).

(50)

Nazadnje se je vložnik skliceval na poročilo, ki ga je pripravila družba Think!Desk in v katerem je navedenih vsaj šest proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz kitajskega jeklarstva, ki so bili v letih 2016 in 2017 upravičeni do vladnih podpornih ukrepov v obliki zmanjševanja finančnega vzvoda ter zamenjav terjatev v lastniške deleže. Družba Think!Desk je te ukrepe opredelila kot subvencije (24).

(51)

V zahtevku je bilo opredeljenih več domnevnih dodatnih izkrivljanj v obliki fiskalne podpore in nizkih okoljskih standardov na Kitajskem, ki so že navedeni v poročilu. Vložnik se je zlasti skliceval na pretekle ugotovitve Komisije v zvezi z različnimi programi neposrednih davčnih oprostitev in znižanja davka, ki so umetno zmanjšali obdavčljivi dohodek jeklarskih družb, programi posrednih davkov (DDV) in uvoznih tarif ter različnimi programi (ad hoc) nepovratnih sredstev (25). Poleg tega je trdil, da se ti programi še vedno izvajajo in so na voljo še danes.

(52)

V zvezi z okoljskimi standardi se je vložnik skliceval na poročilo OECD, navedeno v Prilogi 18 k zahtevku (26), ki domnevno kaže, da kitajska vlada z neizvajanjem temeljnih okoljskih standardov posredno podpira proizvajalce jekla, medtem ko za proizvajalce Unije veljajo precej strožji okoljski standardi, zlasti glede na to, da je uredba REACH nedavno prepovedala trajno uporabo kromatov pri predhodni obdelavi v proizvodnji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi (o čemer se razpravlja tudi v odstavkih 12 do 16 zahtevka).

(53)

Komisija bo proučila, ali je na Kitajskem primerno uporabiti domače cene in stroške ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To bo storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza bo zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 16 do 20, niti kitajska vlada niti proizvajalci izvozniki niso predložili pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom, in dodatne dokaze o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru, ki jih je predložil vložnik.

(54)

Sam temelj kitajskega gospodarskega sistema, tj. koncept t. i. „socialističnega tržnega gospodarstva“, je v nasprotju s pojmom svobodnega delovanja tržnih sil. Ta koncept je vsebovan v kitajski ustavi in določa ekonomsko upravljanje na Kitajskem. Osrednje načelo je, da so sredstva proizvodnje „v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (27). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne omogoča zgolj znatnih poseganj države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (28).

(55)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu z veljavno kitajsko zakonodajo razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov, drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (29). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske. Ta nadzor je neločljivo povezan s kitajskim sistemom in močno presega okvir razmer, ki so običajne v drugih državah, v katerih vlade izvajajo širok makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(56)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (30). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika in med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem ter različne vidike zakonodajnega okolja.

(57)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so pogosto dokaj podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni običajno določeni nekoliko širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi nabor orodij za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba cilje doseči. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov, čeprav je bilo to običajno v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so bili posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim bili posebni razvojni cilji (nadgradnja industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti, ki so v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki jih uvaja sistem načrtovanja. Razlog za to ni zgolj formalno zavezujoča narava načrtov. Bistveno je, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.2.5 spodaj) (31).

(58)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne zgolj ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.2.8 spodaj) (32). Enako velja za druge elemente kitajskega finančnega sistema, kot so trgi lastniških vrednostnih papirjev, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Čeprav so ti deli finančnega sektorja manj pomembni od bančnega sektorja, se na institucionalni in operativni ravni vzpostavljajo na način, ki ni usmerjen v čim učinkovitejše delovanje finančnih trgov, temveč v zagotavljanje nadzora in omogočanje poseganja države in KKP (33).

(59)

Tretjič, v zakonodajnem okolju je poseganje države v gospodarstvo zelo različno. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (34). Na področju naložb kitajska vlada podobno ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (35).

(60)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (36).

(61)

Na tej podlagi poseganja države in prevladujočega državnega lastništva v kitajskem ekonomskem modelu predstavljajo družbe v državni lasti bistven delež kitajskega gospodarstva. Vlada in KKP ohranjata strukturi, ki jima zagotavljata neprekinjen vpliv v družbah v državni lasti. KKP ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v družbah v državni lasti, temveč uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v teh družbah. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in družbami v državni lasti, s prisotnostjo članov partije v izvršnih organih družb v državni lasti in partijskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.2.2.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju družb v državni lasti (37). Po drugi strani pa imajo družbe v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki jim prinaša številne ekonomske ugodnosti, zlasti pa jih ščiti pred konkurenco in jim omogoča preferencialen dostop do ustreznih vložkov, vključno s finančnimi sredstvi (38).

(62)

Kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva zlasti v jeklarskem sektorju. Medtem ko je nominalno število družb v državni lasti in zasebnih družb skoraj enako, so med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki so uvrščeni med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, štiri družbe v državni lasti (39). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, namerava kitajska vlada do leta 2025 hkrati konsolidirati 60 do 70 % proizvodnje železa in jekla v približno desetih velikih družbah (40). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi družbami v državni lasti (41).

(63)

Visoka raven poseganja države v jeklarstvo in visok delež družb v državni lasti v sektorju tudi zasebnim proizvajalcem jekla preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami. Za javne ali zasebne družbe v jeklarskem sektorju dejansko veljajo politični nadzor in smernice, kot je navedeno v oddelku 3.2.2.5 spodaj.

(64)

Iz opisanega splošnega okvira nista izključena državni nadzor in poseganje na področju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Številni večji proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, so v državni lasti. Razpoložljivi dokazi torej kažejo, da za proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz LRK veljajo enak okvir lastništva, nadzor ali politični nadzor ali smernice kitajske vlade in da torej ne delujejo v skladu s tržnimi načeli (42).

(65)

Poleg tega, da kitajska država prek družb v svoji lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost v družbah omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v družbah v državni lasti, kot je določeno v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (43), so celice KKP v družbah v državni lasti in zasebnih družbah še en kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb Kitajske je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP, družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Kaže, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa je KKP vsaj od leta 2016 okrepila svoje zahteve po nadzoru poslovnih odločitev v družbah v državni lasti kot politično načelo. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (44). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (45). Ta pravila se na splošno uporabljajo v kitajskem gospodarstvu, med drugim tudi pri proizvajalcih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ter dobaviteljih vložkov za te proizvajalce.

(66)

Zlasti v jeklarskem sektorju (vključno z izdelkom, ki se pregleduje, in dobavitelji glavnih vložkov) so številni večji proizvajalci jekla (vključno s proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi) v državni lasti. Nekateri so v „Načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020“ (46) posebej navedeni kot primeri dosežkov v 12. petletnem obdobju načrtovanja (kot so Baosteel, Anshan Iron and Steel, Wuhan Iron and Steel itd.). V javnih dokumentih o proizvajalcih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v državni lasti je včasih poudarjena povezava s kitajsko državo. Na primer, družba Baoshan Iron & Steel (ali Baosteel) je v polletnem poročilu za leto 2016 navedla, da se je „[d]ružba zavezala izpolniti regionalni 13. petletni načrt in da je dosegla splošno soglasje z lokalnimi organi glede delitve sredstev, povezovanja mestnih industrij in izgradnje ekološkega okolja“ (47). Komisija je v nedavni protisubvencijski preiskavi nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla (v nadaljnjem besedilu: vroče valjani ploščati izdelki) s poreklom s Kitajske (48) ugotovila, da so bile tri od štirih vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov družbe v državni lasti. V vseh treh skupinah je predsednik odbora ali predsednik opravljal tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora organizacije KKP v okviru skupine.

(67)

Prisotnost in poseganje države v finančne trge (glej tudi oddelek 3.2.2.8 spodaj) ter zagotavljanje surovin in vložkov imata dodatni učinek izkrivljanja na trgu (49). Prisotnost države v družbah, vključno z družbami v državni lasti, v jeklarskem in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(68)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morata osredotočiti centralna in lokalna država. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (50).

(69)

Jeklarstvo, vključno s proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je po mnenju kitajske vlade ključna industrija (51). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih o jeklu, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, kot je „Načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020“. V njem je navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva in nacionalni temelj“ (52). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (53).

(70)

13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (54) predvideva podporo za družbe, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (55). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (56).

(71)

V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (57) (v nadaljnjem besedilu: katalog) sta železarstvo in jeklarstvo navedena kot spodbujani industriji. Katalog zlasti spodbuja „[r]azvoj in uporabo tehnologij za visokozmogljive, visokokakovostne in izboljšane jeklene izdelke, ki med drugim vključujejo visokotrdne avtomobilske plošče s trdnostjo najmanj 600 MPa, visokozmogljivo jeklo za cevovode za prenos nafte in plina, visokotrdne široke in debele plošče za plovila, jeklo za pomorski inženiring, plošče srednje debeline s trdnostjo najmanj 420 MPa za stavbe, mostove in druge objekte, jeklo za železniška vozila za visoke hitrosti in težka vlečna železniška vozila, silikonske jeklene plošče z majhno izgubo železa in visoko magnetno indukcijo, jeklo, odporno proti koroziji in obrabi, legirano nerjavno jeklo, ki varčuje z viri (moderno feritno nerjavno jeklo, dupleksno nerjavno jeklo in nerjavno jeklo z vsebnostjo dušika), posebne jeklene palice in valjane žice za visokozmogljive osnovne dele (visokozmogljive zobnike, sornike razreda 12.9 ali več, visokotrdne vzmeti in ležaje z dolgo življenjsko dobo) in visokokakovostne posebne materiale iz kovanega jekla (med drugim jekla za orodja in modele, nerjavnega jekla in jekla za stroje)“. Veljavnost kataloga je bila potrjena z nedavno protisubvencijsko preiskavo nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla (v nadaljnjem besedilu: vroče valjani ploščati izdelki) s poreklom s Kitajske (58).

(72)

Kitajska vlada usmerja razvoj sektorja v skladu z raznovrstnimi povezanimi orodji in smernicami politike, ki med drugim zajemajo sestavo in prestrukturiranje trga, surovine (59), naložbe, zmanjšanje zmogljivosti, obseg izdelkov, premestitev, nadgradnjo itd. S temi in drugimi sredstvi kitajska vlada usmerja in nadzira skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja (60). Sedanja težava presežne zmogljivosti je prav verjetno najbolj jasen prikaz posledic politik kitajske vlade in izkrivljanj, ki iz tega izhajajo.

(73)

Kitajska vlada ima torej ukrepe, ki izvajalce spodbujajo, da upoštevajo cilje javne politike glede podpiranja spodbujanih industrij, vključno s proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, kot vrhunskih jeklenih izdelkov in surovin, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Tržne sile zaradi takih ukrepov ne morejo normalno delovati.

(74)

Kitajski stečajni sistem se zdi neprimeren, da bi uresničil lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju uradno temelji na podobnih načelih kot sorodna zakonodaja v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno nizko glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (61).

(75)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem (62). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in v skladu s tržnimi cenami, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo svoja zemljišča brezplačno ali po tečaju, ki je nižji od tržnega (63). Organi si pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov pri dodelitvi zemljišč (64).

(76)

Kaže torej, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje ustrezno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju insolventnih družb ter v povezavi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK. Na podlagi razpoložljivih dokazov se je pokazalo tudi, da ti premisleki v celoti veljajo tudi v jeklarskem sektorju, zlasti v zvezi z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi. Komisija zlasti ugotavlja, da je bilo zagotavljanje pravic do uporabe zemljišča za plačilo, ki je nižje od primernega, koristno za jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi (65), ter vroče valjano jeklo (66), ki je surovina za te izdelke.

(77)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. Kitajska še ni ratificirala številnih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (67). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (68). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci v določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (69). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(78)

Dokazi o tem, da za jeklarski sektor, vključno z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava, niso bili predloženi. Sektor jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, so izkrivljanja stroškov plač namreč prizadela neposredno (pri proizvodnji zadevnih izdelkov) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

(79)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(80)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (70), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila razen ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančne družbe v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (71), pri čemer tako kot nefinančne družbe v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (72). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (73).

(81)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju normalnega bančnega ravnanja in bonitetnih pravil, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami na podlagi preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, kažejo, da je vloga teh določb pri uporabi različnih pravnih instrumentov zgolj sekundarna.

(82)

Bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili so poleg tega pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen družbe za kitajsko vlado in pomen implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam.

(83)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (74). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo družbam v državni lasti, velikim, dobro povezanim zasebnim družbam in družbam v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in strošek kapitala nista enaka za vse subjekte na trgu.

(84)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo prekomerno uporabo kapitalskih naložb s čedalje nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(85)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali nižji od nje, še vedno obsega 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem prekomerno uporabo kapitala.

(86)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečal. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah naraščanja tveganih posojil, se je odločila, da se tveganjem izogne. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(87)

Kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga na korporativni sistem posojil na Kitajskem v bistvu vplivajo znatne sistemske težave in izkrivljanja, ki so rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih.

(88)

Dokazi o tem, da je jeklarski sektor, vključno z jeklenimi izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem, niso bili predloženi. Nasprotno pa je v poročilu družbe Think!Desk, ki ga je predložil vložnik, navedeno, da so bile finančne operacije, ki niso združljive s trgom, koristne za številne kitajske proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Komisija tudi ugotavlja, da so bili jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi (75), ter vroče valjano jeklo kot surovina za te izdelke (76) upravičeni do preferencialnih posojil, ki pomenijo subvencije. Zato je znatno poseganje države v finančni sistem močno prizadelo tržne razmere na vseh ravneh.

(89)

Komisija je ugotovila, da izkrivljanja, opisana v poročilu, niso omejena na jeklarski sektor na splošno ali zlasti na sektor jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan zgoraj v oddelkih 3.2.2.1 do 3.2.2.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni v oddelkih 3.2.2.6 do 3.2.2.8 zgoraj in delu B poročila.

(90)

Za proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je potreben širok razpon vložkov. V spisu ni nobenih dokazov o tem, da poreklo teh vložkov ni s Kitajske. Ko proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so zabeležene kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlijo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodelitvi kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(91)

Posledica tega je, da se domače prodajne cene jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ne morejo uporabljati in da to zaznamuje tudi vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden na Kitajskem s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali argumentov, ki bi temu nasprotovali.

(92)

Analiza iz oddelkov 3.2.2.2 do 3.2.2.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v jeklarski sektor (vključno z zadevnim izdelkom), je pokazala, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Na tej podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(93)

Komisija je zato oblikovala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku. Komisija je opozorila, da v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik in da ni bilo predstavljenih nobenih trditev, da nekateri domači stroški niso izkrivljeni na podlagi tretje alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(94)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

(95)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 24 in 25, je Komisija v obvestilu z dne 13. aprila 2018 zainteresirane strani obvestila, da je opredelila šest možnih reprezentativnih držav, tj. Argentino, Kolumbijo, Malezijo, Mehiko, Južno Afriko in Tajsko, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in predlagajo druge države.

(96)

Svetovna banka šteje Argentino, Kolumbijo, Malezijo, Mehiko, Južno Afriko in Tajsko za države, ki imajo podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, tj. vse so uvrščene med države z višjim srednjim dohodkom na podlagi bruto nacionalnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: BND).

(97)

Vložnik je trdil, da je Mehika s članstvom v Severnoameriškem sporazumu o prosti trgovini (NAFTA) vključena v severnoameriško območje proste trgovine, katerega stopnja gospodarskega razvoja je precej višja od stopnje v LRK, kar lahko vpliva na stroške v Mehiki. Komisija je analizirala ustreznost možnih reprezentativnih držav na podlagi zbirke podatkov Svetovne banke o BND. V tej zbirki je Mehika uvrščena med države z višjim srednjim dohodkom, kar pomeni, da je stopnja razvoja primerljiva s stopnjo razvoja LRK. Navedena kategorija držav zajema države, katerih BND na prebivalca je leta 2017 znašal od 3 896 USD do 12 055 USD, pri čemer je navedeno leto leto najnovejših razpoložljivih podatkov o trgovini. Razvrstitve veljajo za posamezne države in ne za skupine držav, ki so del območij proste trgovine, carinskih unij itd. Komisija je ocenila, da je bilo vseh šest opredeljenih morebitnih reprezentativnih držav enako primerljivih z LRK v smislu gospodarskega razvoja. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(98)

Komisija je v obvestilu z dne 13. aprila 2018 navedla, da je znano, da se izdelek, ki se pregleduje, proizvaja v Argentini, Kolumbiji, Maleziji, Mehiki, Južni Afriki in na Tajskem.

(99)

Ugotovila je, da je treba za tri države, tj. Argentino, Kolumbijo in Tajsko, dostopnost javnih podatkov dodatno preveriti, zlasti kar zadeva javne finančne podatke proizvajalca izdelka, ki se pregleduje.

(100)

Za Kolumbijo in Tajsko ni bilo mogoče najti nobenih javno dostopnih finančnih podatkov proizvajalca izdelka, ki se pregleduje. V zvezi z Argentino so se ugotovljeni javno dostopni finančni podatki nanašali na skupino Ternium, ki v navedeni državi proizvaja izdelek, ki se pregleduje. Vendar iz dostopnih finančnih podatkov za skupino ni bilo mogoče jasno opredeliti, kateri podatki se nanašajo na dejavnosti skupine v Argentini, saj je skupina svoje podatke, ki se nanašajo na Argentino, sporočila skupaj z drugimi državami, kot so Bolivija, Čile, Paragvaj in Urugvaj. Zato ti podatki niso bili dovolj natančni, da bi jih bilo mogoče uporabiti kot ustrezne referenčne vrednosti.

(101)

Vložnik je v pripombah na obvestilo z dne 13. aprila 2018 ponovil svojo zahtevo, v kateri je navedel, da bi bila Južna Afrika najustreznejša reprezentativna država. V njej sta delovala dva proizvajalca izdelka, ki se pregleduje. Za proizvajalca Safal Steel (Pty) Ltd. finančni podatki niso bili javno dostopni. Za drugega proizvajalca, tj. ArcelorMittal South Africa, so bili finančni podatki sicer dostopni, vendar je družba v obdobju preiskave in tudi v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala izgube. Zato ni bila primerna za izbor, saj finančni podatki družbe, ki ustvarja izgube, ne bi imeli elementa dobička, ki bi ga bilo treba nadomestiti. Ker Komisija ni našla nobenih drugih proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje, z javno dostopnimi podatki v Južni Afriki, je ocenila, da ta država ni ustrezna kot reprezentativna država.

(102)

Vložnik je v pripombah na obvestilo z dne 3. julija 2018 trdil, da je Komisija nepravilno zavrnila Južno Afriko kot reprezentativno državo, saj dejstvo, da je proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v enem letu ustvarjal izgube, ni moglo biti odločilno pri izbiri reprezentativne države.

(103)

Ker je imela Komisija na voljo več možnosti za izbiro reprezentativne države, se je odločila za državo, v kateri je bilo mogoče razumne zneske za prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter za dobiček pridobiti iz javno dostopnih podatkov družbe v navedeni državi v skladu z zadnjim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(104)

Dejstvo, da družba ArcelorMittal South Africa ustvarja izgube, je bilo v oceni Komisije torej odločilno pri izbiri reprezentativne države, zato je bila trditev vložnika zavrnjena.

(105)

Glede Malezije so bili finančni podatki javno dostopni za družbo CSC Steel Holdings Berhad, tj. hčerinsko družbo tajvanske družbe China Steel Corporation. Družba CSC Steel Holdings Berhad je proizvajala izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je ustvarjala dobiček.

(106)

Vložnik je trdil, da zanašanje na javno dostopne podatke družb v tuji lasti lahko vključuje tudi nezanesljive podatke. Komisija je ocenila, da je treba zanesljivost javno dostopnih podatkov ugotavljati za vsak primer posebej. V zadevnem primeru Komisija ni imela ali vložnik ni predložil nobenih dokazov, s katerimi bi se lahko utemeljilo neupoštevanje finančnih podatkov družbe SCS Steel Holdings Berhad. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(107)

Komisija je za Mehiko pridobila javno dostopne podatke za skupino Ternium, zlasti njeno letno poročilo za leto 2017. Navedena skupina je proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v Mehiki, pri čemer ta država ustvari več kot 55 % konsolidirane prodaje, o kateri se poroča ločeno od drugih geografskih regij. Poleg tega je skupina Ternium v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarjala dobiček.

(108)

Komisija je zato ocenila, da se v končni izbor reprezentativne države lahko uvrstita Malezija in Mehika.

(109)

Vložnik se je v svojih pripombah skliceval na prakso Združenih držav Amerike, ki uporabljajo košarico družb, „dejavnih v kovinskem sektorju“, kot so proizvajalci aluminija. Vendar je Komisija, kadar koli je bilo mogoče, dala prednost javno dostopnim podatkom družb, ki dejansko proizvajajo izdelek, ki se pregleduje. Druge ustrezne možnosti bo zato proučila samo, če take proizvodnje ni ali če družbe, ki proizvajajo izdelek, ki se pregleduje, v kateri koli državi s podobno stopnjo gospodarskega razvoja niso ustrezne zaradi drugih dejavnikov. V zadevnem primeru to ni bilo potrebno, saj dejansko obstajajo proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, katerih podatki so javno dostopni. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(110)

Ko je Komisija ugotovila, da sta dve državi, tj. Mehika in Malezija, primerni, da se izbereta kot reprezentativni državi, je ocenila njuno raven socialne zaščite in varstva okolja, da bi v skladu z zadnjim stavkom prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe izbrala najustreznejšo.

(111)

Komisija je ugotovila, da Malezija zaostaja pri usklajevanju z ustreznimi mednarodnimi standardi dela in ratifikaciji konvencij MOD, navedenih v Prilogi Ia k osnovni uredbi. Predvsem ni ratificirala treh od osmih osrednjih konvencij MOD (o svobodi združevanja, odpravi prisilnega dela in nediskriminaciji). Malezija je poleg tega podpisala enega od glavnih okoljskih sporazumov, ki pa ga ni ratificirala (79).

(112)

Nasprotno pa je Mehika dosegla višjo raven skladnosti z delovnimi standardi MOD, saj je ratificirala vse osrednje konvencije, razen Konvencije o pravici do organiziranja in pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb. Poleg tega je podpisala in ratificirala vse glavne okoljske konvencije.

(113)

Na podlagi zgornje analize je Mehika izpolnila vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zato jo je mogoče šteti kot ustrezno reprezentativno državo. Mehika ima predvsem znatno proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, in celovit nabor dostopnih podatkov za vse proizvodne dejavnike, režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške ter dobiček. Poleg tega ima višjo raven socialne zaščite in varstva okolja.

(114)

Komisija je v obvestilu z dne 3. julija 2018 zainteresirane strani obvestila, da bo za določitev normalne vrednosti vključila PSA-stroške ter dobiček družbe Ternium S.A. Mexico v skladu s četrtim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija bo iz iste družbe vključila tudi vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(115)

Vložnik je v pripombah na obvestilo z dne 3. julija 2018 trdil, da je ustrezneje uporabiti nekonsolidirane podatke družbe ArcelorMittal South Africa (lokalna družba) kot konsolidirane podatke skupine Ternium (globalna skupina), katere proizvodnja v Mehiki pomeni več kot 55 % konsolidirane prodaje. Trditev je izhajala iz ugotovitve, da so nekonsolidirani podatki pomenili rezultate lokalne družbe in ne globalne skupine, kot taki pa naj bi bolje izražali fiksne režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške ter dobiček reprezentativne države. Ker pa podatkov družbe ArcelorMittal South Africa ni bilo mogoče uporabiti, saj ta družba ustvarja izgubo, je bila ta trditev brezpredmetna in je bila zato zavrnjena.

(116)

Vložnik je v pripombah na obvestilo z dne 3. julija 2018 trdil tudi, da je kljub ustreznosti Mehike kot reprezentativne države družba Ternium S.A. Mexico del mednarodne družbe, tj. skupine Ternium, katere finančni podatki se nanašajo na dejavnosti v državah z različnimi stopnjami gospodarskega razvoja.

(117)

Kljub dejstvu, da je skupina Ternium mednarodna družba, je Komisija ugotovila, da so javno dostopni podatki družbe Ternium S.A. Mexico dovolj natančni glede proizvodnje izdelka, ki se pregleduje, v Mehiki, zato je trditev zavrnila. Zaradi analize iz oddelka 3.2.3 je sklenila, da uporabi dostopne finančne podatke družbe Ternium S.A. Mexico za leto 2017, ki tako zajemajo obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(118)

Komisija je v obvestilu z dne 3. julija 2018 navedla, da bo za določitev normalne vrednosti v skladu s četrtim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila zbirko podatkov Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov. Komisija je za določitev PSA-stroškov, dobička in režijskih stroškov uporabila poročilo Doing Business 2018 za stroške za električno energijo, nacionalne statistične podatke za naravni plin, davčni zakonik zveznega okrožja za stroške za vodo in finančne podatke družbe Ternium S.A. Mexico.

(119)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi 23, si je Komisija v obvestilu z dne 13. aprila 2018 prizadevala določiti začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih sodelujoči proizvajalec izvoznik uporabi v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(120)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov se je Komisija zanesla, da bo proizvodne dejavnike, ki se uporabljajo v proizvodnji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, opredelil vložnik. Na podlagi javno dostopnih informacij s spletnega mesta kitajskih proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, se je dejansko pokazalo, da so njihovi proizvodni postopki in uporabljeni materiali popolnoma enaki tistim, ki jih je navedel vložnik.

(121)

Izbrana izhodiščna točka v proizvodnem postopku je bil substrat ali navadni kolobar, saj se je proizvodni postopek vložnika začel na tej podlagi. Komisija je na podlagi informacij, pridobljenih v začetni preiskavi, kot najboljših razpoložljivih dokazov ugotovila, da so proizvajalci izvozniki začeli proizvajati jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, na podlagi substrata. V prvotnem primeru dejansko ni sodeloval noben integrirani proizvajalec.

(122)

Zaradi nesodelovanja Komisija razen šestmestnih oznak HS, ki jih je posredoval vložnik, ni imela na voljo natančnejših tarifnih oznak. Oznake HS so se v celoti ujemale z mehiškimi tarifnimi oznakami.

(123)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki jih je predložil vložnik, so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in oznake HS, kjer je primerno:

Preglednica 1

(124)

Vložnik je potrdil, da se vroče pocinkano jeklo v kolobarjih večinoma uporablja kot substrat za najbolj reprezentativno vrsto izdelka, ki se pregleduje. Ker proizvajalci izvozniki niso sodelovali in ker zainteresirane strani niso predložile pripomb, Komisija ni zbrala podatkov o drugih možnih substratih, kot so kolobarji iz vroče ali hladno valjanega jekla.

(125)

V zvezi s kovinskimi premazi je vložnik potrdil, da se večinoma uporabljajo premazi iz cinka. Ker proizvajalci izvozniki niso sodelovali in ker zainteresirane strani niso predložile pripomb, je Komisija menila, da ni treba zbirati podatkov o kovinskih premazih z aluminijem.

(126)

Opozoriti je treba, da vroče pocinkano jeklo v kolobarjih kot substrat že vključuje kovinske premaze z cinkom ali cinkovimi zlitinami. Podatki o uporabi kovinskih premazov so se zbirali samo zaradi prilagoditev izračunov normalne vrednosti na podlagi različnih količin cinka ali cinkovih zlitin, uporabljenih za kovinske premaze različnih vrst izdelkov.

(127)

Na podlagi evidenc vložnika ni bilo mogoče opredeliti potrošnje pomožnih sredstev na enoto izdelka, ki se pregleduje. Vložnik je ta sredstva obravnaval kot režijske stroške proizvodnje. Ker Komisija teh informacij ni imela, ni mogla določiti razmerij uporabe in neizkrivljenih vrednosti za uporabljena pomožna sredstva. Vendar je ugotovila, da so vsa pomožna sredstva skupaj ustvarila zanemarljiv delež stroškov proizvodnje na tono končnega izdelka. Da bi Komisija te stroške ustrezno upoštevala pri izračunu določene normalne vrednosti, je zvišala neizkrivljene stroške proizvodnje (ki zajemajo materiale, delo, energijo in vodo) v Mehiki za odstotek, enakovreden deležu pomožnih sredstev pri stroških proizvodnje, ki jih je predložil vložnik. Komisija je ocenila, da se s to metodo ustrezno izraža delež pomožnih sredstev v skupnih stroških proizvodnje v določeni normalni vrednosti.

(128)

Vložnik ni poročal o nobeni uporabi utekočinjenega naftnega plina, vodika ali dušika. Zato se ti prvotno opredeljeni proizvodni dejavniki niso uporabili za določitev normalne vrednosti.

(129)

Vložnik je nadalje poročal, da bi bilo treba upoštevati ostanke, ki nastanejo v postopku proizvodnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Zato je bilo treba opredeliti naravo ostankov in ustrezno oznako HS. V tem primeru so bili ugotovljeni ostanki pocinkanega jekla (glej preglednico v uvodni izjavi 123).

(130)

Pri vseh materialih in ostankih, o katerih na mehiškem trgu ni nobenih informacij, je Komisija upoštevala uvozne cene. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen LRK, na enoto. Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 92 ugotovila, da v zadevnem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a)(b). Na podlagi razpoložljivih dokazov in ker zainteresirane strani tega niso izpodbijale, je Komisija ocenila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi LRK je uvoz iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen in je zajemal od 94 do 100 % celotnega uvoza v Mehiko.

(131)

Da bi Komisija določila neizkrivljeno ceno materialov, kot so dostavljeni do vrat tovarne proizvajalca izvoznika, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a), je pri uvozni ceni in dodanih stroških domačega prevoza uporabila uvozno dajatev reprezentativne države, tj. Mehike. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija zanesla, da bo informacije o stroških domačega prevoza predložil vložnik.

(132)

Statistični podatki MOD so zagotovili informacije o mesečnih plačah v proizvodnem sektorju in tedenskih delovnih urah v Mehiki za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Vložnik je trdil, da se razpoložljivi podatki za Južno Afriko lahko prilagodijo inflaciji s pomočjo indeksa cen življenjskih potrebščin ali indeksov stroškov dela v proizvodnem sektorju, ki jih je objavila južnoafriška centralna banka (South African Reserve Bank). Ker pa je Komisija za ustrezno reprezentativno državo izbrala Mehiko, za katero so ti podatki na voljo, je ta trditev postala brezpredmetna.

(133)

Cena električne energije je bila že na voljo v poročilu Doing Business 2018. V tem poročilu se je cena za kWh v Mehiki opredelila s standardizirano metodologijo.

(134)

Komisija je na drugi strani proučila možnost uporabe tarif za električno energijo, ki jih objavljajo proizvajalci in distributerji električne energije v Mehiki. Prevladujoči dobavitelj električne energije v Mehiki je CFE (Comisión Federal de Electricidad), ki je družba v državni lasti.

(135)

Vložnik je trdil, da se stroški za električno energijo, navedeni v poročilu Doing Business 2018, zdijo umetno nizki v primerjavi z večino držav, zato je predlagal uporabo tarif na področju, kjer se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, pri čemer se upoštevajo možne prilagoditve za poti dobave, posebne dajatve in DDV.

(136)

Vložnik ni predložil zadostnih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da so take prilagoditve za DDV, posebne dajatve in poti dobave dejansko potrebne in da veljajo za kitajske proizvajalce izvoznike. Zato je Komisija to trditev zavrnila in se odločila, da uporabi najbolj izčrpne in nedvoumne podatke iz poročila Doing Business 2018.

(137)

Cena naravnega plina v Mehiki je na voljo v zbirki statističnih podatkov, ki jo upravlja regulativna komisija za energijo (Comisión Reguladora de Energía). Podatki zajemajo obdobje od julija do decembra 2017.

(138)

Vložnik je trdil, da bi se za Južno Afriko lahko uporabila uvozna cena na tono utekočinjenega naravnega plina (oznaka HS 2711 11), pridobljena iz zbirke podatkov GTA, ki bi se naknadno pretvorila v ceno na GJ. Ker je Komisija za ustrezno reprezentativno državo izbrala Mehiko, za katero so ti podatki na voljo, je to trditev zavrnila.

(139)

Vložnik je Komisijo obvestil, da se poleg proizvodnih dejavnikov, opredeljenih v obvestilu z dne 13. aprila 2018, pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, uporablja tudi stisnjeni zrak. Stisnjeni zrak se kupuje v obliki utekočinjenega zraka.

(140)

Komisija je ugotovila, da je ustrezna oznaka HS za utekočinjeni zrak 2853 90. Vendar ta oznaka zajema tudi številne druge kemikalije. V skladu z nacionalnim tarifnim seznamom Mehike ni nobene druge podrobne klasifikacije. Podatki, pridobljeni iz zbirke podatkov GTA, bi zato vsebovali uvoz drugih anorganskih spojin (vključno z destilirano ali elektroprevodno vodo in vodo podobne čistoče) ter amalgamov, razen amalgamov plemenitih kovin.

(141)

Iz razlogov, navedenih v prejšnji uvodni izjavi, je Komisija ocenila, da uporaba zbirke podatkov GTA ni ustrezna. Opozoriti je treba, da stisnjeni zrak ustvarja zanemarljiv delež stroškov proizvodnje na tono končnega izdelka. Da bi Komisija navedene stroške ustrezno upoštevala pri izračunu neizkrivljene normalne vrednosti, je zvišala neizkrivljene stroške proizvodnje (ki zajemajo materiale, delo, energijo in vodo) za odstotek, enakovreden deležu stisnjenega zraka pri stroških proizvodnje, ki jih je predložil vložnik. Komisija je ocenila, da se s to metodo ustrezno izraža delež stisnjenega zraka v skupnih stroških proizvodnje v določeni normalni vrednosti.

(142)

Tarife za vodo se v Mehiki določajo na občinski ravni. Poleg tega mehiški vladni regulativni organ za vodo (CONAGUA – Comisión Nacional del Agua) objavlja statistične podatke o vodi v Mehiki, kar prav tako zagotavlja pregled nad cenami vode za industrijsko uporabo v izbranih občinah. Vendar so bili ti podatki nazadnje objavljeni leta 2016 in zajemajo leto 2015.

(143)

Da bi Komisija uporabila veljavne cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je uporabila tarife za vodo, ki veljajo v mestu Ciudad de México. Te so bile že dostopne v davčnem zakoniku zveznega okrožja, kot je bil spremenjen decembra 2016, in so veljale od 1. januarja 2017.

(144)

Komisija je pri določitvi normalne vrednosti upoštevala naslednja koraka.

(145)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov je nato pomnožila faktor uporabe, ugotovljen na ravni proizvodnega postopka vložnika, za materiale, delo, energijo in vodo z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi. tj. Mehiki. Poleg tega je za tiste proizvodne dejavnike, za katere vložnik ni predložil nobenih natančnih faktorjev uporabe (zlasti za pomožna sredstva in stisnjeni zrak), pri neizkrivljenih neposrednih proizvodnih stroških uporabila odstotek, enakovreden deležu navedenih proizvodnih dejavnikov pri proizvodnih stroških, ki jih je predložil vložnik.

(146)

Drugič, Komisija je pri zgoraj opredeljenih proizvodnih stroških uporabila režijske proizvodne stroške, PSA-stroške in dobiček družbe Ternium S.A. Mexico. Ti so bili opredeljeni na podlagi letnega poročila družbe za leto 2017 in izraženi kot naslednji odstotki:

(147)

režijski proizvodni stroški (80) v višini 14,12 %, ki so bili uporabljeni pri proizvodnih stroških (kar zajema porabo materialov, dela, energije in vode);

(148)

PSA-stroški (81) v višini 12,56 %, ki so bili uporabljeni pri vsoti proizvodnih stroškov in režijskih proizvodnih stroškov;

(149)

dobiček (82) v višini 15,09 %, ki so bili uporabljeni pri vsoti proizvodnih stroškov, režijskih proizvodnih stroškov in PSA-stroškov.

(150)

Na tej podlagi je Komisija je določila normalno vrednost za posamezno vrsto izdelka na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Ker nobeden od proizvajalcev izvoznikov ni sodeloval, je bila normalna vrednost določena na ravni države in ne za vsakega izvoznika in proizvajalca posebej.

(151)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven franko tovarna.

(152)

Komisija je računsko določeno normalno vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

(153)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašalo 134 %.

(154)

Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(155)

Kot je ugotovljeno zgoraj, je bil uvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dampinški, vendar je bila stopnja izvoza razmeroma omejena. Komisija je zaradi celovitosti preiskave proučila tudi verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK, določanje cen s strani proizvajalcev izvoznikov v LRK in na drugih trgih, razpoložljivost drugih trgov in privlačnost trga Unije.

(156)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil obseg uvoza jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz LRK v Unijo dokaj majhen (približno 0,1 % celotne potrošnje Unije), čeprav je veljal za reprezentativnega, kot je navedeno v uvodni izjavi 36. Zato se je Komisija odločila, da bo analizirala tudi podatke o prodaji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz LRK v tretje države, da bi potrdila svoje ugotovitve o nadaljevanju dampinga. Damping se je izračunal z uporabo prodajnih cen za tretje države na podlagi statističnih podatkov o izvozu s Kitajske.

(157)

Normalna vrednost za oceno dampinga iz LRK v tretje države je bila skladna z uvodnimi izjavami 37 do 150.

(158)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev je izvozna cena za tretje države temeljila na podatkih iz zbirke podatkov o izvozu s Kitajske, ki jih je predložil vložnik. Komisija je na podlagi teh podatkov, ki so v zbirki podatkov predstavljeni na ravni cen FOB, odštela stroške pretovarjanja v pristaniščih in domače prevozne stroške na Kitajskem, kot jih je opredelil vložnik, da bi izračunala izvozno ceno na podlagi franko tovarna.

(159)

Komisija je računsko določeno normalno vrednost in izvozno ceno pri izvozu v druge države, razen v Unijo, primerjala na podlagi franko tovarna.

(160)

Zgornja primerjava je pokazala, da stopnja dampinga na ravni države za izvoz v vse tretje države (razen v Unijo) znaša 118 %, pri čemer se je stopnja dampinga na ravni države za izvoz na pet najpomembnejših izvoznih trgov (Indija, Filipini, Ruska federacija, Južna Koreja in Vietnam) gibala med 112 in 160 %. To je dodatno potrdilo, da je bila stopnja dampinga, določena za izvoz v Unijo, kljub zelo nizkemu obsegu prodaje razumna.

(161)

Zaradi nesodelovanja sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK v skladu s členom 18 osnovne uredbe določeni na podlagi razpoložljivih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik.

(162)

Proizvodna zmogljivost v LRK je znatno presegla sedanji obseg proizvodnje. Po podatkih kitajskega združenja železarjev in jeklarjev (CISA – China Iron and Steel Association) je proizvodna zmogljivost za jeklo z barvnim premazom v letu 2013 znašala 40 milijonov ton. Ker je bil obseg proizvodnje na ravni 7,5 milijona ton, je izkoriščenost zmogljivosti dosegla samo približno 20 %. Če bi se ukrepi razveljavili, bi imeli kitajski proizvajalci dovolj prostih zmogljivosti, ocenjenih na 32,5 milijona ton, da bi z dampinškimi jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, preplavili trg Unije, katerega obseg potrošnje je 4,5 milijona ton.

(163)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko uporabili za proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, za izvoz na trg Unije, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(164)

Ukrepi trgovinske zaščite pred kitajskim izvozom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, se izvajajo v Indiji, Maleziji, Pakistanu, Turčiji in Vietnamu, kar kaže na enako vrsto politike pri določanju cen, kot je bila ugotovljena v zvezi s kitajskim izvozom v Unijo.

(165)

Komisija je zato sklenila, da obstaja verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki preusmerili izvoz v Unijo po dampinških cenah, če bi bili trenutni ukrepi razveljavljeni.

(166)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila prodajna cena v Uniji za 194 do 338 EUR na tono jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, (ali za 28 do 59 %) višja od kitajske izvozne cene na ravni CIF za pet glavnih izvoznih trgov, kot je navedeno v uvodni izjavi 160. Obenem je bila tudi za 211 do 226 EUR na tono jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, (ali za 31 do 33 %) višja od povprečne kitajske izvozne cene na ravni CIF za vse tretje države (razen za Unijo). Kitajski izvoz na pet najpomembnejših izvoznih trgov je znašal 48 % potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(167)

Zato bi v primeru razveljavitve ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki lahko preusmerili izvoz znatnih količin jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz tretjih držav na trg Unije.

(168)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da bi se damping ne glede na to, ali je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom obstajal, zelo verjetno ponovil, če bi se ukrepi iztekli.

(169)

Preiskava je pokazala, da se je izvoz zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije po dampinških cenah nadaljeval tudi med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Kljub nizkemu obsegu izvoza so stopnje dampinga ustrezale stopnjam, ugotovljenim pri pregledu izvoza s Kitajske v tretje države. Glede na elemente, proučene v oddelkih 3.3.2 do 3.3.4, je Komisija sklenila, da je zelo verjetno, da bi kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov izvažali znatne količine jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Unijo po dampinških cenah. Dokazi o verjetnosti nadaljevanja dampinga torej obstajajo.

(170)

Komisija je vsekakor ugotovila tudi, da obstajajo dokazi, da se bo damping verjetno ponovil, če bi se ukrepi iztekli. V primerjavi s potrošnjo Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom neizkoriščena zmogljivost v LRK zelo velika. Poleg tega so se na drugih trgih izvajali protidampinški ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK. To določanje cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgih tretjih držav kaže na verjetnost nadaljevanja dampinga v Uniji, če bi se ukrepi iztekli. Privlačnost trga Unije glede na velikost in cene ter dejstvo, da drugi trgi ostajajo zaprti zaradi protidampinških ukrepov, pokazala, da bi se kitajski izvoz in neizkoriščene zmogljivosti verjetno preusmerili na trg Unije, če bi se ukrepi iztekli. Zato je Komisija sklenila, da bi razveljavitev protidampinških ukrepov po vsej verjetnosti povzročila povečan izvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz LRK v Unijo po dampinških cenah.

(171)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi se damping v primeru izteka protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval in vsekakor ponovil.

(172)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, proizvajalo več kot 20 znanih proizvajalcev v Uniji, med katerimi so bili nekateri med seboj povezani. Več teh proizvajalcev pripada skupinam jeklarskih družb.

(173)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, in podatkov, ki jih je posredoval vložnik, ocenjena na 4 752 003 tone. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo skupno proizvodnjo Unije, pomenijo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(174)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da del industrije Unije uporablja svojo proizvodnjo za lastne potrebe ter da se pogosto preprosto prenaša (brez računa) in/ali dostavlja po cenah za prenos znotraj iste družbe ali skupine družb za nadaljnjo predelavo. Da bi se razmere v industriji Unije lahko prikazale čim celoviteje, so bili podatki pridobljeni in analizirani za celotno dejavnost na področju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(175)

Kot že v prvotni preiskavi (uvodni izjavi 68 in 69 prvotne preiskave) se je štelo, da so ekonomski kazalniki, kot so proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala, odvisni od celotne dejavnosti ne glede na to, ali je proizvodnja namenjena za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu. Obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza in izvozne cene pa so osredotočeni na prevladujoče razmere na prostem trgu (in torej izključujejo dejavnosti za lastne potrebe). Kazalniki škode so bili torej popravljeni za znano uporabo in prodajo za lastne potrebe v industriji Unije, uporaba in prodaja za lastne potrebe pa sta bili analizirani ločeno.

(176)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi (i) statističnih podatkov o uvozu na ravni TARIC z uporabo informacij, zbranih na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe, in (ii) podatkov o obsegu prodaje industrije Unije (vključno s transakcijami za lastne potrebe) v Uniji, ki jih je predložil vložnik. Navedeni obseg prodaje je bil navzkrižno preverjen in po potrebi dopolnjen glede vzorčenih proizvajalcev Unije na podlagi preveritvenih obiskov v njihovih prostorih.

(177)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

(178)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 18 %.

(179)

Komisija je obseg uvoza in cene določila na podlagi statističnih podatkov na ravni TARIC z uporabo informacij, zbranih na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe.

(180)

V obravnavanem obdobju se je uvoz s Kitajske v Unijo gibal na naslednji način:

Preglednica 3

(181)

V obravnavanem obdobju je bil obseg uvoza iz LRK majhen. Kitajski tržni delež je v obravnavanem obdobju nekoliko nihal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je znašal 0,1 %.

(182)

Uvoz je po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov septembra 2012 ostal na nizki ravni. Domneva se, da je to rezultat veljavnih protidampinških ukrepov.

(183)

V obravnavanem obdobju so se cene uvoza s Kitajske v Unijo gibale na naslednji način:

Preglednica 4

(184)

V obravnavanem obdobju so se cene kitajskega uvoza povišale za 87 %. Utemeljeno se lahko domneva, da je to gibanje vsaj deloma posledica naraščanja cen surovin.

(185)

Povprečne prodajne cene sodelujočih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na trgu Unije so se primerjale s povprečnimi cenami uvoza s Kitajske. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče opraviti zanesljivih primerjav med vrstami izdelkov, za določitev povprečne kitajske uvozne cene pa so bili uporabljeni splošni statistični podatki o uvozu za izdelek, ki se pregleduje. Zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov v tem pregledu zaradi izteka ukrepov so bile uporabljene ocene iz zahtevka o ravni prilagoditve za stroške po uvozu.

(186)

Na podlagi navedene metodologije je primerjava pokazala, da je uvoz izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije za 27,8 % (kar je zelo podobno nelojalnemu nižanju prodajnih cen, ugotovljenemu v prvotni preiskavi).

(187)

Poleg tega je analiza kitajskih izvoznih cen za druge trge tretjih držav pokazala, da je Kitajska na nekaterih od svojih glavnih izvoznih trgov prodajala po cenah, podobnih cenam za Unijo ali včasih celo nižjih od njih, ter podprla sklep, da bi sedanja raven kitajskih cen nelojalno nižala prodajne cene industrije Unije na trgu Unije.

(188)

V preglednici 5 sta prikazana razvoj obsega in tržnega deleža uvoza v Unijo iz tretjih držav v obravnavanem obdobju ter povprečna cena tega uvoza.

Preglednica 5

(189)

Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal in dosegel 14,8 % tržnega deleža. Večji del tega uvoza je bil iz Indije in Koreje, ki sta jima sledila Turčija in Tajvan.

(190)

Na splošno je bila povprečna uvozna cena iz tretjih držav višja od povprečnih cen kitajskega uvoza v Unijo. Odvisno od leta je bila povprečna uvozna cena iz tretjih držav bodisi višja bodisi nižja od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije v Uniji.

(191)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(192)

Makroekonomski kazalniki (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, rast, višina stopenj dampinga in okrevanje zaradi učinkov preteklega dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah, ki jih je predložil vložnik, in je bila navzkrižno preverjena s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(193)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (zaloge, prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in plače) je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena temelji na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene med preveritvenim obiskom na kraju samem.

(194)

Ker vložnik ne zastopa enega od treh vzorčenih družb, so v skladu s členom 19 osnovne uredbe podatki iz preglednic 9–14 predloženi v razponih, da se ohrani zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

(195)

V obravnavanem obdobju so se proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije gibale na naslednji način:

Preglednica 6

(196)

V obravnavanem obdobju sta se obseg proizvodnje in zmogljivost zmerno povečala (+8 % oziroma +5 %), izkoriščenost zmogljivosti pa se je zmanjšala za 2 % in tako dosegla 89 %.

(197)

V obravnavanem obdobju se je prodaja industrije Unije v Uniji (vključno s transakcijami za lastne potrebe) gibala na naslednji način:

Preglednica 7

(198)

Prodaja industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 14 %.

(199)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal na 84,9 %.

(200)

V obravnavanem obdobju sta se stopnja zaposlenosti in produktivnost industrije Unije gibali na naslednji način:

Preglednica 8

(201)

Zaposlenost in produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposleno osebo na leto, sta se v obravnavanem obdobju povečali. To kaže na splošno povečanje proizvodnje in obsega prodaje.

(202)

Industrija Unije je izkoristila rast na trgu Unije, čeprav so obrati, ki jih je nizka izkoriščenost zmogljivosti v obdobju prvotne preiskave bolj prizadela, še vedno v fazi okrevanja. Industrija Unije je ohranila znatne tržne deleže v celotnem obravnavanem obdobju.

(203)

Damping se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval na visoki ravni, kot je pojasnjeno v oddelku 3 zgoraj. Opozoriti je treba, da so kitajski proizvajalci v znatni meri nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije in da je slednja še vedno v občutljivem položaju.

(204)

Ker je bil obseg dampinškega uvoza s Kitajske precej nižji kot v prvotnem obdobju preiskave, je Komisija ocenila, da je bil učinek višine stopnje dampinga na industrijo Unije precej manj izrazit kot med prvotno preiskavo.

(205)

V obravnavanem obdobju so se ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije gibale na naslednji način:

Preglednica 9

(206)

Proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju povečali svoje zaloge. Vendar ta kazalnik ne velja za zelo pomembnega za oceno gospodarskega položaja proizvajalcev Unije. Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, se večinoma proizvajajo na podlagi naročil. V vsakem primeru zaloge predstavljajo zgolj približno 2 % celotne prodaje v OPP.

(207)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene na enoto nepovezanim strankam v Uniji in povprečni proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije gibali na naslednji način:

Preglednica 10

(208)

V obravnavanem obdobju je industriji Unije uspelo zvišati prodajne cene za 11 %. Po znižanjih cen med letoma 2014 in 2015 in nato med letoma 2015 in 2016 so se cene med letoma 2016 in 2017 ponovno zvišale. Znižanji in zvišanje so tesno povezani s spremembami cen surovin.

(209)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti.

(210)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije prenehala ustvarjati izgube. Izboljšanje dobičkonosnosti je bilo jasno povezano z dejstvom, da je industriji Unije v letih po uvedbi prvotnih ukrepov uspelo povečati prodajo in obseg proizvodnje ter zvišati prodajne cene. Vendar dobičkonosnost ni presegla ciljne ravni dobička, ki je med prvo preiskavo veljala za zdravo in trajnostno (tj. 6,7 %).

Preglednica 12

(211)

V obravnavanem obdobju gibanje denarnega toka izraža predvsem gibanje splošne dobičkonosnosti industrije Unije.

(212)

V obravnavanem obdobju je izredno kapitalsko intenzivna industrija Unije redno vlagala v optimizacijo in nadgradnjo obstoječih proizvodnih strojev. Poleg tega so bile izvedene znatne naložbe za uskladitev s pravnimi zahtevami glede varstva okolja in večje varnosti. Odvisno od posamezne družbe so bile naložbe usmerjene v zniževanje stroškov, optimizacijo porabe energije in/ali tudi v prenovitev obratov, na katere je negativno vplivala nižja izkoriščenost zmogljivosti, ugotovljena v obdobju prvotne preiskave.

(213)

Donosnost naložb je dobiček v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je v obravnavanem obdobju tesno sledila gibanju dobičkonosnosti.

(214)

Po uvedbi ukrepov se je izboljšala zmožnost zbiranja kapitala.

(215)

Povprečna raven plač se je v obravnavanem obdobju nekoliko zvišala, vendar manj kot proizvodni stroški na enoto.

(216)

Analiza škode je pokazala, da se je položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju znatno izboljšal. Uvedba dokončnih protidampinških ukrepov marca 2013 je industriji Unije omogočila, da si počasi, vendar zanesljivo opomore zaradi škodljivih učinkov dampinga. Dejstvo, da so ukrepi znatno koristili industriji Unije, je med drugim razvidno iz povečanja proizvodnje in obsega prodaje v Uniji, pozitivnega denarnega toka in donosnosti naložb, prodajnih cen, ki so na splošno višje od proizvodnih stroškov na enoto, minimalnega povečanja stroškov dela in znatnega izboljšanja dobičkonosnosti.

(217)

Čeprav si je industrija Unija v veliki meri opomogla od pretekle škode in se zdi, da je na pravi poti, da dolgoročno dodatno izboljša svoj položaj, je zaradi omejene dobičkonosnosti, ki še ni presegla ciljnega dobička, še vedno v občutljivem položaju.

(218)

Kot je prikazano v zgornjem oddelku 4.6, si je industrija Unije v veliki meri opomogla od pretekle škode, ki jo je povzročil kitajski dampinški uvoz. Kljub temu se bo v tem oddelku proučilo, ali se bo negotov položaj industrije Unije še dodatno poslabšal, zaradi česar bi se lahko ponovila znatna škoda, če bi se ukrepi iztekli.

(219)

Če bi se ukrepi razveljavili, bi se obseg uvoza s Kitajske lahko občutno povečal. Opozoriti je treba, da je uvoz v obdobju prvotne preiskave obsegal več kot 702 000 ton, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa 6 338 ton.

(220)

Presežne zmogljivosti Kitajske v proizvodnji jekla so dobro znane (83). Vložnik je posredoval podatke iz zbirke podatkov Plantfacts, ki kažejo, da zmogljivost kitajske proizvodnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, znaša 7 milijonov ton (tj. več kot štirikratna vrednost očitne potrošnje teh izdelkov na Kitajskem). Zdi se, da gre pri tem za previdno oceno. Vložnik je posredoval tudi podrobne informacije iz leta 2013, v skladu s katerimi je kitajsko združenje železarjev in jeklarjev objavilo, da je proizvodna zmogljivost za jeklo z barvnimi premazi v navedenem letu dosegla skoraj 40 milijonov ton.

(221)

Čeprav se je kitajski obseg izvoza v Unijo po uvedbi prvotnih ukrepov zmanjšal, kitajski proizvajalci proizvajajo znatne količine izdelka, ki se pregleduje, in izvažajo več kot 80 % tega izdelka. Po podatkih, ki jih je objavilo Svetovno združenje za jeklo, je Kitajska v obdobju 2013–2014 proizvedla več kot 8 milijonov ton jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na leto. Ena od družb, ki je podprla pripombe, je posredovala podatke iz kitajskega metalurškega glasila (China Metallurgical Newsletter), ki ga izdajata Kitajski raziskovalni inštitut za informacije in standardizacijo na področju metalurgije (China Metallurgical Information and Standardization Research Institute) in Svet za metalurgijo Kitajskega sveta za spodbujanje mednarodne trgovine in(Metallurgical Council of the China Council for the Promotion of International Trade), v katerem je navedeno, da je Kitajska v obdobju 2015–2017 proizvedla približno 8 milijonov ton jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na leto. Na podlagi istih pripomb tega vložnika, je ocenjeno, da se je očitna potrošnja jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na Kitajskem v obdobju 2015–2017 gibala med 1 in 1,8 milijona ton na leto.

(222)

Čeprav so izvozni trgi pomembni za kitajsko industrijo, se Kitajska sooča z vse več težavami pri dostopu do teh trgov. Med letoma 2016 in 2018 so države, kot so Indija, Malezija, Vietnam, Pakistan ali Turčija, uvedle ukrepe tržne zaščite, ki so vplivali na jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, s poreklom s Kitajske. V ZDA od januarja 2018 velja za jeklo (vključno z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi) iz številnih držav porekla, vključno s Kitajsko, 25-odstotna tarifa (84).

(223)

Azijski in severno ameriški/srednjeameriški trg sta največja trga za jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, sledi pa jima trg Unije.

(224)

Kitajska zbirka podatkov kaže, da je Kitajska v bližnji preteklosti izvozila znatne količine v države zunaj Unije po nizkih cenah. Leta 2017 so bile kitajske cene FOB za Unijo na primer za 10,5 % višje od cen za Korejo, ki je glavni izvozni trg Kitajske za ta izdelek. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil obseg izvoza v države zunaj Unije večji od celotne proizvodnje industrije Unije in očitne potrošnje v Uniji. Zaradi privlačnosti trga Unije z vidika cen, odprtosti (za ta izdelek ni carinskih dajatev) in večje očitne potrošnje obstaja mnenje, da bodo kitajski izvozniki v primeru zaključka ukrepov preusmerili znatne količine jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na donosnejši trg Unije. Tega sklepa ne spremeni dejstvo, da je Unija nedavno sprejela zaščitne ukrepe za nekatere jeklene izdelke, vključno z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi. Obseg uvoza, za katerega veljajo tarifne kvote, je določen na ravni, ki lahko Kitajski omogoči izvoz znatnih količin jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(225)

Poleg tega je, kot je opisano v oddelku 4.3.2, kitajski izvoz na trg Unije povzročil znatno nelojalno nižanje prodajnih cen proizvajalcev Unije v OPP, zlasti pri diskontiranju učinka protidampinških dajatev.

(226)

Trg jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je cenovno zelo konkurenčen, saj konkurenca temelji predvsem na cenah. Potencialni pritisk na cene industrije Unije še poslabšuje dejstvo, da se kitajska prodaja, kot je navedeno v zahtevku, običajno izvaja v razmeroma velikih količinah. Če se poceni in dampinški izdelki, ki se uvažajo, prodajajo v ogromnih količinah na trgu Unije, bodo proizvajalci Unije izgubili velik obseg prodaje. Zmožnost zbiranja kapitala in vlaganja bi lahko bila ovirana, če bi se dobičkonosnost proizvajalcev Unije dodatno zmanjšala ali postala negativna.

(227)

Komisija je zato sklenila, da bi razveljavitev ukrepov za uvoz s Kitajske verjetno povzročila ponovitev škode za industrijo Unije.

(228)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesi Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji različnih vključenih interesov, tj. interesov industrije Unije na eni strani ter interesov uvoznikov in uporabnikov na drugi.

(229)

Opozoriti je treba, da se v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesom Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, s čimer se analizira stanje, v katerem protidampinški ukrepi že veljajo, omogoča oceno morebitnega nesorazmernega negativnega učinka sedanjih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(230)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali bi bilo kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode mogoče ugotoviti, da ohranitev ukrepov v tem posebnem primeru ne bi bila v interesu Unije.

(231)

Preiskava je pokazala, da bi morebitni iztek ukrepov verjetno pomembno negativno vplival na industrijo Unije. Položaj industrije Unije bi se hitro poslabšal v smislu nižjega obsega prodaje in prodajnih cen, kar bi povzročilo močno znižanje dobičkonosnosti. Nadaljevanje ukrepov bi industriji Unije omogočalo, da bi še naprej izkoriščala svoj potencial na trgu Unije, ki ji zagotavlja enake konkurenčne pogoje.

(232)

Zato je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

(233)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bil v tej preiskavi vzpostavljen stik z devetimi znanimi uvozniki, ki so bili povabljeni k sodelovanju. Noben od njih se ni odzval ali kakor koli sodeloval v preiskavi.

(234)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov na uvoznike, če bi sploh nastal, glede na njihov dobiček in vire dobave ne bi bil nesorazmeren.

(235)

S sedanjo preiskavo se niso zagotovili nobeni nasprotni dokazi, zato je mogoče potrditi, da veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uvoznikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

(236)

V tej preiskavi je bil vzpostavljen stik s približno 60 znanimi uporabniki, ki so bili povabljeni k sodelovanju. Noben uporabnik se ni odzval ali kakor koli sodeloval v preiskavi.

(237)

Opozoriti je treba, da je v prvotni preiskavi izpolnjene vprašalnike poslalo deset uporabnikov. Takrat je bilo ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov na uporabnike, če bi sploh nastal, glede na njihov dobiček in vire dobave ne bi bil nesorazmeren.

(238)

S sedanjo preiskavo se niso zagotovili nobeni dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, da so veljavni ukrepi nanje kakor koli negativno vplivali. Vložnik je posredoval dokaze, da se je dobičkonosnost ključnih uporabnikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko izboljšala. V skladu z zahtevkom veljavni ukrepi nimajo večjega učinka na uporabnike in potrošnike, saj jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, predstavljajo zanemarljiv del stroškov izdelkov s konca proizvodne verige (na primer 0,42 EUR stroškov proizvodnje pralnih strojev ali 0,4 % naložb za prazno stavbo tovarne).

(239)

Na podlagi navedenega je mogoče potrditi, da veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uporabnikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

(240)

Komisija je zato sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi dokončnih protidampinških ukrepov za uvoz izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK.

(241)

Kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, iz navedenega sledi, da bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom s Kitajske.

(242)

Družba lahko zahteva uporabo posameznih stopenj protidampinških dajatev, če ime subjekta pozneje spremeni. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (85). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, bi bilo treba v Uradnem listu Evropske unije objaviti obvestilo o spremembi imena.

(243)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (86) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(244)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –