1.   Ustanovi se Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

2.   Agencija, kot je ustanovljena s to uredbo, nadomesti in nasledi Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, kot je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011.

3.   Agencija je odgovorna za operativno upravljanje schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS) in sistema Eurodac.

4.   Agencija je odgovorna za pripravo, razvoj oziroma operativno upravljanje sistema vstopa/izstopa (SVI), omrežja DubliNet in evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS).

5.   Agencija je lahko na podlagi ustreznih pravnih aktov Unije, ki urejajo te sisteme in ki temeljijo na členih 67 do 89 PDEU, odgovorna za pripravo, razvoj ali operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, razen tistih iz odstavkov 3 in 4 tega člena, vključno z obstoječimi sistemi, ob upoštevanju, če je primerno, razvoja raziskav iz člena 14 te uredbe ter rezultatov pilotnih projektov in potrditev koncepta iz člena 15 te uredbe.

6.   Operativno upravljanje obsega vse naloge, potrebne za delovanje obsežnih informacijskih sistemov v skladu s posebnimi določbami, ki se za take posamezne sisteme uporabljajo, vključno z odgovornostjo za komunikacijsko infrastrukturo, ki jo uporabljajo. Ti obsežni informacijski sistemi si ne izmenjujejo podatkov in ne omogočajo izmenjave informacij ali znanja, če to ni določeno v posebnem pravnem aktu Unije.

7.   Agencija je odgovorna tudi za naslednje naloge:

1.   Agencija opravlja vse naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo sistemov, ki so ji podeljene s pravnimi akti Unije, ki urejajo sisteme, z izjemo tistih sistemov, ki za svojo komunikacijsko infrastrukturo uporabljajo EuroDomain. V primeru teh sistemov, ki na ta način uporabljajo EuroDomain, je za naloge izvrševanja proračuna, nabave in posodabljanja ter za naloge glede pogodbenih vprašanj odgovorna Komisija. V skladu s pravnimi akti Unije, ki urejajo sisteme, ki uporabljajo EuroDomain, se naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, vključno z operativnim upravljanjem in varnostjo, razdelijo med Agencijo in Komisijo. Da bi Komisija in Agencija zagotovili skladnost med izvajanjem svojih zadevnih odgovornosti, medsebojno skleneta operativne delovne dogovore, ki se vključijo v memorandum o soglasju.

2.   Komunikacijska infrastruktura se upravlja in nadzoruje tako, da se ščiti od groženj ter da se zagotavljata njena varnost in varnost sistemov, vključno z varnostjo podatkov, ki se izmenjujejo prek komunikacijske infrastrukture.

3.   Agencija sprejme ustrezne ukrepe, vključno z varnostnimi načrti, med drugim za preprečevanje nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali izbrisa osebnih podatkov med njihovim prenosom ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja. Vse operativne informacije v zvezi s sistemom, ki se razpošiljajo prek komunikacijske infrastrukture, se šifrirajo.

4.   Naloge v zvezi z dostavo, vzpostavitvijo, vzdrževanjem in spremljanjem komunikacijske infrastrukture se lahko prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046. Te naloge se izvajajo v pristojnosti Agencije in pod njenim skrbnim nadzorom.

Vsi zunanji zasebni subjekti ali organi, vključno s ponudniki omrežja, so pri opravljanju nalog iz prvega pododstavka zavezani varnostnim ukrepom iz odstavka 3 in na noben način nimajo dostopa do katerih koli operativnih podatkov, shranjenih v sistemih, ali prenesenih prek komunikacijske infrastrukture, ali do izmenjave podatkov SIRENE, povezane s SIS II.

5.   Upravljanje ključev za šifriranje je še naprej v pristojnosti Agencije in se ne sme prenesti na noben zunanji zasebni subjekt. To ne posega v obstoječe pogodbe za komunikacijsko infrastrukturo za SIS II, VIS in sistem Eurodac.

1.   Agencija spremlja razvoj raziskav, pomembnih za operativno upravljanje SIS II, VIS, sistema Eurodac, SVI, ETIAS, omrežja DubliNet in drugih obsežnih informacijskih sistemov iz člena 1(5).

2.   Agencija lahko prispeva k izvajanju delov okvirnega programa Evropske unije za raziskave in inovacije, ki se nanašajo na obsežne informacijske sisteme s področja svobode, varnosti in pravice. Za ta namen in kadar je Komisija nanjo prenesla ustrezna pooblastila, ima Agencija naslednje naloge:

3.   Agencija o razvoju dogodkov iz tega člena redno in vsaj enkrat letno obvešča Evropski parlament, Svet in Komisijo, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov, pa tudi Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, brez poseganja v zahteve za poročanje v zvezi z izvajanjem delov okvirnega programa Evropske unije za raziskave in inovacije iz odstavka 2.

1.   Agenciji se lahko na izrecno in natančno zahtevo Komisije, ki je o tem obvestila Evropski parlament in Svet vsaj tri mesece, preden je podala to zahtevo, in potem, ko je pritrdilno odločitev o tem sprejel upravni odbor, v skladu s točko (u) člena 19(1) te uredbe ter s sporazumom o prenosu pooblastil poveri izvajanje pilotnih projektov iz točke (a) člena 58(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 za razvoj ali operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na podlagi členov 67 do 89 PDEU, in sicer v skladu s točko (c) člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Agencija o poteku pilotnih projektov, ki jih izvaja na podlagi prvega pododstavka, redno obvešča Evropski parlament in Svet ter, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov, tudi Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

2.   Odobritve finančnih sredstev za pilotne projekte iz točke (a) člena 58(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ki jih je zahtevala Komisija na podlagi odstavka 1, se vključijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti.

3.   Agenciji se lahko v skladu s točko (c) člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 na zahtevo Komisije ali Sveta, potem ko se obvesti Evropski parlament, ter po pritrdilni odločitvi upravnega odbora s sporazumom o prenosu pooblastil poverijo naloge izvrševanja proračuna za potrditve koncepta, ki se financirajo v okviru instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 515/2014.

4.   Po pritrdilni odločitvi upravnega odbora lahko Agencija načrtuje in izvaja dejavnosti preskušanja v zvezi z zadevami, ki so urejeni v tej uredbi in v katerem koli pravnem aktu Unije, ki ureja razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo sistemov.

1.   Vsaka država članica lahko od Agencije zahteva, da ji svetuje glede povezovanja njenega nacionalnega sistema s centralnimi sistemi obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja Agencija.

2.   Vsaka država članica lahko zahtevo za ad hoc podporo predloži Komisiji, ki jo, če oceni, da je ta podpora iz izrednih varnostih ali migracijskih razlogov potrebna, brez odlašanja posreduje Agenciji. Agencija o teh zahtevah obvesti upravni odbor. Kadar je ocena Komisije negativna, se o tem obvesti državo članico.

Komisija spremlja, ali se je Agencija pravočasno odzvala na zahtevo države članice. V letnem poročilu Agencije o dejavnostih se podrobno poroča o ukrepih, ki jih je izvedla Agencija, da je zagotovila ad hoc podporo državam članicam, in o stroških, ki so pri tem nastali.

3.   Od Agencije se lahko zahteva tudi svetovanje ali podpora Komisiji v zvezi s tehničnimi vprašanji, povezanimi z obstoječimi ali novimi sistemi, vključno s študijami in preskušanjem. Agencija o teh zahtevah obvesti upravni odbor.

4.   Skupina najmanj petih držav članic lahko Agenciji poveri nalogo, naj zanje razvija, upravlja ali gosti skupno informacijsko komponento ter jim pomaga pri izvajanju tehničnih vidikov obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije o decentraliziranih sistemih s področja svobode, varnosti in pravice. Te skupne informacijske rešitve ne posegajo v obveznosti, ki jo imajo države članice prosilke v skladu z veljavnim pravom Unije, zlasti kar zadeva strukturo teh sistemov.

Države članice prosilke lahko Agenciji zlasti poverijo nalogo, da vzpostavi skupno komponento ali usmerjevalnik za predhodne podatke o potnikih in podatke iz evidence podatkov o potnikih kot tehnično podporno orodje za lažjo povezljivost z letalskimi prevozniki in tako državam članicam pomaga pri izvajanju Direktive Sveta 2004/82/ES (44) in Direktive (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta (45). V takem primeru Agencija centralno zbira podatke od letalskih prevoznikov in jih prek skupne komponente ali usmerjevalnika posreduje državam članicam. Države članice prosilke sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da letalski prevozniki podatke prenašajo prek Agencije.

Agenciji se naloga, da razvije, upravlja ali gosti skupno informacijsko komponento, poveri šele po predhodni odobritvi Komisije in po pritrdilni odločitvi upravnega odbora.

Države članice prosilke Agenciji naloge iz prvega in drugega pododstavka poverijo s sporazumom o prenosu pooblastil, v katerem so določeni pogoji za prenos nalog ter izračun vseh ustreznih stroškov in način izdajanja računov. Vse ustrezne stroške krijejo sodelujoče države članice. Sporazum o prenosu pooblastil je skladen s pravnimi akti Unije, ki urejajo zadevne informacijske sisteme. Agencija o odobrenem sporazumu o prenosu pooblastil in o morebitnih spremembah tega sporazuma obvesti Evropski parlament in Svet.

Druge države članice lahko zaprosijo za udeležbo pri skupnih informacijskih rešitvah, kadar je ta možnost predvidena v sporazumu o prenosu pooblastil, v katerem so zlasti določene finančne posledice te udeležbe. Sporazum o prenosu pooblastil se ustrezno spremeni po predhodni odobritvi Komisije in po pritrdilni odločitvi upravnega odbora.

1.   Agencija je organ Unije in ima pravno osebnost.

2.   Agencija ima v vsaki državi članici kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalno pravo. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   Sedež Agencije je v Talinu, Estonija.

Naloge, povezane z razvojem in operativnim upravljanjem iz člena 1(4) in (5) ter členov 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 11, se opravljajo na tehnični lokaciji v Strasbourgu v Franciji.

Podporni center, ki bo lahko zagotavljal delovanje obsežnega informacijskega sistema v primeru njegove odpovedi, se vzpostavi v kraju Sankt Johann im Pongau v Avstriji.

4.   Za istočasno delovanje sistemov se lahko uporabljata obe tehnični lokaciji, pod pogojem, da lahko podporni center v primeru okvare enega ali več sistemov še vedno zagotovi njihovo delovanje.

5.   Če bi morala Agencija zaradi posebne narave sistemov vzpostaviti drugo ločeno tehnično lokacijo v Strasbourgu ali v kraju Sankt Johann im Pongau ali po potrebi v obeh krajih za gostovanje sistemov, je treba to utemeljiti na podlagi neodvisne ocene učinka in analize stroškov in koristi. Upravni odbor se posvetuje s Komisijo in upošteva njena stališča, preden v skladu s členom 45(9) proračunski organ obvesti o nameravani izvedbi morebitnega projekta v zvezi s premoženjem.

1.   Upravna in vodstvena sestava Agencije vključuje:

2.   V sestavo Agencije so vključeni:

1.   Upravni odbor:

Upravni odbor brez poseganja v določbe o objavi seznamov ustreznih organov, vsebovane v pravnih aktih Unije iz točke (mm) prvega pododstavka, in kadar v teh pravnih aktih ni določena obveznost objave in stalnega posodabljanja teh seznamov na spletnem mestu Agencije, zagotovi to objavo in redno posodabljanje.

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov za uradnike ter na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov za uradnike in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

V primeru izjemnih okoliščin lahko upravni odbor z odločitvijo začasno prekliče prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, ki ni izvršni direktor.

3.   Upravni odbor lahko izvršnemu direktorju svetuje o kateri koli zadevi, ki je tesno povezana z razvojem ali operativnim upravljanjem obsežnih informacijskih sistemov, ter o dejavnostih, povezanih z razvojem, pilotnimi projekti in potrditvami koncepta in o dejavnostih preskušanja.

1.   Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in dveh predstavnikov Komisije. Vsak predstavnik ima glasovalno pravico v skladu s členom 23.

2.   Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana med njegovo odsotnostjo ali v primeru, ko je član izvoljen za predsednika ali namestnika predsednika upravnega odbora in predseduje seji upravnega odbora. Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani na podlagi njihove visoke ravni relevantnih izkušenj in strokovnosti na področju obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice ter njihovega znanja v zvezi z varstvom podatkov, ob upoštevanju relevantnih poslovodnih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da bi zagotovile stalnost dela upravnega odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

3.   Mandat članov in njihovih namestnikov traja štiri leta in se lahko podaljša. Po koncu mandata ali v primeru odstopa člani opravljajo svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave.

4.   Države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z dublinskim sistemom in sistemom Eurodac, tudi sodelujejo pri dejavnostih Agencije. Vsaka v upravni odbor imenuje enega predstavnika in njegovega namestnika.

1.   Upravni odbor predsednika in namestnika predsednika izvoli izmed tistih članov upravnega odbora, ki jih imenujejo države članice, za katere so po pravu Unije v celoti zavezujoči vsi pravni aktih Unije, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo vseh obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja Agencija. Predsednika in namestnika predsednika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora z glasovalno pravico.

Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.   Mandat predsednika in namestnika predsednika traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat podaljša. Kadar njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

1.   Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.   Izvršni direktor se udeležuje razprav, vendar nima glasovalne pravice.

3.   Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Sestane se na pobudo svojega predsednika, na zahtevo Komisije, na zahtevo izvršnega direktorja ali na zahtevo vsaj tretjine članov upravnega odbora z glasovalno pravico.

4.   Europol in Eurojust se lahko udeležujeta sej upravnega odbora kot opazovalca, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SIS II v povezavi z uporabo Sklepa 2007/533/PNZ. Evropska agencija za mejno in obalno stražo se kot opazovalka lahko udeležuje sej upravnega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SIS II v povezavi z uporabo Uredbe (EU) 2016/1624.

Europol se lahko udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede VIS v povezavi z uporabo Sklepa 2008/633/PNZ ali vprašanje glede sistema Eurodac v povezavi z uporabo Uredbe (EU) št. 603/2013.

Europol lahko udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SVI v povezavi z uporabo Uredbe (EU) 2017/2226 ali kadar je na dnevnem redu vprašanje glede ETIAS v povezavi z Uredbo (EU) 2018/1240. Evropska agencija za mejno in obalno stražo se kot opazovalka prav tako lahko udeležuje sej upravnega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede ETIAS v povezavi z uporabo Uredbe (EU) 2018/1240.

Upravni odbor lahko povabi na seje kot opazovalca kogar koli, čigar mnenje bi bilo lahko pomembno.

5.   Če to dovoljuje poslovnik upravnega odbora, lahko članom upravnega odbora in njihovim namestnikom pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, zlasti tisti, ki so člani svetovalnih skupin.

6.   Agencija zagotovi sekretariat za upravni odbor.

1.   Brez poseganja v odstavek 5 tega člena in v točki (b) in (r) člena 19(1), člen 21(1) in člen 25(8) se odločitve upravnega odbora sprejmejo z večino njegovih članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.   Brez poseganja v odstavka 3 in 4 ima vsak član upravnega odbora en glas. V primeru odsotnosti člana z glasovalno pravico ima pravico do glasovanja njegov namestnik.

3.   Vsak član, ki ga je imenovala država članica, za katero je po pravu Unije zavezujoč kateri koli pravni akt Unije, ki ureja razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo obsežnega informacijskega sistema, ki ga upravlja Agencija, lahko glasuje o vprašanjih, ki zadevajo ta obsežni informacijski sistem.

Danska lahko glasuje o vprašanjih, ki zadevajo obsežni informacijski sistem, če se na podlagi člena 4 Protokola št. 22 odloči, da pravni akt Unije, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo navedenega posameznega obsežnega informacijskega sistema, prenese v svoje notranje pravo.

4.   Člen 42 se uporablja glede glasovalnih pravic predstavnikov držav, ki so z Unijo sklenile sporazume o njihovi pridružitvi izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepi, povezanimi z dublinskim sistemom in sistemom Eurodac.

5.   Če se člani ne strinjajo o tem, ali glasovanje zadeva določen obsežen informacijski sistem, se vsaka odločitev, ki ugotovi, da glasovanje ne zadeva tega določenega obsežnega informacijskega sistema, sprejme z dvotretjinsko večino članov upravnega odbora z glasovalno pravico.

6.   Predsednik ali namestnik predsednika, kadar nadomešča predsednika, ne glasuje. Glasovalno pravico predsednika ali namestnika predsednika, kadar nadomešča predsednika, izvrši njegov nadomestni član.

7.   Izvršni direktor ne glasuje.

8.   Poslovnik upravnega odbora določa podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pogoje, pod katerimi član lahko deluje v imenu drugega člana, ter po potrebi vse zahteve v zvezi s sklepčnostjo.

1.   Izvršni direktor upravlja Agencijo. Izvršni direktor pomaga upravnemu odboru in mu je za svoje ravnanje odgovoren. Izvršni direktor na poziv poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

2.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.

3.   Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Agenciji dodeljene s to uredbo. Odgovoren je zlasti za:

4.   Izvršni direktor opravlja katere koli druge naloge v skladu s to uredbo.

5.   Izvršni direktor odloči, ali je treba namestiti enega ali več članov osebja v eni ali več državah članicah za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije in ali je treba za ta namen ustanoviti lokalni urad. Izvršni direktor pred sprejetjem take odločitve pridobi predhodno soglasje Komisije, upravnega odbora in zadevnih države članice ali držav članic. Z odločitvijo izvršnega direktorja se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Agencije. Dejavnosti, ki se izvajajo na tehničnih lokacijah, se ne smejo izvajati v lokalnem uradu.

1.   Upravni odbor izvršnega direktorja po odprtem in preglednem izbirnem postopku imenuje s seznama vsaj treh kandidatov, ki ga predlaga Komisija. V postopku izbire se razpis za prijavo interesa objavi v Uradnem listu Evropske unije in drugih ustreznih medijih. Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja na podlagi zaslug, dokazanih izkušenj z obsežnimi informacijskimi sistemi, upravnih, finančnih in vodstvenih sposobnosti ter znanja v zvezi z varstvom podatkov.

2.   Kandidate, ki jih predlaga Komisija, pristojni odbor ali odbori Evropskega parlamenta pred njihovim imenovanjem pozovejo, naj dajo izjavo in odgovorijo na vprašanja članov odbora. Evropski parlament na podlagi take izjave in odgovorov sprejme mnenje in lahko navede preferenčnega kandidata.

3.   Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja ob upoštevanju tega mnenja.

4.   Če se upravni odbor odloči za imenovanje kandidata, ki ga Evropski parlament ni navedel kot preferenčnega, v pisni obliki obvesti Evropski parlament in Svet o tem, kako je upošteval mnenje Evropskega parlamenta.

5.   Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Ob koncu tega obdobja Komisija izvede oceno, ki upošteva njeno vrednotenje delovne uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

6.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 5, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največ pet let.

7.   Če upravni odbor namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja, o tem obvesti Evropski parlament. Pristojni odbor ali odbori Evropskega parlamenta izvršnega direktorja v enem mesecu pred takim podaljšanjem pozovejo, naj da izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov.

8.   Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, ob koncu celotnega obdobja ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

9.   Izvršni direktor je lahko odstavljen samo na podlagi sklepa upravnega odbora, sprejetega na predlog večine njegovih članov z glasovalno pravico ali Komisije.

10.   Upravni odbor sklep o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine glasov članov z glasovalno pravico.

11.   Za namen sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izvršnim direktorjem Agencijo zastopa predsednik upravnega odbora. Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

1.   Namestnik izvršnega direktorja pomaga izvršnemu direktorju. Namestnik izvršnega direktorja prav tako nadomešča izvršnega direktorja, kadar je ta odsoten. Izvršni direktor določi naloge namestnika izvršnega direktorja.

2.   Na predlog izvršnega direktorja namestnika izvršnega direktorja imenuje upravni odbor. Namestnik izvršnega direktorja je imenovan na podlagi zaslug ter ustreznih upravnih in vodstvenih kompetenc, vključno z ustreznimi poklicnimi izkušnjami. Izvršni direktor za mesto namestnika izvršnega direktorja predlaga najmanj tri kandidate. Upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Upravni odbor ima pristojnost, da razreši namestnika izvršnega direktorja z odločitvijo, ki jo sprejme z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico.

3.   Mandat namestnika izvršnega direktorja traja pet let. Upravni odbor lahko mandat enkrat podaljša za največ pet let. Upravni odbor sprejme to odločitev z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico.

1.   Upravnemu odboru s strokovnimi nasveti, povezanimi z obsežnimi informacijskimi sistemi, in zlasti s pripravo letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih, pomagajo naslednje svetovalne skupine:

2.   Vsaka država članica, za katero je po pravu Unije zavezujoč kateri koli pravni akt Unije, ki ureja razvoj, vzpostavitev, uporabo in delovanje obsežnega informacijskega sistema, in Komisija imenujejo po enega člana v svetovalno skupino za ta obsežni informacijski sistem; mandat članov je največ štiri leta in se lahko podaljša.

Tudi Danska imenuje člana v svetovalno skupino za obsežen informacijski sistem, če se na podlagi člena 4 Protokola št. 22 odloči, da bo pravni akt Unije, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo tega določenega obsežnega informacijskega sistema, prenesla v svoje nacionalno pravo.

Vsaka država, ki se je pridružila izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z dublinskim sistemom in sistemom Eurodac, ki sodelujejo v določenem obsežnem informacijskem sistemu, imenuje enega člana svetovalne skupine za ta obsežni informacijski sistem.

3.   Europol, Eurojust in Evropska agencija za mejno in obalno stražo lahko imenujejo vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za SIS II. Europol lahko imenuje svojega predstavnika tudi v svetovalne skupine za VIS, sistem Eurodac in SVI/ETIAS. Evropska agencija za mejno in obalno stražo lahko imenuje svojega predstavnika tudi v svetovalno skupino za SVI/ETIAS.

4.   Člani upravnega odbora in njihovi namestniki niso člani svetovalnih skupin. Izvršni direktor ali zastopnik izvršnega direktorja se lahko udeleži vseh sestankov svetovalnih skupin kot opazovalec.

5.   Svetovalne skupine po potrebi med seboj sodelujejo. Postopki za delovanje in sodelovanje svetovalnih skupin so določeni v poslovniku Agencije.

6.   Pri pripravi mnenja si člani posamezne svetovalne skupine prizadevajo doseči konsenz. Če konsenza ni mogoče doseči, se utemeljeno stališče večine članov smatra kot mnenje svetovalne skupine. Zabeleži se tudi utemeljeno stališče ali stališča manjšine. Ustrezno se uporablja člen 23(3) in (5). Člani, ki zastopajo države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z dublinskim sistemom in sistemom Eurodac, lahko glede vprašanj, pri katerih nimajo glasovalne pravice, izrazijo svoje mnenje.

7.   Vsaka država članica in vsaka država, ki se je pridružila izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z dublinskim sistemom in sistemom Eurodac, spodbuja dejavnosti svetovalnih skupin.

8.   Člen 21 se smiselno uporablja za predsednika svetovalnih skupin.

1.   Za osebje Agencije, vključno z izvršnim direktorjem, se uporabljajo kadrovski predpisi in pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje kadrovskih predpisov.

2.   Agencija se za namene izvajanja kadrovskih predpisov obravnava kot agencija v smislu člena 1a(2) kadrovskih predpisov za uradnike.

3.   Osebje Agencije sestavljajo uradniki, začasni uslužbenci in pogodbeni uslužbenci. Upravni odbor vsako leto da soglasje, če bi pogodbe, ki jih namerava izvršni direktor podaljšati, v skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev postale pogodbe za nedoločen čas.

4.   Za opravljanje občutljivih finančnih nalog Agencija ne zaposluje agencijskih delavcev.

5.   Komisija in države članice lahko na Agencijo začasno napotijo uradnike ali nacionalne strokovnjake. Upravni odbor sprejme sklep, v katerem določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov na Agencijo.

6.   Brez poseganja v člen 17 kadrovskih predpisov za uradnike, Agencija uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti.

7.   Upravni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe iz člena 110 kadrovskih predpisov za uradnike.

1.   Potrebni dogovori glede namestitve, ki jo je treba Agenciji zagotoviti v državah članicah gostiteljicah, in glede prostorov, ki ji jih navedene države članice omogočijo, ter posebna pravila, ki v državah članicah gostiteljicah veljajo za člane upravnega odbora, izvršnega direktorja, druge člane osebja Agencije in njihove družinske člane, so določena v sporazumu o sedežu Agencije in sporazumih o tehničnih lokacijah. Ti sporazumi se sklenejo med Agencijo in državami članicami gostiteljicami po odobritvi s strani upravnega odbora.

2.   Države članice gostiteljice Agenciji zagotovijo pogoje, potrebne za njeno učinkovito delovanje, med drugim večjezično in evropsko usmerjeno izobraževanje ter ustrezne prometne povezave.

1.   Pogodbeno odgovornost Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Agencija, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.   Agencija v primeru nepogodbene odgovornosti nadomesti vsako škodo, ki so jo povzročile njene službe ali njeno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti, in sicer v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic.

4.   V odškodninskih sporih glede škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.   Osebno odgovornost osebja Agencije do Agencije urejajo določbe kadrovskih predpisov za uradnike oziroma pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporabljajo za to osebje.

1.   Za Agencijo se uporablja Uredba Sveta št. 1 (46).

2.   Brez poseganja v odločitve, sprejete na podlagi člena 342 PDEU, sta enotni programski dokument iz točke (r) člena 19(1) in letno poročilo o dejavnostih iz točke (t) člena 19(1) pripravljena v vseh uradnih jezikih institucij Unije.

3.   Upravni odbor lahko sprejme odločitev o delovnih jezikih brez poseganja v obveznosti iz odstavkov 1 in 2.

4.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

1.   Za dokumente, ki jih hrani Agencija, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2.   Na predlog izvršnega direktorja upravni odbor brez odlašanja sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.   Zoper odločitve, ki jih sprejme Agencija na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali začeti postopek pred Sodiščem Evropske unije, pod pogoji, določenimi v členu 228 oziroma členu 263 PDEU.

4.   Agencija obvešča v skladu s pravnimi akti Unije, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo obsežnih informacijskih sistemov, na področju svojih pristojnosti pa lahko izvaja dejavnosti obveščanja na lastno pobudo. Agencija zlasti zagotovi, da javnost in vse zainteresirane strani poleg objav iz točk (r), (t), (ii), (jj), (kk) in (ll) člena 19(1) in člena 47(9) takoj dobijo objektivne, točne, zanesljive, celovite in lahko razumljive informacije o njenem delu. Dodelitev sredstev za dejavnosti obveščanja ne sme škodljivo vplivati na učinkovito izvajanje nalog Agencije, kot so navedene v členih 3 do 16. Dejavnosti obveščanja se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti sporočanja in razširjanja, ki jih sprejme upravni odbor.

5.   Vse pravne ali fizične osebe se lahko s pisno korespondenco obrnejo na Agencijo v katerem koli uradnem jeziku Unije. Zadevne osebe imajo pravico do odgovora v istem jeziku.

1.   Za obdelavo osebnih podatkov s strani Agencije se uporablja Uredba (EU) 2018/1725.

2.   Upravni odbor sprejme ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

1.   Agencija lahko osebne podatke obdeluje le za naslednje namene:

2.   Kadar Agencija obdeluje osebne podatke za namene iz točke (a) odstavka 1 tega člena, se uporablja Uredba (EU) 2018/1725, brez poseganja v posebne določbe o varstvu podatkov in varnosti podatkov iz ustreznih pravnih aktov Unije, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo sistemov.

1.   Agencija sprejme lastna varnostna pravila, ki temeljijo na načelih in pravilih iz varnostnih predpisov Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, med drugim tudi določbe o izmenjavi s tretjimi državami, obdelavi in hrambi takšnih podatkov, kakor so določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (47) in 2015/444 (48). Za vsak upravni dogovor o izmenjavi tajnih podatkov z ustreznimi organi tretje države ali, če dogovora ni, za vsako izredno ad hoc predajo tajnih podatkov EU tem organom se pridobi predhodna odobritev Komisije.

2.   Varnostna pravila iz odstavka 1 tega člena sprejme upravni odbor po odobritvi Komisije. Agencija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, s Komisijo in državami članicami ter po potrebi z ustreznimi agencijami Unije. Agencija razvije in upravlja informacijski sistem, ki omogoča izmenjavo tajnih podatkov s Komisijo, državami članicami ter ustreznimi agencijami Unije v skladu s Sklepom (EU, Euratom) 2015/444. Upravni odbor na podlagi člena 2 in točke (z) člena 19(1) te uredbe določi notranjo sestavo Agencije, potrebno za spoštovanje ustreznih varnostnih načel.

1.   Agencija je odgovorna za varnost in ohranjanje reda v stavbah, prostorih in na zemljiščih, ki jih uporablja. Agencija uporablja varnostna načela in ustrezne določbe pravnih aktov Unije, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, uporabo in delovanje obsežnih informacijskih sistemov.

2.   Države članice gostiteljice sprejmejo vse učinkovite in primerne ukrepe za ohranitev reda in varnosti v neposredni bližini stavb, prostorov in zemljišč, ki jih uporablja Agencija, ter Agenciji zagotovijo ustrezno zaščito v skladu s sporazumom o sedežu in porazumi o tehničnih in podpornih lokacijah, hkrati pa zagotovijo prost dostop do teh stavb, prostorov in zemljišč osebam, ki jih je pooblastila Agencija.

1.   Komisija do 12. decembra 2023, nato pa vsakih pet let, po posvetovanju z upravnim odborom in v skladu s smernicami Komisije oceni uspešnost Agencije v zvezi z njenimi cilji, mandatom, lokacijami in nalogami. Ta ocena vključuje tudi preučitev izvajanja te uredbe ter način in obseg dejanskega prispevka Agencije k operativnemu upravljanju obsežnih informacijskih sistemov in k vzpostavitvi usklajenega, stroškovno učinkovitega in povezanega informacijskega okolja na ravni Unije na področju svobode, varnosti in pravice. Ta ocena obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije in finančne posledice vsake take spremembe. Upravni odbor lahko Komisiji predloži priporočila glede predlogov sprememb te uredbe.

2.   Kadar Komisija meni, da nadaljnji obstoj Agencije glede na njene zastavljene cilje, mandat in naloge ni več upravičen, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev te uredbe.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru poroča o ugotovitvah ocene iz odstavka 1. Ugotovitve ocene se objavijo.

1.   Agencija v zadevah, ki jih ureja ta uredba, sodeluje s Komisijo, drugimi institucijami Unije in z drugimi organi, uradi in agencijami Unije, zlasti s tistimi, ki so ustanovljeni na področju svobode, varnosti in pravice, ter zlasti z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, da bi se med drugim omogočili usklajevanje in finančni prihranki, preprečilo podvajanje ter spodbujala sinergija in dopolnjevanje pri njihovih zadevnih dejavnostih.

2.   Agencija sodeluje s Komisijo v okviru delovnega dogovora o določitvi operativnih delovnih metod.

3.   Po potrebi se Agencija glede varnosti omrežij in informacij posvetuje z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij ter sledi njenim priporočilom.

4.   Sodelovanje z organi, uradi in agencijami Unije poteka v okviru delovnih dogovorov. Takšne delovne dogovore odobri upravni odbor, ob upoštevanju mnenja Komisije. Kadar Agencija ne upošteva mnenja Komisije, svoje razloge utemelji. Takšni delovni dogovori lahko določajo souporabo storitev med agencijami, kadar je to primerno zaradi bližine lokacij ali področja politike, in sicer v mejah mandata zadevnih agencij in brez poseganja v njihove temeljne naloge. Takšni delovni dogovori lahko določijo mehanizme za povračilo stroškov.

5.   Institucije, organi, uradi in agencije Unije uporabljajo informacije, ki jih prejmejo od Agencije, samo v okviru svojih pristojnosti in če spoštujejo temeljne pravice, vključno z zahtevami o varstvu podatkov. Osebni podatki, ki jih obdela Agencija, se posredujejo ali drugače sporočijo institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije ob upoštevanju posebnih delovnih dogovorov o izmenjavi osebnih podatkov in na podlagi predhodne odobritve s strani Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsak prenos osebnih podatkov s strani Agencije mora biti v skladu s členoma 35 in 36. Kar zadeva ravnanje s tajnimi podatki, ti delovni dogovori določajo, da zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije izpolnjuje varnostna pravila in standarde, enakovredne tistim, ki jih uporablja Agencija.

1.   Agencija je odprta za udeležbo držav, ki so z Unijo sklenile sporazume o njihovi pridružitvi izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z dublinskim sistemom in sistemom Eurodac.

2.   V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavka 1 se sprejmejo ureditve, v katerih se določita zlasti narava in obseg sodelovanja držav iz odstavka 1 pri delu Agencije ter podrobna pravila takega sodelovanja, vključno z določbami o finančnih prispevkih, osebju in glasovalnih pravicah.

1.   Kadar tako določa pravni akt Unije, lahko Agencija, če je to potrebno za izvajanje njenih nalog, s sklenitvijo delovnih dogovorov vzpostavi in vzdržuje odnose z mednarodnimi organizacijami in njim podrejenimi organi, ki jih ureja mednarodno javno pravo, ali z drugimi ustreznimi subjekti ali organi, ki so ustanovljeni s sporazumom ali na podlagi sporazuma med dvema ali več državami.

2.   V skladu z odstavkom 1 se lahko sklenejo delovni dogovori, v katerih se določijo zlasti področje, narava, namen in obseg takšnega sodelovanja. Takšni delovni dogovori se lahko sklenejo le z dovoljenjem upravnega odbora in po predhodni odobritvi s strani Komisije.

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednje leto, kakor je določeno v členu 32 Delegirane Uredbe (EU) št. 1271/2013 in v ustreznih določbah finančnih pravil Agencije, sprejetih v skladu s členom 49 te uredbe, pri čemer upošteva smernice, ki jih določi Komisija.

Enotni programski dokument vsebuje večletni program, letni delovni program in proračun Agencije ter informacije o njegovih virih, kot je podrobno določeno v finančnih pravilih Agencije, sprejetih v skladu s členom 49.

2.   Upravni odbor sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta po posvetovanju s svetovalnimi skupinami in ga do 31. januarja vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, kar velja tudi za vsako morebitno posodobljeno različico tega dokumenta.

3.   Upravni odbor vsako leto pred 30. novembrom z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, ter v skladu z letnim proračunskim postopkom sprejme enotni programski dokument, pri čemer upošteva mnenje Komisije. Upravni odbor poskrbi, da se končna različica tega enotnega programskega dokumenta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter da se objavi.

4.   Enotni programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi. Sprejeti enotni programski dokument se nato pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter se objavi.

5.   Letni delovni program za naslednje leto vsebuje natančno opredeljene cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter kazalnik finančnih sredstev in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 6. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane. Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar se Agenciji dodeli nova naloga. Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

6.   Večletni program določa splošno strateško načrtovanje, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Določi se tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem. Načrt virov se letno posodablja. Strateško načrtovanje se posodablja po potrebi, zlasti zaradi upoštevanja rezultatov ocenjevanja iz člena 39.

1.   Izvršni direktor vsako leto ob upoštevanju dejavnosti, ki jih izvaja Agencija, pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, ki vsebuje osnutek kadrovskega načrta, ter ga predloži upravnemu odboru.

2.   Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o načrtu, ki ga pripravi izvršni direktor, sprejme osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, ki vsebuje osnutek kadrovskega načrta. Upravni odbor nato do 31. januarja vsako leto Komisiji in državam, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z dublinskim sistemom in sistemom Eurodac, ta osnutek načrta pošlje kot del enotnega programskega dokumenta.

3.   Komisija osnutek načrta skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Unije pošlje proračunskemu organu.

4.   Na podlagi osnutka načrta Komisija v predlog splošnega proračuna Unije vključi načrte, ki se ji zdijo potrebni za kadrovski načrt, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

5.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek Agenciji.

6.   Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Agencijo.

7.   Upravni odbor sprejme proračun Agencije. Proračun postane dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Unije. Po potrebi se proračun Agencije ustrezno prilagodi.

8.   Za vse spremembe proračuna Agencije, vključno s kadrovskim načrtom, se uporabi postopek, ki se uporablja za vzpostavitev prvotnega proračuna.

9.   Brez poseganja v člen 17(5) upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o tem, da namerava izvesti projekt, ki ima lahko znatne finančne posledice za njegov proračun, zlasti o kakršnem koli projektu v zvezi z nepremičninami, kot je najem ali nakup stavb. Upravni odbor o tem obvesti Komisijo. Če namerava katera izmed vej proračunskega organa podati mnenje, o nameri podaje takega mnenja obvesti upravni odbor v dveh tednih po prejemu informacij o projektu. Če odgovora ni, lahko Agencija izvede načrtovano operacijo. Delegirana uredba (EU) št. 1271/2013 se uporablja za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Agencije.

1.   Za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Agencije ter se prikažejo v njenem proračunu.

2.   Proračun Agencije je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

3.   Brez poseganja v druge vrste dohodkov, prihodke Agencije sestavljajo:

4.   Odhodki Agencije vključujejo prejemke osebja, upravne stroške in stroške za infrastrukturo ter operativne odhodke.

1.   Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

2.   Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto posreduje vse informacije, ki so relevantne za ugotovitve postopkov ocenjevanja.

3.   Računovodja Agencije do 1. marca proračunskega leta N+1 sporoči začasne zaključne račune za proračunsko leto N računovodji Komisije in Računskemu sodišču. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 245 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

4.   Izvršni direktor pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N do 31. marca leta N+1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

5.   Računovodja Komisije do 31. marca leta N+1 pošlje začasne zaključne račune Agencije za leto N, konsolidirane z zaključnimi računi Komisije, Računskemu sodišču.

6.   Izvršni direktor po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnih zaključnih računih Agencije v skladu s členom 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 pripravi končne zaključne račune Agencije v okviru svoje pristojnosti in jih posreduje upravnemu odboru v mnenje.

7.   Upravni odbor poda mnenje o končnih zaključnih računih Agencije za leto N.

8.   Izvršni direktor do 1. julija leta N+1 pošlje končne zaključne račune skupaj z mnenjem upravnega odbora Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter državam, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z dublinskim sistemom in sistemom Eurodac.

9.   Končni zaključni računi za leto N se objavijo v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N+1.

10.   Izvršni direktor do 30. septembra leta N+1 pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove ugotovitve. Izvršni direktor ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

11.   Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na zahtevo slednjega vse informacije, potrebne za nemoteno izvajanje postopka razrešnice za leto N v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

12.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N+2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

1.   Za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti se uporabljata Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredba (EU) 2017/1939.

2.   Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah OLAF in brez odlašanja sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene Agencije, z uporabo predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.

3.   Računsko sodišče je pooblaščeno, da pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Agencije prejeli sredstva Unije, opravi revizije na podlagi dokumentacije in inšpekcije na kraju samem.

4.   OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (49), izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira Agencija.

5.   Brez poseganja v odstavke 1, 2, 3 in 4 pogodbe ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih Agencije vsebujejo določbe, ki Računskega sodišče, OLAF in EJT izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi zadevnimi pristojnostmi.

1.   Agencija, kot je ustanovljena s to uredbo, je pravna naslednica vseh pogodb, ki jih je sklenila Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, kot je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011, ter vseh njenih obveznosti in premoženja.

2.   Ta uredba ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov, delovnih dogovorov in memorandumov o soglasju, ki jih je sklenila Agencija, kot je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011, brez poseganja v kakršne koli spremembe teh sporazumov, delovnih dogovorov in memorandumov o soglasju, ki jih zahteva ta uredba.

1.   Člani in predsednik ter namestnik predsednika upravnega odbora, imenovani na podlagi člena 13 oziroma člena 14 Uredbe (EU) št. 1077/2011, opravljajo svoje naloge do izteka svojih mandatov.

2.   Člani, predsedniki in namestniki predsednikov svetovalnih skupin, imenovani na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1077/2011, opravljajo svoje naloge do izteka svojih mandatov.